Elektrogospodarstvo ostaja med uspešnejšimi ... - dLib.si
Elektrogospodarstvo ostaja med uspešnejšimi ... - dLib.si
Elektrogospodarstvo ostaja med uspešnejšimi ... - dLib.si
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
TEHNIČNE IZBOLJŠAVE<br />
VGRADNJA<br />
KOMPENZACIJSKE DUŠILKE<br />
V RTP PRIMSKOVO<br />
54<br />
Stalna rast omrežja in <strong>si</strong>stematično kabliranje je privedlo do<br />
naraščanja kapacitivnega toka ob zemeljskem stiku v RTP ter<br />
s tem povezanih težav s prenapetostmi in predpisano višino<br />
ozemljitvene upornosti transformatorskih postaj.<br />
Enofazni kratek stik, v posebnih<br />
razmerah imenovan tudi zemeljski<br />
stik, v elektroenergetskih omrežjih<br />
srednje napetosti pomeni daleč<br />
najpogostejšo okvaro. Statistično je<br />
namreč ugotovljeno, da je približno 75<br />
odstotkov okvar v srednje napetostnem<br />
omrežju posledica trenutnih ali poltrajnih<br />
zemeljskih stikov. Ob nastopu<br />
zemeljskega stika lahko predstavlja<br />
obratovanje z izolirano nevtralno točko<br />
enega od možnih ukrepov za zmanjševanje<br />
vpliva okvare. Vendar je omenjeni<br />
način obratovanja uporaben le v manjših<br />
omrežjih s pretežno nadzemnimi<br />
vodi, kjer so vrednosti kapacitivnega<br />
toka razmeroma nizke. Ob nastanku<br />
zemeljskega stika v takšnem omrežju<br />
teče preko mesta okvare kapacitivni<br />
tok vrednosti le nekaj amperov. Tako<br />
so zagotovljeni pogoji, da oblok sam<br />
ugasne in ni treba izklopiti okvarjenega<br />
dela omrežja. Z večanjem omrežja<br />
(predvsem kabelskega) se vrednost<br />
kapacitivnega toka ob zemeljskem stiku<br />
precej poveča in hitro preseže vrednost,<br />
ko niso več zagotovljeni pogoji za samougasnitev<br />
obloka. V takem primeru<br />
lahko pride do intermitirajočih zemeljskih<br />
stikov, ki lahko povzročajo preboje<br />
tudi v drugih delih omrežja in obstaja<br />
možnost nastanka poškodb na stikalih<br />
in kablovodih.<br />
Vsak zemeljski stik pomeni nevarnost<br />
za okolico, zato ga moramo izklopiti. V<br />
primeru zemeljskega stika na transformatorski<br />
postaji se sme na njeni ozemljitvi<br />
pojaviti napetost dotika nižja kot<br />
450 V za čas 0.2 sekunde.<br />
Ozemljevanje nevtralnih točk transformatorjev<br />
se je začelo že pred 2.<br />
svetovno vojno oziroma do 50-ih let<br />
(nemški način ozemljevanja nevtralne<br />
točke) v RTP Kleče in RTP Bršljin<br />
na 35 oziroma 110 kV omrežju.<br />
Ozemljitev je bila izvedena preko<br />
ročno nastavljive Petersenove tuljave<br />
z odcepi. Nastavitev ustrezne višine<br />
toka Petersenove tuljave je bila potrebna<br />
ob vsaki rekonfiguraciji omrežja.<br />
Vendar pa se je omenjeni način nadalje<br />
opustil, saj je Petersenova tuljava<br />
zahtevala podobno zahtevno vzdrževanje<br />
kot transformator. Poleg tega so<br />
nastali problemi ob preklopih, ko se<br />
pojavi možnost nastanka resonančnih<br />
pojavov pri popolnoma uglašenem<br />
<strong>si</strong>stemu.<br />
Ozemljevanje nevtralne točke se je v<br />
slovenskih srednje napetostnih omrežjih<br />
nadaljevalo z ozemljitvijo nevtralne<br />
točke 10 kV omrežja Lj. Center leta<br />
1968. Ozemljitev je bila izvedena<br />
preko vodnega upora, ki je bila takrat<br />
cenovno najugodnejša in je omogočala<br />
zvezno regulacijo upornosti. Vendar<br />
Model srednje napetostnega omrežja<br />
pa je takšna tehnološka rešitev zahtevala<br />
stalni nadzor, saj je v primeru<br />
pomanjkanja vode prešla ozemljitev<br />
nevtralne točke preko upora v omrežje<br />
z izolirano NT. Na podlagi študij<br />
in poizkusov je bila za nazivni tok<br />
(In) ozemljitvenega upora (francoski<br />
način ozemljevanja nevtralne točke)<br />
izbrana vrednost 300 A. Izbrana višina<br />
toka ni povzročala težav z ozemljitvijo<br />
transformatorskih postaj na testnem<br />
omrežju. Pri nadaljnjem ozemljevanju<br />
srednje napetostnih omrežij se je pokazalo,<br />
da za omenjeno višino toka 300 A<br />
obstoječe ozemljitve transformatorske<br />
postaje SN/NN ne ustrezajo zahtevam<br />
glede dovoljene višine napetosti dotika,<br />
ki se lahko pojavi ob okvari oziroma<br />
zemeljskem stiku. Ker bi saniranje<br />
obstoječih ozemljitev zahtevalo prevelike<br />
stroške, je bil izbran za In ozemljitvenega<br />
upora 150 A. Prvi kovinski<br />
ozemljitveni upor je bil vgrajen v RTP<br />
Domžale leta 1978, <strong>si</strong>stematično pa<br />
se je v slovenski distribuciji ta rešitev<br />
začela uporabljati po letu 1985. Na ta<br />
način dosežemo delovni karakter toka<br />
zemeljskega stika in večinoma odpravimo<br />
težave s prenapetostmi.<br />
Vendar se z rastjo omrežja (predvsem<br />
kabelskega) oziroma <strong>si</strong>stematičnim<br />
kabliranjem srednje napetostnih omrežij<br />
povečuje vrednost kapacitivnega<br />
toka zemeljskega stika. Kar pomeni,<br />
da obstoječa ozemljitev nevtralne točke<br />
transformatorja 110/20 kV s pomočjo
Change language