Elektrogospodarstvo ostaja med uspešnejšimi ... - dLib.si
Elektrogospodarstvo ostaja med uspešnejšimi ... - dLib.si
Elektrogospodarstvo ostaja med uspešnejšimi ... - dLib.si
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
STOLETJE ELEKTRIKE<br />
ELEKTRIKA<br />
PRED POL STOLETJA -<br />
80<br />
Visoki dimnik, železni stolp daljnovoda in žice,<br />
ki so se izgubljale v daljavi, je bil <strong>si</strong>mbol vedno večje<br />
elektrifikacije leta 1954.<br />
H<br />
Hladilni stolp v ozadju pa skoraj<br />
500 metrov dolgi glavni objekt<br />
Kidričevega, v katerem je dvorana<br />
elektrolize, je bila nova<br />
gospodarska pridobitev.<br />
»Se vam ne zdi, da ob imenu tega<br />
novega naselja – če hočete, najnovejšega<br />
industrijskega velikana na<br />
Dravskem polju – človek upravičeno<br />
čuti prizvok veličine in ponosa Saj<br />
ta čudoviti kombinat z vsakim dnem<br />
čedalje bolj p<strong>ostaja</strong> <strong>si</strong>mbol nenehne<br />
rasti sproščenih <strong>si</strong>l našega delovnega<br />
ljudstva, pojem njegove velike zagrizene,<br />
nenehne in požrtvovalne borbe<br />
za novo in lepše življenje. Tukaj je vse<br />
tako čudovito lepo, svetlo in velikansko,<br />
kakor je svetla tista dragocena<br />
srebrnkasta tekočina, ki teče iz 160<br />
peči njegove elektrolize – velikansko,<br />
kot je ogromen napredek moderne<br />
tehnike z vse večjo uporabo aluminija.<br />
Te dni bo prejela tovarna Impol<br />
Slovenski Bistrici prvo večjo pošiljko<br />
aluminijevih blokov, da jih prevaja<br />
v izdelke aluminija. Od tam pojde<br />
aluminij v novi obliki v industrijo,« je<br />
slikovito orisal Kidričevo, 26. novembra<br />
1954 Tovariš. Na sliki je bila<br />
stikalna dvorana električne centrale<br />
v Kidričevem.<br />
Elektro-Slovenj Gradec<br />
in Elektro-Celje<br />
Elektro-Slovenj Gradec je bilo prenosno<br />
prodajno elektropodjetje, ki je<br />
skrbelo za razdeljevanje električnega<br />
toka v slovenjgraškem in šoštanjskem<br />
okraju. Gradilo je daljnovode, transformatorske<br />
postaje, postavljalo omrežje<br />
nizke napetosti in opravljalo montažo<br />
elektroinstalacij, je bilo objavljeno v<br />
reklamnem sporočilu v Tovarišu, 20.<br />
avgusta 1954, o Elektru Celje pa mesec<br />
dni pozneje, 17. septembra 1954:<br />
»Elektro-Celje dobavlja potrošnikom<br />
električno energijo po najugodnejših<br />
pogojih, projektira, gradi in opravlja<br />
montaže daljnovodov, krajevnih omrežij<br />
in transformatorskih postaj ter<br />
izvršuje v električno stroko spadajoča<br />
instalacijska dela.«<br />
Elektro Novo mesto<br />
Elektro Novo mesto, podjetje za<br />
razdelje vanje električne energije, gradi<br />
daljnovo de visoke napetosti, omrežja<br />
nizke napetosti, transformatorske<br />
po sta je, iz vršu je instalacije in v to<br />
stroko spadajoča dela.<br />
Elektrifikacija bo v letu 1954 zajela že<br />
do 80 odstotkov vseh naselij v okraju,<br />
za leto 1955 pa so računali, da bodo<br />
v<strong>si</strong> kraji v okraju imeli električno<br />
razsvetljavo, in bo le še vprašanje<br />
industrijskih vodov ostalo odprto za<br />
nadaljnja leta. Na slikah v Tovarišu,<br />
št. 43, z dne 22. oktobra 1954, sta bili<br />
naslikani razdelilna transformatorska<br />
p<strong>ostaja</strong> v Bršlinu pri Novem mestu,<br />
ki je služila za razdeljevanje električne<br />
energije na območju okrajev Novo<br />
mesto in Črnomelj, in napajalna transformatorska<br />
p<strong>ostaja</strong> za elektrifikacijo<br />
podeželja.<br />
V dolenjski prestolnici je delovalo tudi<br />
Elektrotehnično podjetje Novo mesto,<br />
ki je izvajalo vse električne instalacije,<br />
popravljalo vse vrste električnih strojev<br />
in aparatov. 22. oktobra 1954 je v<br />
Tovarišu oglaševalo: »Dela solidna in<br />
točna, cene konkurenčne.«<br />
Luč naj zagori v vseh vaseh<br />
krškega okraja<br />
Krški okraj je imel pred drugo svetovno<br />
vojno izrazito poljedelski značaj.<br />
Posebnih novih gradenj, kar se industrije<br />
tiče, po vojni ni bilo, izjema je<br />
bila le gradnja Tovarne papirja na<br />
Vidmu, ki je bila največja tovarna te<br />
vrste na Balkanu. Po načrtu bo začela<br />
obratovati maja 1955 in bo proizvajala<br />
toliko papirja, da bo krila večino<br />
potreb v državi. Precejšen napredek je<br />
bil v lesni predelovalni industriji, saj je<br />
v Sevnici zrasla prava tovarna pohištva,<br />
prav tako tudi v Brežicah. Tovarni sta<br />
uspešno tekmovali z večjimi tovarnami<br />
pohištva in izvažali svoje izdelke.<br />
Nikdar še ni bilo v krškem okraju<br />
tako razgibane gradbene dejavnosti.<br />
To je bil rezultat večje storilnosti in s<br />
tem tudi večje proizvodnje in večjega<br />
narodnega dohodka.<br />
Tovariš je v 44. številki, 29. oktobra<br />
1954, poročal o napredku elektrifikacije<br />
podeželja. Pred leti je bilo<br />
elektrificirano komaj do 23 odstotkov<br />
krškega okraja. V zadnjih dveh letih<br />
pa je zagorela luč v mnogih vaseh,<br />
predvsem v hribovitih predelih.<br />
Okrajni ljudski odbor Krško je leta<br />
1953 sprejel sklep o petletnem načrtu<br />
elektrifikacije krškega okraja. Ta<br />
načrt se zadovoljivo uresničuje. Kmalu<br />
bomo dosegli cilj: luč naj zagori v vseh<br />
vaseh krškega okraja! Leta 1954 je bilo<br />
investirano za elektrifikacijo podeželja<br />
40.600.000 din.<br />
Elektrifikacija Jesenic<br />
Razvoj Jesenic po vojni je bil večidel<br />
osredotočen na razširjanje in modernizacijo<br />
obratov železarne, na povečano<br />
zmogljivost topilniških in valjarskih<br />
obratov. Zrasli so mnogi novi objekti,<br />
ki so zamenjevali zastarele obrate,<br />
sočasno pa se žal ni razvijala obrtno<br />
uslužnostna dejavnost, ki je mestnemu<br />
in okoliškemu prebivalstvu življenjsko<br />
potrebna. Še bolj pereče je stanovanjsko<br />
vprašanje. S povečano proizvodnjo
Change language