matematika

Dijak pozna vrste kotov inodnose med njimi.Dijak pozna mere za kot inračuna s koti.Dijak načrtuje kote s šestilom ingeotrikotnikom.Dijak računa komplementarne in suplementarne kote.Prepozna in uporablja odnose med koti ob vzporednicahin koti s pravokotnimi kraki.Dijak nadgradi znanje o kotnih merah, in sicer: računatudi s kotno sekundo, spozna radian in zna pretvarjati izstopinj v radiane in obratno. Pri tem suvereno uporabljanavadno računalo. Na pamet pretvarja stopinje v radiane in obratno pri kotih: ( npr. 60 ,30 ,45 ,90 ,120 ...)Suvereno računa velikosti kotov. Loči med pozitivno innegativno orientiranimi koti.Dijak načrtuje kote do polnega kota z geotrikotnikom ali sšestilom glede na stroko oz. poklic. Dijak pozna pojemsimetrale in načrta simetralo daljice in kota tudi priuporabi programov dinamične geometrije.pripravijo predstavitev z elektronskimi prosojnicami …Učitelj diagnosticira in po potrebi dopolni vrzeli vznanju.Dijaki urijo spretnosti uporabe navadnega računala pripretvarjanju kotnih mer: iz desetiškega v šestdesetiškištevilski sistem in obratno ter iz kotnih stopinj v radianein obratno.Izvajajo se le preprostejše klasične geometrijskekonstrukcije (koti, simetrale daljic in kotov) zgeometrijskim orodjem in v obsegu, ki je pomemben zastroko.2.2 Transformacije v ravniniPovezani cilji iz SPI:Dijak načrta simetralo daljice in kota ter pozna in uporablja lastnosti točk na simetrali. Pozna in upošteva togi premik, vrtež, zrcaljenje in podobnostnepreslikave (razteg). Uporablja Talesov izrek pri delitvi daljice na skladne dele.Operativni cilji Opis ciljev Primeri dejavnosti za pouk in priporočilaDijak ponovi osnovne preslikave vravniniDijak razume in uporablja pojmaskladnost in podobnost.Dijak pozna pojem razmerja in pojem sorazmerjadaljic.Uporabi ustrezne strategije in povezuje vsebineravninske geometrije (npr. izdelava skice, uvid vsituacijo, analiza odnosov, delitev lika v osnovne dele –trikotnike, povezovanje likov in koordinatnega sistema).Osnovni pojmi se ne poučujejo znova. Dijaki jih ssamostojnim delom ponovijo, npr. preveri lastnosti nekegeometrijske konfiguracije (npr. raziskuje simetrije,središčne raztege…). Učitelj diagnosticira in po potrebidopolni vrzeli v znanju.Programe dinamične geometrije uporabljajo dijakipredvsem za samostojno raziskovanje.Vsebine ravninske geometrije se navezujejo nakoordinatni sistem, kjer je to primerno, npr. lega točke,geometrijske transformacije.14