Elektrogospodarstvo ostaja med uspešnejšimi ... - dLib.si
Elektrogospodarstvo ostaja med uspešnejšimi ... - dLib.si
Elektrogospodarstvo ostaja med uspešnejšimi ... - dLib.si
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
PRAZNOVANJE 90-LETNICE V MOSTAH PRI ŽIROVNICI<br />
HE ZAVRSNICA<br />
POSTALA SVOJEVRSTNI<br />
34<br />
»Završnica teče. Prva Kranjska deželna elektrarna v obratu. Turbine<br />
se vrte, stroji delujejo in luč se je zasvetila!« Teh navdušenih<br />
besed, ki jih je v Slovencu pred devetdesetimi leti zapisal kranjski<br />
deželni odbornik za finance dr. Evgen Lampe, so se spomnili 14.<br />
septembra 2005 na slavnostni prireditvi v Mostah pri Žirovnici<br />
ob praznovanju 90-letnice HE Završnica. Ob tej priložnosti so<br />
minister za prostor in okolje Janez Podobnik, direktor Savskih<br />
elektrarn Ljubljana Drago Polak in vodja HE Moste Anton Koselj<br />
v HE Završnica prerezali trak. S tem je ta elektrarna, ki v bistvu<br />
pomeni <strong>si</strong>mbol gospodarskega razvoja in energetske neodvisnosti<br />
Slovenije, postala kulturni in tehniški spomenik.<br />
Slovesnosti ob praznovanju 90-<br />
letnice HE Završnica se je poleg<br />
ministra za okolje in prostor<br />
Janeza Podobnika udeležilo večje<br />
število uglednih gostov iz državnih,<br />
občinskih, gospodarskih, elektroenergetskih<br />
in drugih krogov. Na srečanju<br />
je bil navzoč tudi mag. Tadej Brate,<br />
strokovnjak z Zavoda za varstvo kulturne<br />
dediščine Slovenije, ki je podjetju<br />
SEL zagotovil dragoceno strokovno<br />
pomoč.<br />
Kot je v uvodnem delu srečanja povedal<br />
Anton Koselj, vodja HE Moste,<br />
je bila zamisel o elektrifikaciji in<br />
pridobivanju električne energije na<br />
Slovenskem uresničena zelo zgodaj.<br />
Do zgraditve HE Završnica je bilo na<br />
Slovenskem 17 elektrarn z inštalirano<br />
močjo 2500 kW. Z začetkom obratovanja<br />
prve javne deželne elektrarne v letu<br />
1915 pa se je ta moč skoraj podvojila.<br />
HE Završnica je z električno energijo<br />
uspešno oskrbovala prebivalce zgornje<br />
Gorenjske v vseh burnih obdobjih do<br />
danes. Najprej pod okriljem Kranjskih<br />
deželnih elektrarn do leta 1945, nato<br />
so z njo upravljale Državne elektrar-<br />
ne Slovenije, od leta 1965 naprej pa<br />
Savske elektrarne Ljubljana, ki sta<br />
jih istega leta ustanovili do takrat<br />
samostojni podjetji Elektrarna Moste<br />
in Medvode. Ob počasnem iztekanju<br />
življenjske dobe in čedalje bolj rastočih<br />
potrebah po proizvodnji električne<br />
energije je elektrarno Završnica v letu<br />
1978 nadomestil nov agregat, ki je bil<br />
kot četrti postavljen v strojnico sosednje<br />
HE Moste. Tako sta nov agregat in<br />
stara HE Završnica izmenjaje proizvajala<br />
dragoceno akumulacijsko, vršno<br />
električno energijo. V obdobju po zgraditvi<br />
nadomestnega agregata so bile<br />
prvič izražene tudi težnje po tem, da<br />
bi opremo stare HE Završnica demontirali,<br />
prazno strojnico pa uporabili za<br />
remontno dvorano sosednje HE Moste.<br />
Ta želja je zorela vse do začetka leta<br />
2005, ko je HE Završnica 14. januarja<br />
oddala zadnje kilovate v omrežje in je<br />
bila naposled zaustavljena.<br />
»V Savskih elektrarnah Ljubljana smo<br />
trdno odločeni, da tehniško zapuščino<br />
v hidroelektrarni Završnica kakovostno<br />
ohranimo poznejšim rodovom.<br />
Danes ob 90-letnici je elektrarna še<br />
taka, kot je bila pred kratkim, ko je<br />
še obratovala. V naslednjih letih pa jo<br />
bomo preuredili tako, da bomo obiskovalcem<br />
poleg prikaza tehnične zapuščine<br />
na kar najbolj neposreden način<br />
približali tudi zapleteno pot proizvodnje<br />
električne energije iz obnovljivega<br />
vira - vode. Hkrati pa bi radi tehniško<br />
zapuščino povezali tudi z bogato<br />
kulturno dediščino, ki so jo zapustili<br />
znani možje z va<strong>si</strong> pod Stolom, kot so<br />
Prešeren, Finžgar, Janša, Jalen, Čop,«<br />
je poudaril Anton Koselj.<br />
Potreba po povečanju deleža<br />
obnovljivih virov<br />
Drago Polak, direktor Savskih elektrarn<br />
Ljubljana, povedal, da <strong>si</strong> v SEL<br />
močno želijo, da bi z uresničitvijo<br />
projekta sanacije in doinstalacije HE<br />
Moste postavili zgled povezanosti<br />
okolja in energetike ter <strong>si</strong>nergičnega<br />
iskanja sprejemljive rešitve v korist širšim<br />
družbenim interesom. »V Sloveniji<br />
smo se v strateških dokumentih in s<br />
podpisom Kyotskega protokola opredelili<br />
za povečanje deleža obnovljivih<br />
virov pri proizvodnji električne energije<br />
(OVE), pri čemer so hidroelektrarne<br />
njen najpomembnejši vir. Investicije v<br />
elektrogospodarstvo <strong>med</strong> drugim spodbujajo<br />
nadaljnji razvoj panog, kot so<br />
gradbeništvo, strojništvo, projektiva,<br />
ki so znane po visoki dodani vrednosti<br />
in katerih storitve in produkti so zelo<br />
konkurenčni tudi na tujih trgih.«<br />
Zatem je Drago Polak omenil, da bodo<br />
do leta 2015 države v EU potrebovale<br />
50.000 MW novih zmogljivosti zaradi<br />
nadomeščanja odsluženih energetskih<br />
objektov in pokrivanja povečanih<br />
potreb trga. Zato so države in energetske<br />
družbe v EU pred zahtevno<br />
nalogo, kako potrebo po izgradnji<br />
novih proizvodnih zmogljivosti uskladiti<br />
s potrebo po varovanju okolja, pri<br />
tem pa zagotoviti električno energijo<br />
po sprejemljivi ceni za vse porabnike.<br />
Tudi Slovenija se je znašla pred tako<br />
dilemo, vendar ima v primerjavi z večino<br />
drugih držav članic EU to srečo,
Change language