Elektrogospodarstvo ostaja med uspešnejšimi ... - dLib.si
Elektrogospodarstvo ostaja med uspešnejšimi ... - dLib.si
Elektrogospodarstvo ostaja med uspešnejšimi ... - dLib.si
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
6<br />
to obdobje za 20 odstotkov. V prvem<br />
polletju so v HSE prodali 7.227 GWh<br />
električne energije, kar je za dober<br />
odstotek več, kot so načrtovali za to<br />
obdobje, oziroma za 28 odstotkov več<br />
kot v istem lanskem obdobju, skoraj<br />
80 odstotkov omenjenih prodajnih<br />
količin so prodali na domačem trgu<br />
in 21 odstotkov na tujem trgu. V tem<br />
obdobju so na domačem trgu kupili 72<br />
odstotkov prodanih količin, od tega od<br />
odvisnih družb 45 odstotkov in uvozili<br />
28 odstotkov prodanih GWh. Nakup<br />
električne energije je bil v primerjavi<br />
z lanskim prvim polletjem višji za 28<br />
odstotkov. Čisti polletni dobiček v HSE<br />
je bil 7 milijard 188 tisoč tolarjev in v<br />
skupini HSE 9,5 milijarde.<br />
Polletno poslovanje<br />
v znamenju zahtevnih nalog<br />
Kot so povedali na upravi podjetja<br />
Elektro Ljubljana, so v leto 2005 vstopili<br />
z ambicioznimi načrti. Februarja<br />
so se z namenom uskladitve obstoječe<br />
organiziranosti Elektra Ljubljana z<br />
zahtevami novele energetskega zakona<br />
lotili reorganizacije družbe. Začeli so<br />
pripravljati predvideno združitev del<br />
organizacijske enote za upravljanje<br />
distribucijskega omrežja in organizacijske<br />
enote za distribucijo električne<br />
energije v enotno organizacijsko enoto<br />
<strong>si</strong>stemskega operaterja elektrodistribucijskega<br />
omrežja. Z namenom čim<br />
bolj racionalnega izvajanja nabave<br />
in javnih naročil v skladu z načelom<br />
dobrega gospodarjenja je bila letos<br />
opravljena zunanja revizija procesa<br />
nabave in javnih naročil v letu 2004,<br />
potrebe po še večji urejenosti in transparentnosti<br />
poslovanja pa so vodile k<br />
ustanovitvi službe za interno revizijo.<br />
Elektro Ljubljana je eno vodilnih podjetij<br />
v elektrogospodarstvu Slovenije<br />
tudi na področju uvedenih in certificiranih<br />
<strong>si</strong>stemov vodenja kakovosti.<br />
Aprila 2005 je pridobilo tudi certifikat<br />
OHSAS 18001, to je <strong>si</strong>stem vodenja<br />
varnosti in zdravja pri delu.<br />
Maja je bila ponovno opravljena raziskava<br />
zadovoljstva in lojalnosti strank<br />
Elektra Ljubljana, ki je pokazala, da<br />
so tako upravičeni kot tarifni odjemalci<br />
in uporabniki storitev z Elektrom<br />
Ljubljana v povprečju zadovoljni.<br />
V šestmesečnem obdobju leta 2005<br />
je bilo na področju Elektra Ljubljana<br />
odjemalcem distribuiranih 1.758,5<br />
GWh električne energije, izgube električne<br />
energije pa so znašale 124,2<br />
GWh električne energije. Skupne<br />
potrebe po električni energiji so na<br />
območju Elektra Ljubljana tako znašale<br />
1.882,7 GWh električne energije,<br />
kar je bilo glede na leto prej za 3,8<br />
odstotka več. Višja poraba pa se ni<br />
enako odrazila tudi v višini omrežnine,<br />
saj se je po sklepu vlade korekcijski<br />
faktor za Elektro Ljubljano avgusta<br />
2004 precej povečal in ostal nespremenjen<br />
tudi leta 2005.<br />
Prodaja električne energije Elektra<br />
Ljubljana je v polletnem obdobju dosegla<br />
1.634,8 GWh električne energije,<br />
kar je bilo v primerjavi s prodajo v<br />
istem obdobju leta prej zaradi prenehanja<br />
trgovanja za 3,1 odstotka manj.<br />
Posledično so bili prihodki od prodaje<br />
električne energije glede na leto prej<br />
nižji za 2,2 odstotka.<br />
Podjetje Elektro Ljubljana je v prvih<br />
sedmih mesecih letošnjega leta poslovalo<br />
z dobičkom v višini 880 milijonov<br />
tolarjev, kar je več ali manj na isti<br />
ravni kot leto prej. Relativno ugoden<br />
poslovni rezultat je bil dosežen kljub<br />
nižjim prihodkom iz naslova omrežnine.<br />
Največja zasluga za to leži v doslednem<br />
izvajanju programa zmanjševanja<br />
stroškov poslovanja. Le-ti so bili za 1,1<br />
