Elektrogospodarstvo ostaja med uspešnejšimi ... - dLib.si
Elektrogospodarstvo ostaja med uspešnejšimi ... - dLib.si
Elektrogospodarstvo ostaja med uspešnejšimi ... - dLib.si
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
ENERGETSKI TRG<br />
OBLIKOVANJE CEN<br />
ELEKTRIČNE<br />
60<br />
S formalnim notranjim odprtjem trga z električno energijo je<br />
za upravičene odjemalce, kot že vemo, prenehal veljati tarifni<br />
<strong>si</strong>stem za prodajo električne energije. Prej enotni obračun je<br />
razpadel na dva dela: obračun omrežnine in obračun dobavljene<br />
električne energije. Ker je obračun za energijo postal poslovna<br />
tajnost, je že prej ne povsem preprosto vprašanje <strong>med</strong>narodnih<br />
primerjav (cenovne) učinkovitosti oskrbe z električno energijo<br />
postalo še zahtevnejše.<br />
Povprečna cena za industrijo za<br />
posamezno podjetje ne pove<br />
veliko. V tako povprečno ceno<br />
za gospodarstvo so na primer<br />
vključeni zelo veliki odjemalci (pri<br />
nas: direktni odjemalci s prenosnega<br />
omrežja) in čisto majhni industrijski<br />
odjemalci. Ta kazalec je zanimiv<br />
morda za podjetja za oskrbo z energijo,<br />
ker omogoča hitro primerjavo celotnega<br />
prihodka. Ker je v Sloveniji delež<br />
direktnih odjemalcev izjemno velik<br />
(okoli 22 odstotkov celote, s tem pa več<br />
kot 60 odstotkov industrijske porabe),<br />
je kazalec povprečne cene lahko celo<br />
zavajajoč (Tomšič 2002, 13).<br />
Za Slovenijo je bila prva faza odpiranja<br />
trga bistvena novost, iz katere so izhajale<br />
določene posledice:<br />
- možnost sklepanja kupoprodajnih<br />
pogodb na organiziranem trgu ali<br />
neposredno (bilateralno),<br />
- pojav novih udeležencev na trgu<br />
električne energije,<br />
- upravljanje tveganj (angl. Risk<br />
Management).<br />
Izračun cene električne energije je v<br />
novih razmerah odprtega trga postal<br />
mnogo težja naloga, kot je bil pred<br />
tem. Tarifni <strong>si</strong>stem deluje na <strong>si</strong>stemu<br />
tarif, sezon in porabljene energije v<br />
celoti, vse spremenljivke tudi pozna.<br />
Podprt je s podatki in analizami za<br />
desetletja nazaj, s katerimi razpolagajo<br />
strokovnjaki za oblikovanje tarifnega<br />
<strong>si</strong>stema. Tako je zelo lahko dobiti<br />
končni rezultat. Pri novem <strong>si</strong>stemu pa<br />
se je težava pojavila že z ločenim obravnavanjem<br />
cene za porabljeno energijo<br />
in cene za porabljeno moč. Porabniki,<br />
ki prevzemajo velike moči, zelo spreminjajo<br />
karakteristiko odjema in so za<br />
napovedovanje porabe na eni strani in<br />
nabavo električne energije pri proizvajalcih<br />
na drugi, zelo neugodni. Kakor<br />
koli pa je iskanje in doseganje prave<br />
cene in »win-win« tržnega položaja<br />
zelo zahtevna naloga, saj je prodaja<br />
PROUČITEV RAZMER V PODJETJU<br />
• proučitev potrebnih stroškov<br />
• proučitev potrebnega donosa<br />
• proučitev ostalih pogojev<br />
Slika 1: Oblikovanje prodajnih cen.<br />
Vir: Koletnik (1997, 116)<br />
CENOVNE STRATEGIJE IN CILJI<br />
najbolj kritična dejavnost podjetja,<br />
ki končuje poslovni proces, s katerim<br />
spreminja izdelke/storitve v denarno<br />
obliko po ceni, ki pokriva stroške in<br />
prinaša želeni dobiček. Uspešna prodaja<br />
zagotavlja podjetju finančni priliv<br />
in omogoča doseganje ciljev podjetja,<br />
hkrati pa zadovoljuje tudi individualne<br />
in družbene potrebe.<br />
Cena je edina prvina trženjskega spleta,<br />
ki prinese dohodek, druge prvine<br />
ustvarijo stroške. Podjetja določajo<br />
cene na različne načine. V manjših<br />
podjetjih določi cene poslovodstvo in<br />
tržniki ali prodajno osebje. V velikih<br />
podjetjih se s cenami ukvarjajo vodje<br />
skupine izdelkov. Tudi v tem primeru<br />
poslovodstvo opredeli splošne cenovne<br />
smotre in politiko ter običajno odobri<br />
cene, ki jih predlaga nižja raven<br />
poslovodstva (Kotler 1996, 488).<br />
Poslovodstvo podjetja sprejema številne<br />
in raznovrstne odločitve o prodajnih<br />
cenah proizvodov in storitev. Vselej<br />
izbira ustrezno različico oblikovanja<br />
cen, kadar se njihov proizvod prvič<br />
pojavi na trgu ali to zahtevajo splošne<br />
spremembe na trgu, oziroma jih v to<br />
pri<strong>si</strong>lijo drugi udeleženci (konkurenti).<br />
Prodajne cene oblikuje in sprejema v<br />
okviru cenovne politike, pri tem potrebuje<br />
spoznavne podlage o razmerah v<br />
PROUČITEV RAZMER V OKOLJU<br />
• proučitev razmer v<br />
gospodarskem prostoru<br />
(omejitve, liberalizacija)<br />
• proučitev razmer v panogi<br />
• proučitev tržnih razmer (konkurence)<br />
Oblikovanje sestavin (kalkulacije) prodajne cene<br />
OBLIKOVANJE PRODAJNE CENE
Change language