Elektrogospodarstvo ostaja med uspešnejšimi ... - dLib.si
Elektrogospodarstvo ostaja med uspešnejšimi ... - dLib.si
Elektrogospodarstvo ostaja med uspešnejšimi ... - dLib.si
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
električne energije, kot so načrtovali,<br />
proizvedli za 15,8 odstotka več toplote<br />
- predvsem zaradi hladnih prvih<br />
mesecev leta in 2,6 odstotka več pare.<br />
»Tudi taka proizvodnja je prispevala k<br />
temu, da smo v prvih šestih mesecih<br />
poslovali z 1 milijardo in 134 milijonov<br />
dobička, ki je višji, kakor smo načrtovali,<br />
in kaže na to, da se finančna trdnost<br />
družbe povečuje,« z zadovoljstvom<br />
ugotavlja direktor družbe Aleksander<br />
Mervar.<br />
Za dobre proizvodne rezultate so<br />
zaslužni v<strong>si</strong> trije bloki, ki so obratovali<br />
s polno zmogljivostjo. Marca so ti proizvedli<br />
rekordno dnevno proizvodnjo,<br />
odkar v<strong>si</strong> trije bloki delajo. Del zaslug<br />
za dobre rezultate ima po Mrvarjevih<br />
besedah tudi obratovanje v protitlač-<br />
Foto Dušan Jež<br />
nem režimu in izvedba nekaterih<br />
investicij v preteklosti, ki so prispevale<br />
k manjši specifični porabi in za tri<br />
odstotke nižji lastni rabi energije.<br />
Pri vzdrževanju so največ pozornosti v<br />
prvem poletju dajali pripravi pogodb,<br />
njihovem sklepanju in naročanju opreme<br />
in materiala za remont turbine III,<br />
ki poteka od julija do konca oktobra.<br />
Druge naprave so bile deležne rednih<br />
letnih vzdrževalnih del, potrebnih za<br />
dobro pripravljenost naprav pred zimo.<br />
»Med večje investicije, ki jo bomo letos<br />
končali, sodi naložba v končni pregrevalnik<br />
kotla I in II. S tem posegom<br />
bosta oba kotla obnovljena, razen<br />
bobnov. Letos končujemo tudi projekt<br />
avtomatizacije transporta premoga. Od<br />
strateških investicij pa <strong>ostaja</strong> v izvedbi<br />
projekt plinsko parne enote. Pri tej<br />
investiciji bomo letos dokončali projekt<br />
gradbene dokumentacije, skupaj<br />
z Geoplinom se trudimo za napeljavo<br />
regionalnega plinovoda Vodice–Moste.<br />
Pričeli smo s pridobivanjem energetskega<br />
soglasja in se začeli dogovarjati s<br />
potencialnimi partnerji pri PPE. Poleg<br />
tega pričakujemo, da se bo v zadnji<br />
četrtini leta naš nadzorni svet dokončno<br />
odločil o kurjenju lesne mase na<br />
kotlu III,« se dotakne letošnjih naložb<br />
direktor Mervar.<br />
V TE-TOL so aprila letos dobili pozitivno<br />
soglasje Ministrstva za okolje na<br />
izdelani okoljski sanacijski program,<br />
ki so ga dali v presojo zaradi pridobitve<br />
celotnega okoljskega dovoljenja<br />
po direktivi IPPC. Po tem programu<br />
morajo v Mostah sanirati čezmerni<br />
hrup. Sanacija je že stekla. V teku<br />
imajo tudi izvedbo obsežne dolgoročne<br />
kadrovske strategije družbe.<br />
Med pomembnejša letošnja dela v<br />
termoelektrarni sodi tudi izbira dobavitelja<br />
premoga za naslednje obdobje.<br />
Obstoječa pogodba o dobavi uvoženega<br />
premoga poteče naslednje leto. Mrvar<br />
pravi, da sedanje analize obstoječe<br />
pogodbe kažejo, da je ta dobra in zato<br />
je vprašanje, kdaj je pravi čas za sklepanje<br />
nove pogodbe. V času od podpisa<br />
