Elektrogospodarstvo ostaja med uspešnejšimi ... - dLib.si

KITAJSKI SINDROM
izdajatelj Elektro-Slovenija, d.o.o.
uredništvo Glavni in odgovorni urednik:
Brane Janjić
Novinarja:
Minka Skubic,
Miro Jakomin
Adrema:
Tomaž Sajevic
Lektorica:
Darinka Lempl
Naslov:
NAŠ STIK,
Hajdrihova 2,
1000 Ljubljana,
tel. (01) 474 30 00
faks: (01) 474 25 02
e-mail: brane.janjic@eles.si
Časopisni svet predsednik
Jožko Zabavnik (Informatika),
podpredsednica
Jadranka Lužnik (SENG)
Majda Kovačič (El. Gorenjska),
Aljaša Bravc (DEM)
Doris Kukovičič (TE-TOL),
Jana Babič (SEL),
Ida Novak Jerele (NEK),
Gorazd Pozvek (TEB),
Franc Îgalin (TET),
mag. Violeta Irgl (El. Ljubljana),
Danica Mirnik (El. Celje),
Karin Zagomilšek (El. Maribor),
Neva Tabaj (El. Primorska),
Irena Seme (TEŠ),
Janez Zadravec (ELES),
mag. Marko Smole (IBE),
Danila Bartol (EIMV),
mag. Petja Rijavec (HSE),
Barbara Škrinjar (Borzen),
Drago Papler (predstavnik
stalnih dopisnikov),
Ervin Kos (predstavnik upokojencev).
Poštnina plačana
pri pošti 1102 Ljubljana
oglasno trženje ITAK, d.o.o., tel. 041 409 191
oblikovanje Meta Žebre
grafična priprava Schwarz, d.o.o.,
in tisk Ljubljana
naš stik je vpisan v register časopisov
pri RSI pod št. 746.
Po mnenju urada
za informiranje št. 23/92 šteje
NAŠ STIK med izdelke
informativnega značaja.
Naklada 5.885 izvodov.
Prihodnja številka
Našega stika izide
28. oktobra 2005.
Prispevke zanjo lahko
pošljete najpozneje
do 17. oktobra 2005.
naslovnica HE Boštanj
foto Dušan Jež
ISSN 1408-9548 www.eles.si
Letošnje skokovito naraščanje cen črnega zlata je dodobra
pretreslo svetovni energetski trg, čedalje bolj pa naraščajo tudi
cene drugih strateških surovin. Analitiki med poglavitnimi razlogi
za takšen nenaden zasuk navajajo predvsem vojno v Iraku,
vremenske havarije v Mehiškem zalivu, ki vplivajo na zmanjšano
črpanje in predelavo nafte za potrebe ameriškega trga, špekulacije
na surovinskih borzah in ne nazadnje tudi energetsko hlastanje
Kitajske in Indije, ki ob skokoviti gospodarski rasti postajata pravi
ponor za večino energetskih surovin in svetovnih izdelkov bazne
industrije. Po mnenju analitikov so se razmere na energetskem
trgu zaostrile že do te meje, da lahko skoraj govorimo o novi
svetovni energetski krizi, v tej luči pa bodo morale države tudi
temeljito preveriti izhodišča in poglavitne usmeritve iz lastnih
nacionalnih energetskih programov. Tako se pred ključnimi
odločitvami nahaja tudi Slovenija, ki sodi po energetskih virih med
revnejše države, saj domače nafte in zemeljskega plina nimamo,
iz premogovnikov v zapiranju pa pridobivamo le energetsko manj
kakovosten in do okolja neprijazen premog. Še najdragocenejši
energetski vir so slovenske reke, kjer pa smo, razen na Muri,
izčrpali že vse omembe vredne možnosti za njihovo izkoriščanje.
Da energetska slika tudi na področju pridobivanja električne
energije ni preveč rožnata, potrjuje tudi najnovejša ocena o
zadostnosti proizvodnih virov za obdobje do leta 2008, iz katere
izhaja, da obstaja možnost, da bo oskrba z električno energijo
v Sloveniji v naslednjih letih resno ogrožena. Poraba elektrike
namreč vztrajno narašča, možnosti za povečanje uvoza, ki je
lani dosegel že skoraj 16 odstotkov celotne porabe, so zaradi
čedalje večjega primanjkljaja električne energije tudi v sosednjih
državah skoraj izčrpane, zaradi obveznosti iz Kjotskega protokola
pa bo treba dodatno omejiti tudi proizvodnjo v zastarelih in
dotrajanih domačih termoelektrarnah. Zato odgovorov na ključna
elektroenergetska razvojna vprašanja ne bo mogoče več dolgo
skrivati pod preprogo, razen če naivno verjamemo, da bomo lahko
elektriko v bližnji prihodnosti tako kot večino tekstila, obutve,
tehnike in drugih pripomočkov preprosto kupovali na Kitajskem.
1