Strategija razvoja slovenskega turizma 2012-2016 - Ministrstvo za ...
Strategija razvoja slovenskega turizma 2012-2016 - Ministrstvo za ...
Strategija razvoja slovenskega turizma 2012-2016 - Ministrstvo za ...
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
C. Utemeljitev predloga <strong>za</strong> povečanje proračunskih sredstev <strong>za</strong> razvoj <strong>turizma</strong><br />
Tu je smotrno ugotoviti, da je Slovenija zelo resno doumela sporočila mednarodne gospodarske krize. Dogajanja<br />
jeseni 2011 v Grčiji, Italiji, Španiji in še prej v Islandiji, na Irskem in Portugalskem kličejo po odgovornejšem ravnanju<br />
z državnimi proračuni. To je bilo tudi sporočilo skoraj vseh političnih strank in državljanskih list, ki so kandidirale na<br />
državnozborskih volitvah decembra 2011.<br />
Prav tako pa je treba opozoriti na podrobnost, ki le redko najde mesto v občilih oziroma v širokih javnih razpravah o<br />
volilnih programih. Tako politološka in ekonomska stroka kot tudi praktično vse politične stranke govorijo o<br />
učinkovitejši državni upravi, manjšanju števila ministrstev in predvsem nepotrebnih stroških. Med te pa proračunska<br />
sredstva <strong>za</strong> razvoj in trženje <strong>turizma</strong> po nobenem merilu ne moremo prištevati.<br />
Proračunska sredstva <strong>za</strong> turizem v okviru Ministrstva <strong>za</strong> gospodarski razvoj in tehnologijo 62 lahko v grobem delimo<br />
na dve skupini:<br />
1. sredstva <strong>za</strong> razvoj turistične <strong>za</strong>konodaje, politike in organi<strong>za</strong>cije (<strong>za</strong> kar je pristojen Direktorat <strong>za</strong> turizem in<br />
internacionali<strong>za</strong>cijo na Ministrstvu <strong>za</strong> gospodarski razvoj in tehnologijo),<br />
2. sredstva <strong>za</strong> turistično trženje (katerega program izvaja Slovenska turistična organi<strong>za</strong>cija).<br />
Pristojnosti in naloge obeh ustanov so v tej strategiji podrobno opisane. Ker v slovenskem turizmu še vedno niso<br />
izkoriščene vse zmogljivosti – v primerjavi s konkurenčnimi turističnimi destinacijami ima še veliko prostora <strong>za</strong> razvoj,<br />
novo infrastrukturo, oblikovanje turističnih proizvodov in podobno – bi bilo povsem neutemeljeno <strong>za</strong>govarjati<br />
morebitno stališče, da bi morala slovenska država varčevati tudi pri proračunskih sredstvih <strong>za</strong> razvoj <strong>turizma</strong>. Ne<br />
samo slovenska in mednarodna literatura o ekonomiki <strong>turizma</strong>, tudi praksa sama namreč pokaže izjemno<br />
pomembno značilnost prožnosti količnika vlaganj v razvoj in trženje <strong>turizma</strong> glede na (devizni) priliv iz <strong>turizma</strong>.<br />
Povedano preprosteje, z vsakim evrom, ki ga vložimo v razvoj (politiko, infrastrukturo, kakovostnejše razmere <strong>za</strong><br />
delo sektorja …) in trženje <strong>turizma</strong> v posameznem obdobju (eno do nekaj let), se v državni proračun vrne očitno več<br />
sredstev, kot pa jih je bilo vanj vloženih.<br />
Zmanjšanje proračunskega vložka v turizem pomeni tudi manjši proračunski priliv iz <strong>turizma</strong>. Ta, dokaj teoretična<br />
utemeljitev vložkov države v turistični razvoj in trženje se zelo potrjuje tudi v praksi.<br />
Vplivna Evropska turistična komisija (European Travel Commission, ETC), ki je združenje nacionalnih turističnih<br />
organi<strong>za</strong>cij s sedežem v Bruslju, je leta 2011 izdala Pregled proračunov nacionalnih turističnih organi<strong>za</strong>cij v obdobju<br />
2008–2011. V tem dokumentu so podrobno razčlenjene vse dejavnosti, odgovornosti in proračuni nacionalnih<br />
turističnih organi<strong>za</strong>cij članic ETC (torej ne samo članic Evropske unije, temveč širše). Gre <strong>za</strong> primerjavo na več ravneh<br />
(benchmark), ki zelo jasno pokaže, kako bolj ali manj dobro deluje Slovenska turistična organi<strong>za</strong>cija v primerjavi z<br />
drugimi organi<strong>za</strong>cijami v Evropi in kaj to pomeni glede na sredstva, ki jih prejema iz proračuna.<br />
Po pregledu splošnih nalog nacionalnih turističnih organi<strong>za</strong>cij vidimo, da Slovenska turistična organi<strong>za</strong>cija izvaja kar<br />
vse (trženje domačega in tujega <strong>turizma</strong>, trženje počitniškega in poslovnega <strong>turizma</strong>, razvoj človeških virov,<br />
produktno vodenje in tehnična podpora), delovno področje pri večini evropskih nacionalnih turističnih organi<strong>za</strong>cij pa<br />
je bolj omejen na posamezne naloge. Irska in italijanska turistična organi<strong>za</strong>cija se na primer ukvarjata zgolj z<br />
mednarodnim turizmom. Seznam nalog Slovenske turistične organi<strong>za</strong>cije je torej zelo obsežen in <strong>za</strong>hteva dobro<br />
utečeno in strokovno ekipo na različnih področjih ter bogato paleto dejavnosti, s tem pa tudi finančnih postavk.<br />
Pri tem je treba poudariti naloge Slovenske turistične organi<strong>za</strong>cije tudi na področju izobraževanja in strokovne<br />
pomoči gospodarstvu. Te so ključnega pomena in ene od pomembnejših nalog javnega v odnosu do <strong>za</strong>sebnega<br />
sektorja, <strong>za</strong>htevajo pa dodatna sredstva, saj so gospodarstvo in turistične izobraževalne ustanove že zelo<br />
obremenjene z velikimi vlaganji, <strong>za</strong>to <strong>za</strong> izobraževanje navadno najprej zmanjka sredstev.<br />
62 V ta obseg niso všteta sredstva <strong>za</strong> razvoj <strong>turizma</strong> na drugih ministrstvih.<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 111
Change language