Elektrogospodarstvo ostaja med uspešnejšimi ... - dLib.si
Elektrogospodarstvo ostaja med uspešnejšimi ... - dLib.si
Elektrogospodarstvo ostaja med uspešnejšimi ... - dLib.si
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
ENERGIJE<br />
podjetju in na trgu. Za vsak poslovni<br />
učinek mora vedeti, kateri stroški so<br />
bili povzročeni pri njegovem ustvarjanju,<br />
kakšen donos lahko pričakuje<br />
ter kako je vse to mogoče vračunati<br />
v prodajno ceno. Poleg tega potrebuje<br />
znanje o splošnih in posebnih<br />
razmerah na trgu, h katerim mora<br />
prilagoditi cenovno politiko (Koletnik<br />
1997, 116). Oblikovanje prodajnih cen<br />
je neposredno povezano z uspešnostjo<br />
podjetniških idej. Po Tajnikarju (1997,<br />
42–44) obstajajo tri bistvena vprašanja<br />
za vrednotenje podjetniških idej, ki se<br />
jim ni mogoče izogniti:<br />
• ali proizvod lahko proizvedemo,<br />
• ali bodo kupci zanj dovolj plačali in<br />
• ali lahko proizvod na preprost način<br />
predstavimo kupcem.<br />
Za kupca zagotovo ni pomembno, ali<br />
bo znalo podjetje proizvod proizvesti.<br />
Zelo pomembno pa je zanj, koliko bo<br />
moral zanj plačati in ali bo sploh imel<br />
priložnost, da se z njim seznani in ga<br />
spozna.<br />
Pri prehodu s cen, določenih s tarifnim<br />
<strong>si</strong>stemom, na tržne, smo potrebovali<br />
kar najbolj kakovostne informacije.<br />
Pri tem je nastal problem, saj so<br />
bile vse pomembne informacije pred<br />
vzpostavitvijo novega <strong>si</strong>stema skupna<br />
dobrina, s tem pa dostopne vsem.<br />
kupci<br />
uporaba<br />
geografska<br />
področja<br />
tveganje<br />
Tržnih analiz in analiz konkurence ni<br />
bilo, prav tako v posameznih podjetjih<br />
ni bilo treba takoj reagirati na spremembe,<br />
ki jih je prinašal trg. Tokrat<br />
je bila za distribucijska podjetja naloga<br />
veliko težja. Kot navaja Arz (1989, 12),<br />
je bila zaradi strahu pred propadom<br />
cenovne discipline cena določena s<br />
tarifo edina pot, ki je omogočala pridobivanje<br />
dobička, ki pa je še nad<br />
konkurenčnim modelom oziroma ki<br />
omogoča preprečevanje izgube v morebitni<br />
cenovni vojni.<br />
Struktura konkurence pomembno<br />
vpliva na tržne priložnosti, ki jih bo<br />
lahko izkoriščalo podjetje, ki prvič<br />
vstopa na določeni trg. Strateška<br />
analiza konkurence nam lahko da<br />
temeljne informacije za segmentiranje<br />
trga (Jurše 1996, 124). Pri tem je treba<br />
upoštevati neposredni vpliv konkurence<br />
na oblikovanje prodajne cene<br />
električne energije, ki ima ob večji<br />
koncentraciji velik pomen. Schmidt<br />
(1998, 13) piše, da je funkcijska zmožnost<br />
konkurence dana šele takrat, ko<br />
so izostali tržni vstopi posledica visoke<br />
učinkovitosti uveljavljenih ponudnikov,<br />
<strong>med</strong>sebojno povezani z intenzivnim<br />
tržnim tekmovanjem; omejena pa je v<br />
primeru, kadar so uveljavljeni ponudniki<br />
v stanju preprečiti vstope na trg,<br />
količine<br />
Predmet cenovne<br />
politike:<br />
• pasovna energija<br />
• trapezna energija<br />
• vršna energija<br />
• energija + storitve<br />
• storitve<br />
kvaliteta<br />
Slika 2: Dejavniki cenovnega diferenciranja in predmet cenovne politike<br />
Vir: Laker (2000, 133).<br />
čas<br />
kompletna<br />
ponudba<br />
plačilni<br />
pogoji<br />
paketna<br />
ponudba<br />
AVSTRIJA<br />
Kmetje bodo<br />
proizvajali bioplin<br />
Deset kmetov iz Weitendorfa na<br />
avstrijskem Štajerskem je nedavno<br />
zbudilo veliko pozornosti, saj se intenzivno<br />
pripravljajo na gradnjo naprave<br />
za proizvodnjo bioplina. Podobne<br />
naprave <strong>si</strong>cer že obstajajo, vendar so<br />
namenjene proizvodnji električne in<br />
toplotne energije, to pot pa nameravajo<br />
kmetje z njo pridobivati gorivo.<br />
To bodo storili tako, da bodo gnojevki<br />
odvzeli ogljik, pri čemer bo nastalo<br />
97 odstotkov metana, s čimer naj bi<br />
bil plin - po besedah predsednika projektne<br />
komi<strong>si</strong>je Josefa Reiter-Haasa<br />
- boljši od zemeljskega. Naprava bo<br />
stala 2,5 milijona evrov, približno<br />
tretjino bo prispevala deželna vlada.<br />
www.energetika.net<br />
SLOVENIJA<br />
Julija nekoliko nižja<br />
industrijska proizvodnja<br />
Obseg industrijske proizvodnje v<br />
Sloveniji je bil po podatkih državnega<br />
statističnega urada julija za 5,5<br />
odstotka nižji kot junija, v primerjavi<br />
z lanskih julijem pa se je povečal za<br />
3,5 odstotka. Če primerjamo letošnjih<br />
prvih sedem mesecev z lanskimi, je<br />
opaziti, da je bil lani za 2,3 odstotka<br />
višji. Julija letos se je glede na<br />
lanski julij <strong>med</strong> dejavnostmi najbolj<br />
povečal obseg proizvodnje v rudarstvu<br />
(za 19 odstotkov), v predelovalnih<br />
dejavnostih (za 3,7 odstotka) v oskrbi<br />
z elektriko, plinom in vodo pa se je<br />
zmanjšal za 2,2 odstotka. STA<br />
61
Change language