je namreč prišlo do velikih sprememb<br />
v ceni prevozov, ki no<strong>si</strong>jo večji del stroškov<br />
uvoženega premoga. Računajo,<br />
da bodo pogodbo podpisali do konca<br />
letošnjega ali takoj v začetku naslednjega<br />
leta. »Novo spoznanje pri dobavi<br />
uvoženega premoga iz Indonezije je<br />
zanesljivost dobav in njena zaščita.<br />
Januarja letos je prišlo v nakladalni<br />
luki v Indoneziji do zamika nakladanja<br />
in ladja s premogom je zamujala za<br />
dva meseca. Na deponiji nam je ostalo<br />
zalog le še za tri do štiri dni kurjenja. S<br />
to izkušnjo bomo bolj pozorni pri sklepanju<br />
nove pogodbe v delu, kjer govori<br />
o pravočasnosti dobav,« razbremenjen<br />
januarskega strahu, nadaljuje sogovornik.<br />
Letos so pozvali dobavitelje za<br />
dobavo testnih količin premoga, ki bi<br />
jim pomagala pri odločanju za novega<br />
dobavitelja. Dobili so dve ponudbi iz<br />
treh rudnikov. Nad majhnim številom<br />
niso bili presenečeni, ker sami sproti<br />
raziskujejo trg tako glede cene kot<br />
tehničnih značilnosti. V TE–TOL<br />
računajo, da bodo v zadnji četrtini<br />
leta opravili testne sežige in takoj za<br />
tem začeli pogajanja s potencialnimi<br />
dobavitelji.<br />
Direktor Mervar končuje predstavitev<br />
letošnjega dela TE-TOL s pogledom<br />
do konca leta, ko naj bi imela družba<br />
700 do 800 milijonov dobička. Manjši<br />
dobiček, kot je bil ob polovici leta, je<br />
posledica različnih mesečnih odlivov<br />
oziroma stroškov. Se pa pohvali, da so<br />
slovensko omrežnino že lani in jo bodo<br />
tudi letos razbremenili za dve milijardi,<br />
ker se je premija za električno energijo<br />
v sooproizvodnji toliko znižala.<br />
V HSE več termo<br />
in manj hidroproizvodnje<br />
Kljub neugodni hidrologiji so čisti prihodki<br />
od prodaje v prvih šestih letošnjih<br />
mesecih v HSE znašali 73.103.744<br />
tisoč tolarjev, kar je za 28 odstotkov več<br />
kot v istem lanskem obdobju. Od tega<br />
znašajo čisti prihodki od prodaje na<br />
domačem trgu 76 odstotkov, na tujem<br />
trgu pa 24 odstotkov. Čisti prihodki<br />
od prodaje skupine HSE so v obravnavanem<br />
obdobju znašali 77.932.160<br />
tisoč tolarjev, od tega 73 odstotkov<br />
na domačem trgu in 27 odstotkov na<br />
tujem, kar je za 31 odstotkov več kot v<br />
istem lanskem obdobju.<br />
V prvih šestih mesecih so družbe skupine<br />
HSE proizvedle na pragu 3.252<br />
GWh električne energije, kar je za<br />
3,6 odstotka manj, kakor so načrtovali<br />
za to obdobje in tudi za dobrih<br />
osem odstotkov manj od proizvedene<br />
električne energije lanskega prvega<br />
polletja. Celotna proizvodnja družb<br />
skupine HSE znaša 121 GWh manj,<br />
kot je predvidel poslovni načrt za<br />
prvo polletje. Zaradi neugodne hidrologije<br />
so hidroelektrarne na Dravi,<br />
Savi in Soči proizvedle 474 GWh manj<br />
električne energije, kot so načrtovale,<br />
TEB je skladno s potrebami proizvedla<br />
12 GWh, kar je 29-odstotna uresničitev<br />
proizvodnega načrta, TE Šoštanj<br />
pa je proizvedla 383 GWh več, kot so<br />
prvotno načrtovali. V tem največjem<br />
proizvodnem objektu HSE so do konca<br />
avgusta presegli proizvodni načrt za<br />
5
Change language