Elektrogospodarstvo ostaja med uspešnejšimi ... - dLib.si
Elektrogospodarstvo ostaja med uspešnejšimi ... - dLib.si
Elektrogospodarstvo ostaja med uspešnejšimi ... - dLib.si
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
PISALO SE JE LETO 1954<br />
v Železarni Jesenice je število prebivalcev<br />
močno naraslo. Z uveljavljanjem<br />
regulacijskega načrta je bila omogočena<br />
načrtna gradnja industrijskih,<br />
stanovanjskih in komunalnih objektov,<br />
ki so prispevali k bolj zaokroženi podobi<br />
Jesenic. Potem ko je mesto dobilo z<br />
uveljavljanjem posebnih mestnih pravic<br />
tudi potrebna gmotna sredstva, leta<br />
1952, so začeli urejati komunikacije in<br />
druge komunalne naprave. Leta 1953<br />
so bila opravljena večja dela: železniška<br />
p<strong>ostaja</strong>, upravno poslopje narodne<br />
banke, strelišče, lekarna z umetnim<br />
drsališčem, ga<strong>si</strong>lski dom železarne,<br />
ambulanta in več manjših komunalnih<br />
naprav. Leta 1954 je bila končana<br />
elektrifikacija zaselka Pod Mežaklo na<br />
Hrušici, s čimer je bilo elektrificirano<br />
vse območje mesta in okoliških va<strong>si</strong>,<br />
je poročal Tovariš, v št. 31, 30. julija<br />
1954, na prvi strani.<br />
Elektro-Kranj<br />
Vsa dežela je bila preprežena s številnimi<br />
žicami, po katerih se je pretakala<br />
nevidna energija – elektrika. Žično<br />
omrežje na Gorenjskem je postalo<br />
gosto. V kranjskem okraju so ostale<br />
le še zelo redke gorske va<strong>si</strong>ce brez<br />
električne energije. Elektro-Kranj je s<br />
svojimi električnimi napravami segal<br />
vse do Medvod, preko škofjeloških<br />
hribov v Selško dolino, meja je potekala<br />
preko Jelovice do Brezij v Tržič,<br />
na Ljubelj, na Jezersko, v Cerklje in v<br />
Medvode - sem zapisal v knjigi o gorenjski<br />
elektroenergetiki skozi čas. Na tem<br />
območju so bile zajete občine Kranj,<br />
Škofa Loka, Železniki, Tržič in številni<br />
kraji takratnih komun.<br />
Industrijski kranjski okraj<br />
Kranj sodi <strong>med</strong> tiste okraje naše<br />
Ljudske republike Slovenije, ki so najbolj<br />
razviti v industrijskem pogledu.<br />
Industrija kranjskega okraja je koncentrirana<br />
večinoma v mestnih občinah<br />
Kranj, Tržič in Škofja Loka, saj v teh<br />
krajih ustvarijo 95 odstotkov narodnega<br />
dohodka v industriji. Naravno<br />
gospodarsko in kulturno središča<br />
okraja je mesto Kranj. Pomen mesta<br />
pa bo še bolj zrasel, ko se bosta v bližnji<br />
prihodnosti združila oba gorenjska<br />
okraja, Kranj in Radovljica. V Kranju<br />
bo namreč sedež prihodnje gorenjske<br />
skupnosti komun.<br />
Kranj se uvršča <strong>med</strong> najpomembnejše<br />
industrijske kraje v Sloveniji. Zlasti<br />
razvita je v mestu usnjarska, gumarska,<br />
tekstilna in elektroindustrija.<br />
Po osvoboditvi se je število mestnega<br />
prebivalstva tako povečalo, da je danes<br />
Kranj četrto največje slovensko mesto.<br />
Tovariš je v 51. številki, 17. decembra<br />
1954, pisal: »V Kranj pridete preko<br />
Save čez nov most, ki so ga zgradili po<br />
osvoboditvi. Z mostu se vam podnevi<br />
razgrne vse mesto, ponoči pa vas prijetno<br />
preseneti fluorescentna razsvetljava,<br />
ki ne služi samo koristno svojemu<br />
