Elektrogospodarstvo ostaja med uspešnejšimi ... - dLib.si
Elektrogospodarstvo ostaja med uspešnejšimi ... - dLib.si
Elektrogospodarstvo ostaja med uspešnejšimi ... - dLib.si
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Živali pod daljnovodih<br />
Zanimiva je ugotovitev, da ptice zelo<br />
nerade ali pa sploh ne gnezdijo pod daljnovodi<br />
in kabli, ki potekajo preko obdelovalnih<br />
površin. Na takšnih mestih je<br />
<strong>si</strong>cer ponekod v severovzhodni Sloveniji<br />
običajna gnezdilka priba Vanellus<br />
vanellus, črno-beli ptič velikosti goloba,<br />
ki se vratolomno spreletava nad polji.<br />
Domnevno pod daljnovodi ne gnezdi,<br />
ker na njih posedajo ujede in vrane,<br />
ki plenijo gnezda, ter zaradi žic, ki jih<br />
ovirajo pri njihovem letu. Podobno velja<br />
tudi za druge vrste, recimo poljskega<br />
škrjanca Alauda arven<strong>si</strong>s in rumeno<br />
pastirico Motacilla flava.<br />
No, manjše ptice se na posekah, torej<br />
tam, kjer se razvije zeliščna in grmovna<br />
vegetacija, počutijo zelo domače.<br />
Nekatere vrste so tod izredno pogoste,<br />
recimo penice, ki jim takšna struktura<br />
zelo ustreza. Med običajno in pogosto<br />
črnoglavko Sylvia atricapilla tod gnezdi<br />
tudi ogrožena <strong>si</strong>va penica Sylvia<br />
communis, družbo pa ji ponekod dela<br />
mali slavec Luscinia megarhynchos,<br />
eden najboljših pevcev <strong>med</strong> našimi<br />
ptiči. Ne manjka niti rjavi srakoper<br />
Lanius collurio, pri nas običajna vrsta<br />
grmovnih predelov, v Evropi pa mar<strong>si</strong>kod<br />
ogrožena vrsta.<br />
Tudi kače<br />
Osončena mesta so prebivališče tudi<br />
številnim žuželkam, hroščem, kobilicam,<br />
metuljem. Katere vrste bomo<br />
srečali, je odvisno tudi od vegetacije,<br />
žuželke so namreč precej navezane na<br />
določeno vrsto rastline, ki jo uporabljajo<br />
za hrano.<br />
Na takšnih mestih se izvrstno počutijo<br />
tudi plazilci. Sam sem na posekah pod<br />
daljnovodi srečal že štiri kuščarje, in<br />
<strong>si</strong>cer pozidno kuščarico Podarcis muralis,<br />
martinčka Lacerta agilis, zelenca<br />
Lacerta viridis in slepca Anguis fragilis,<br />
ki ga mar<strong>si</strong>kdo zamenja za kačo. Srečal<br />
sem se tudi s kačami. Najpogostejše so<br />
seveda nestrupene, belouška Natrix<br />
natrix, smokulja Coronella austriaca,<br />
navadni gož Zamenis longis<strong>si</strong>ma. Od<br />
strupenih sem se pod daljnovodi na<br />
primorskem koncu srečal z modrasom<br />
Vipera ammodytes, ki <strong>si</strong>cer živi tudi<br />
v notranjosti države, če je le količkaj<br />
skal in grmovja naokrog. Na kamnitih<br />
mestih nekaj previdnosti torej ne bo<br />
odveč, čeprav se vam bodo kače že na<br />
daleč izognile, skoraj vedno prej, kot<br />
jih boste sploh utegnili opaziti. Kač,<br />
prav tako drugih živali seveda ne bomo<br />
pobijali! Vsaka žival ima v naravi svoje<br />
mesto, tudi kače, ki skrbijo za naravno<br />
ravnotežje, saj ugonobijo ogromno<br />
malih sesalcev, kot so miši in voluharji.<br />
Napotki za naprej<br />
Povsem jasno je, da se vegetacija pod<br />
daljnovodi zaradi varnosti mora vzdrževati,<br />
kar pomeni sečnjo lesenih rastlin<br />
vsake toliko časa. To pa je, saj za vrste,<br />
ki za obstoj potrebujejo nizko vegetacijo<br />
in grmišča, več kot dobrodošlo.<br />
Z vidika rastlin in živali je priporočljivo,<br />
da bi se posegi pod daljnovodi izvajali<br />
zunaj vegetacijskega in razmnoževalnega<br />
obdobja. Najbolje bi bilo, da<br />
bi sečnja potekala v pozno jesenskih<br />
in zimskih mesecih. Do takrat rastline<br />
že odvržejo semena, živali pa se takrat<br />
bodi<strong>si</strong> že odselijo, ali pa se odpravijo<br />
na hibernacijo oziroma zimsko spanje.<br />
Tudi ptice so takrat že na varnem; z<br />
gnezdenjem so namreč končale že<br />
sredi poletja, tako da zanje ni nevarnosti,<br />
da bi uničili njihova gnezda.<br />
Da bi gospodarili sonaravno, torej ni<br />
potrebno veliko, dela le sezonsko prilagodimo.<br />
Milan Vogrin<br />
Foto Milan Vogrin<br />
Na posekah pod daljnovodi se dobro počuti tudi modras.<br />
69
Change language