Elektrogospodarstvo ostaja med uspešnejšimi ... - dLib.si
Elektrogospodarstvo ostaja med uspešnejšimi ... - dLib.si
Elektrogospodarstvo ostaja med uspešnejšimi ... - dLib.si
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
TRGOVANJE Z ELEKTRIČNO ENERGIJO<br />
CEZMEJNE<br />
64<br />
Kljub številnim dosežkom procesov<br />
liberalizacije panoge oskrbe<br />
z energijo obstaja vrsta ovir za<br />
dobro delovanje elektroenergetskih<br />
trgov. Predvsem gre za veliko<br />
tržno moč <strong>med</strong> obstoječimi proizvajalci<br />
in dobavitelji, pomanjkanje<br />
<strong>med</strong>državnih interkonekcijskih vodov,<br />
zaradi česar se <strong>med</strong> državami članicami<br />
pojavljajo zamašitve in nadaljnja<br />
uporaba neenotnih in diskriminatornih<br />
metod za dodeljevanje čezmejnih<br />
prenosnih zmogljivosti. Te ovire še<br />
naprej odvračajo nova podjetja od vstopa<br />
na trg. Malo je tudi izboljšav strukture<br />
trga v elektroenergetski industriji<br />
(Komi<strong>si</strong>ja evropske skupnosti, 2004).<br />
Med ključnimi ovirami za razvoj trgov<br />
torej Komi<strong>si</strong>ja evropske skupnosti kar<br />
dvakrat omenja problematiko čezmejnih<br />
prenosnih zmogljivosti.<br />
Glede na počasno gradnjo novih<br />
proizvodnih zmogljivosti v Evropi se<br />
čezmejne prenosne zmogljivosti kažejo<br />
kot ključni dejavnik pospeševanja<br />
konkurence ter razvoja enotnega trga.<br />
Pri tem ne gre zgolj za države EU, pač<br />
pa tudi druge države članice UCTE,<br />
vključno z državami JV Evrope.<br />
Slovenske čezmejne prenosne<br />
zmogljivosti<br />
Najprej <strong>si</strong> poglejmo nekaj značilnosti<br />
na področju uporabe slovenskega<br />
(prenosnega) omrežja. Tako kot v večini<br />
drugih držav EU je tudi v Sloveniji<br />
PRENOSNE ZMOGLJIVOSTI<br />
Nasprotno z vizijo razvoja enotnega notranjega<br />
elektroenergetskega trga se ozka grla in zamašitve čezmejnih<br />
prenosnih zmogljivosti pojavljajo čedalje bolj pogosto. Slovenija<br />
je ena od držav, kjer je ta problematika še posebno pereča. Pri<br />
tem čedalje bolj p<strong>ostaja</strong> jasno, kako močno lahko te zmogljivosti<br />
krojijo trg električne energije.<br />
v veljavi reguliran, nediskriminatoren<br />
dostop tretje strani. Stroške uporabe<br />
omrežij določa »pravilnik o omrežnini«.<br />
V nasprotju s cenami električne<br />
energije, kjer so pogajanja možna, se<br />
o postavkah omrežnine odjemalci ne<br />
morejo pogajati.<br />
Celotne uvozne neto čezmejne prenosne<br />
zmogljivosti slovenskega omrežja naj<br />
bi znašale okoli 1,6 GW (Commis<strong>si</strong>on<br />
of the European Communities, 2004).<br />
Podrobneje so vrednosti neto čezmejnih<br />
prenosnih zmogljivosti navedene<br />
na strani www. eles.upo.<strong>si</strong>.<br />
Elektroenergetski <strong>si</strong>stem Slovenije je<br />
povezan s sosednjimi elektroenergetskimi<br />
<strong>si</strong>stemi z naslednjimi daljnovodi:<br />
- Avstrija: 2x 400 kV (Maribor–Kai nachtal<br />
in 220 kV Podlog–Ober <strong>si</strong>elach,<br />
- Italija: 400 kV Divača–Redipuglia in<br />
220 kV Divača–Padriciano,<br />
- Hrvaška: 400 kV Divača–Melina,<br />
2 x 400 kV Krško-Tumbri, 220 kV<br />
Divača–Pehlin ter 220 kV Cirkovce–<br />
Mraclin in še trije 110 kV daljnovodi,<br />
- Madžarska: ni daljnovodnih povezav.<br />
V tabeli 1 se nahajajo vrednosti razpo ložlji<br />
vih in ekonomsko upravičenih uvoznih<br />
čezmejnih prenosnih zmogljivosti.<br />
Tabela 1: Ocenjene razpoložljive in ekonomsko upravičene uvozne ČPZ<br />
RAZPOLOŽLJIVE IN EKONOMSKO<br />
SMISELNE UVOZNE ČPZ<br />
ČEZMEJNE PRENOSNE<br />
ZMOGLJIVOSTI (MW)<br />
HRV-SLO meja, pas 600<br />
A-SLO meja, pas 450<br />
A-SLO meja, trapez 200<br />
Skupaj, pas 1.050<br />
Skupaj, trapez 200<br />
Opomba:<br />
- prikazane so zgolj uvozne čezmejne prenosne zmogljivosti, ne tudi izvozne<br />
- na slovensko italijanski meji v smeri Slovenije je približno do 350 MW dodatnih uvoznih zmogljivosti,<br />
ki pa so komercialno nezanimive<br />
V obdobju do 2011 Eles načrtuje gradnjo oziroma vzpostavitev novih 400 kV čezmejnih prenosnih<br />
zmogljivosti ter prenosnih zmogljivosti znotraj RS, kot je prikazano v tabeli 2.<br />
Tabela 2: Elesovi načrti gradnje novih prenosnih zmogljivosti<br />
Daljnovodna povezava<br />
Napetostni nivo Leto zgraditve<br />
2 x 400 kV Beričevo-Krško 400 kV 2008<br />
2 x 400 kV Cirkovce (SLO)-Pince (MAD) 400 kV 2010<br />
2 x 400 kV Okroglo (SLO)–Udine (I) 400 kV 2011<br />
Vir: UCTE, 2005
Change language