namenu, marveč je mestu tudi v<br />
okras. Praktični Kranjčani so na vsak<br />
drugi drog obe<strong>si</strong>li običajne električne<br />
svetilke, tako da so <strong>si</strong> zagotovili razsvetljavo<br />
v vsakem primeru.«<br />
Električni števci iz Iskre Kranj<br />
V tovarni za elektrotehniko in fino<br />
mehaniko Iskra Kranj proizvajajo 29<br />
najrazličnejših proizvodov. Če slišite<br />
ime Iskra, se gotovo najprej spomnite<br />
njenih najbolj popularnih elegantnih<br />
kinoprojektorjev Iskra NP-2, sestavljenih<br />
iz 3.200 delov. Izdelali so že tisoči<br />
kinoprojektor z elegantno obliko in<br />
visoko kakovostjo. Primerni so zlasti za<br />
velike in srednje velike kinodvorane.<br />
Doma deluje že 800 kinoprojektorjev,<br />
v tujini pa v Turčiji, Siriji, Avstriji in<br />
Braziliji.<br />
Pomemben in zanimiv proizvod Iskre<br />
so tudi električni števci. Če pomislimo,<br />
da potrebuje Jugoslavija 200.000<br />
števcev letno in da je samo v Sloveniji<br />
80.000 pavšalistov – odjemalcev električnega<br />
toka, potem <strong>si</strong> lahko predstavljamo<br />
pomembnost te proizvodnje.<br />
Dan za dnem se poča<strong>si</strong> pomika tekoči<br />
trak, ob katerem montirajo električne<br />
števce roke pridnih delavk. Vsaki dve<br />
uri se trak ustavi za deset minut. Delo<br />
na tekočem traku je naporno. Vsak<br />
montirani električni števec natančno<br />
preizku<strong>si</strong>jo, preden ga pošljejo naročniku.<br />
Iskrini enofazni indukcijski<br />
električni števci za izmenični tok 5<br />
in 10 amperov so prodrli tudi daleč<br />
v svet. Tovarna je prodala nekaj tisoč<br />
kosov v Turčijo, našli pa jih boste tudi<br />
v Egiptu, Iranu in daljni Indoneziji.<br />
Povpraševanje nenehno narašča, je<br />
v 51. številki, na strani 5, sporočil<br />
Tovariš, dne 17. decembra 1954. Iskra<br />
proizvaja tudi vse potrebno za telefonijo:<br />
od induktorskih in številčnih telefonskih<br />
aparatov pa do najmodernejših<br />
hišnih podcentral in avtomatskih<br />
poštnih javnih central. Zelo iskani<br />
proizvodi Iskre so tudi razni električni<br />
instrumenti: ampermetri, voltmetri,<br />
watmetri, vsakovrstni avtomobilski<br />
pribor itd.<br />
Svet <strong>med</strong> obema Sorama<br />
V Škofji Loki je vsa lesna industrija<br />
osredotočena ob kolodvoru in zaposluje<br />
600 do 700 ljudi. Nad polovico<br />
manj delavcev je zaposlenih v kovinski<br />
industriji, ki je pravzaprav šele v povojih.<br />
Svoje začetke ima v pred vojno<br />
precej razviti tovarni vodnih turbin,<br />
ki po vojni ni bila obnovljena, njeni<br />
delavci pa so odšli kot glavni strokovni<br />
kader v Litostroj. V njenih nekdanjih<br />
prostorih razvija svojo dejavnost novo<br />
Strojno kovinsko podjetje. Precej<br />
močnejše od njega je podjetje Motor,<br />
ki izdeluje predvsem elektromotorje,<br />
električne bru<strong>si</strong>lne in polirne stroje in<br />
krožne žage, <strong>si</strong>rene, ga<strong>si</strong>lske črpalke in<br />
armature ter hladilnike. Že sedaj, po<br />
nekaj letih delovanja, je <strong>med</strong> najmočnejšimi<br />
industrijskimi podjetji v Loki,<br />
po programu pa bo z novogradnjo tja<br />
do leta 1960 šestkrat povečalo sedanjo<br />
zmogljivost.<br />
Drago Papler<br />
81
Change language