27.01.2015 Views

Elektrogospodarstvo ostaja med uspešnejšimi ... - dLib.si

Elektrogospodarstvo ostaja med uspešnejšimi ... - dLib.si

Elektrogospodarstvo ostaja med uspešnejšimi ... - dLib.si

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

Po vsakem remontu namreč napravijo<br />

končno remontno poročilo, v katerem<br />

opišejo obseg remontnih del, popišejo<br />

vgrajen material in predvidene<br />

ukrepe, ki jih bo treba narediti v<br />

naslednjem remontu. Kot pravi Bojan<br />

Brešar, vodja elektro področja v termoelektrarni,<br />

zajema glavni del poročila<br />

seznam del, ki so jih odkrili <strong>med</strong><br />

remontom in jih bo treba opraviti v<br />

naslednjem. Vsa nujna nepredvidena<br />

dela <strong>si</strong>cer opravijo, tista, ki pa lahko<br />

počakajo štiri leta - do naslednjega<br />

remonta - uvrstijo v sklepno remontno<br />

poročilo.<br />

»Naprave in posamezni sklopi bloka<br />

morajo biti ob koncu remonta v takem<br />

stanju, da lahko vzdržijo ves proizvodni<br />

ciklus do naslednjega remonta.<br />

Zanesljivost obratovanja in smotrnost<br />

investicije sta glavna kriterija pri<br />

odločanju za posamezni poseg,« meni<br />

Bojan Brešar in doda, da v termoelektrarni<br />

tako zahtevnega remonta<br />

še niso imeli. Pravi, da je bil zadnji<br />

remont petice <strong>si</strong>cer obsežnejši, vendar<br />

pa je tokratni zaradi vgradnje dražjega<br />

materiala zahtevnejši, saj, kot se je<br />

slikovito izrazil, menjavajo možgane<br />

in ožilje bloka. To pa je menjava praktično<br />

celotnega upravljalnega <strong>si</strong>stema<br />

bloka. Ker je to zahteven poseg, je ena<br />

iz<strong>med</strong> večjih težav tokratnega remonta<br />

koordinacija strojnih in elektro del.<br />

»Zgodi se, da na istih segmentih delamo<br />

različna dela. Kot primer eni bi v<br />

kotlu izolirali ocevje, drugi vgrajevali<br />

elemente. Presoja o tem, kaj prej in<br />

kaj pozneje, je v rokah tehničnega<br />

direktorja,« nadaljuje Brešar.<br />

Upravljanje bloka je bilo zastarelo<br />

Dolžino tokratnega remonta narekuje<br />

zamenjava upravljalnega <strong>si</strong>stema, ki<br />

je bil star več kot 30 let. Osnove za<br />

to zamenjavo so dobili v zadnjem<br />

remontu, ki je bil leta 2001. Tako<br />

so se pripravljali na ta poseg štiri<br />

leta, zadnje leto bolj intenzivno. »Do<br />

letošnjega poletja je bil upravljanju<br />

bloka namenjen pult in vse kabelske<br />

povezave so šle v komandno sobo in iz<br />

nje preko ranžirnih omar. Ker se je na<br />

tem mestu zbiralo veliko informacij, je<br />

bil problem odkriti napake, ko so se te<br />

pojavile. Rezervnih delov za krmilne<br />

omare ni bilo več na voljo, in smo se<br />

s popravili trudili sami. Velikokrat je<br />

bilo pri tem treba improvizirati,« opiše<br />

dosedanji <strong>si</strong>stem upravljanja Brešar<br />

in nadaljuje s predstavitvijo novega<br />

Teleperm XP. Zanj so se odločili, ker<br />

so v tem <strong>si</strong>stemu v minulem remontu<br />

opravili revitalizacijo turbinske regulacije.<br />

Tokrat so dogradili ta <strong>si</strong>stem s turbinsko<br />

avtomatiko in zaščito kotla. O<br />

obsežnosti posega govori tudi dejstvo,<br />

da so demontirali kar 20 ton kablov,<br />

namestili nove krmilno regulacijske<br />

omare, jih na novo povezali s pogonom<br />

in merilniki ter novim upravljalskim<br />

pultom, opremljenim z računalniškimi<br />

monitorji, preko katerih bo odslej<br />

upravljan četrti blok.<br />

V zadnjem delu remonta bodo na<br />

upravljalskem <strong>si</strong>stemu opravili vrsto<br />

preskusov, pri katerih bodo sodelovali<br />

strokovnjaki Siemensa in Tešove ekipe.<br />

Siemensovi ljudje bolje poznajo programe,<br />

domači obratovalci in vzdrževalci<br />

pa naprave v detajle. Glavna težava<br />

teh preskusov je, da so obsežni in<br />

velikokrat nepredvidljivi. Če se pokaže<br />

napaka, jo je treba zaradi kratkih<br />

rokov hitro odpraviti. Drugi, prav tako<br />

velik problem je po besedah Bojana<br />

Brešarja, da je tokrat opravljena zamenjava<br />

na obeh straneh, tako pri upravljanju<br />

kot tehnologiji, saj so zamenjali<br />

vrsto tehnoloških delov bloka. Tako,<br />

da je največ težav s povezovanjem obeh<br />

delov, vse drugo je zanje rutina. Kljub<br />

temu v Šoštanju <strong>ostaja</strong>jo optimisti<br />

glede uspešno opravljenih preskusov,<br />

optimiranja bloka in ponovne <strong>si</strong>nhronizacije<br />

na omrežje, čeprav dobro<br />

vedo, da je časovni okvir remonta<br />

težko postaviti in ga še teže v tem okviru<br />

izvesti, ker se <strong>med</strong> njim vedno lahko<br />

zgodi kaj nepredvidljivega.<br />

Minka Skubic<br />

Foto Minka Skubic<br />

Tik pred zaključkom redakcije<br />

smo dobili sporočilo, da so TEŠ IV<br />

ponovno <strong>si</strong>nhronizirali z omrežjem<br />

22. septembra ponoči, teden dni<br />

pred načrtovanim rokom. Dan pred<br />

tem je nadzorni svet podaljšal<br />

mandat dosedanjemu direktorju<br />

dr. Urošu Rotniku.<br />

Franc Rosec, vodja strokovnega področja TEŠ<br />

33

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!