miljardo tolarjev nižji od načrtovanih.<br />
Leta 2005 pomembno vplivajo na<br />
rezultat spremembe v računovodskem<br />
evidentiranju povprečnih stroškov priključevanja<br />
in sredstev za sofinanciranje<br />
investicij družbe.<br />
V šestih mesecih leta 2005 je Elektro<br />
Ljubljana uresničilo investicije v<br />
vrednosti 2.472,7 milijona tolarjev<br />
ter s tem uresničilo polletni plan v<br />
višini 89 odstotkov. Na Ministrstvu<br />
za gospodarstvo je bil aprila 2005<br />
potrjen tudi desetletni načrt razvoja<br />
omrežja Elektra Ljubljane za obdobje<br />
2005-2014.<br />
Poslovni kazalci dosegajo<br />
spodbudne vrednosti<br />
Po besedah predstavnikov uprave<br />
Elektra Maribor je podjetje v prvih<br />
šestih mesecih leta 2005 poslovalo<br />
uspešno in uresničilo več kakor 661<br />
milijonov tolarjev dobička. Rezultat je<br />
za 34 odstotkov boljši od načrtovanega<br />
za to obdobje, načrtovani letni dobiček<br />
pa je uresničen v višini 56 odstotkov.<br />
Iz podatkov o prodani količini električne<br />
energije v Elektru Maribor ugotavljajo,<br />
da so odjemalcem prodali za 0,4<br />
odstotka več kilovatnih ur električne<br />
energije, kot so jo načrtovali, in uresničili<br />
prihodke iz tega naslova v višini<br />
9,9 milijarde tolarjev, kar je glede na<br />
plan za to obdobje za 2 odstotka več.<br />
K temu je prispevala tudi višja cena<br />
za kilovatno uro električne energije<br />
za tarifne odjemalce, ki je bila od 16.<br />
aprila 2005 višja za 1,8 odstotka. V<br />
letošnjem šestmesečnem obdobju se<br />
je v primerjavi z istim lanskim obdobjem<br />
povprečna konična moč povečala<br />
za 4,2 odstotka, mak<strong>si</strong>malna konična<br />
moč pa za 5,8 odstotka.<br />
Ker tudi poslovni prihodki Elektra<br />
Maribor dosegajo zadovoljive vrednosti,<br />
glede na predvideno dinamiko<br />
do konca leta pričakujejo uresničitev<br />
zastavljenih ciljev. Stroški in odhodki<br />
poslovanja družbe so za dva odstotka<br />
nižji, kot so načrtovali za omenjeno<br />
obdobje, kar dokazuje, da uspešno<br />
obvladujejo stroške poslovanja.<br />
Investicijska vlaganja so bila glede<br />
na predvideno dinamiko za prvo polletje<br />
uresničena v višini 98 odstotkov.<br />
Kakovost dobave električne energije je<br />
bila zadovoljiva, kar kaže tudi kazalnik<br />
zanesljivosti dobave, ki za letošnje<br />
šestmesečno obdobje znaša 0,94 ure<br />
izpada na odjemalca. Načrtovani čas<br />
izpadov za leto 2005 znaša 2,5 ure<br />
izpada na odjemalca. Dodana vrednost<br />
na zaposlenega pa je dosegla 5,7 milijona<br />
tolarja in je tako za 25 odstotkov<br />
večja kot v istem obdobju lani.<br />
Občutna rast nabavnih cen<br />
elektrike na trgih<br />
Glede problematike cen električne<br />
energije v šestmesečnem obdobju leta<br />
2005 so na upravi Elektra Maribor<br />
povedali, da v tem času opažajo<br />
občutno rast nabavnih cen električne<br />
energije na vseh pomembnih trgih.<br />
Tako je raven cen na slovenskem trgu<br />
od trenutka, ko se je začelo postopno<br />
odpiranje trga z električno energijo,<br />
nekoliko pod ravnijo cen na tistih tujih<br />
trgih, kjer kupujejo dodatne količine,<br />
ki so potrebne za periodično zapiranje<br />
energijskega portfelja. S pravočasnim<br />
nakupom potrebnih količin električne<br />
energije so se negativnim učinkom rasti<br />
cen na njihovo poslovanje v letu 2005<br />
izognili. Rezultati kažejo celo na to, da<br />
jim je na ta način uspelo načrtovane<br />
stroške nakupa električne energije celo<br />
nekoliko znižati, kar pa v prihodnje ne<br />
bo lahko doseči. Tako lahko po optimističnem<br />
scenariju v naslednjem letu<br />
pričakujejo dvig nakupnih cen nekje<br />
od 10 do 15 odstotkov.<br />
»Kakšne posledice bodo imele nakupne<br />
cene na prodajni strani, je odvisno<br />
predvsem od rasti porabe, napovedanih<br />
sprememb na področju proizvodnje<br />
električne energije, prodajne<br />
politike novih dobaviteljev in trgovcev<br />
ter ne nazadnje tudi od razvoja trgov v<br />
naši neposredni soseščini. Dogodki na<br />
svetovnem trgu z energenti v bližnji