Januar - Planinski Vestnik

Razor, geološko najbolj zanimiva gora v Julijskih Alpah, je prava zakladnica nekdanjega življenjaFoto A. Ramovšdodal prirejeni geološki zemljevid zahodne Slovenije. Še bi lahko naštevali primereo delovanju geologov v slovenskem gorskem svetu, vendar menimo, da je najbolje čedamo besedo dr. Antonu Ramovšu, rednemu profesorju za geologijo in paleontologijona ljubljanski univerzi, ki je z veseljem odgovoril na naša vprašanja.svetu?° bČUtlteV ''drag 'naravoslovni in urednišk i kolega, geologovo delo v gorskemNajprej naj poudarim, da precej drugače kot v lahko dostopnem gričevnatem in ravninskemsvetu, kjer le tu in tam moli živa skala na površje. V gorskem svetu so skorajpovsod na površju kamnine, bodisi živa skala ali grušč, ki delajo planincem napotopo poteh in stezah, posebno po meliščih, meni pa so dobrodošle, saj mi vsepovsodrazkazujejo kamninsko sestavo in velikokrat ponujajo še okamnine, ki jih v poraslemgričevnatem in hribovitem svetu najdemo le slučajno. Zato je sleherna moja hojav gore, tudi tista, ki ni povezana z raziskovanjem, poleg občudovanja naravnih lepotposvečena spoznavanju kamnin in okamnin, iz katerih so gore, ugotavljanju njihovestarosti in geološke zgradbe. Tako se že kar v podzavesti pokaže nekdanje okoljerecimo plitvo ali globlje morje, laguna, kar je bilo pač tam pred toliko in tolikomilijoni let, ko so se usedale kamnine. Naj spomnim na dva primera iz JulijcevKamnine današnjega Dovškega križa in okolice so nastajale na plitvem podmorskemgrebenu, na katerem je bilo vse polno različnih koral, trdoživnjakov in mahovnjakovdanes pa tam najdete brez števila njihovih trdnih ostankov. V apnencu grebena Rjavinepa mrgoli ostankov zelenih alg, prav tako iz zgornje triasne dobe, in že vidim predseboj plitvo lagunsko morje in v njem bujne trate apnenčevih alg. Tako doživljanjeje seveda tudi največ, kar lahko občuti geolog z določenim znanjem, je pa prikritonepoučenemu planincu. Malokdo od planincev se sploh zanima za kamnino, še redkejšiso ki prepoznajo okamnelo školjko, polža ali koralo, nihče pa se ne vpraša kako ieprišla sem gor, več kot 2000 m visoko v gore. To je geologu samo po sebi razumOivo, saj pozna poleg nastajanja kamnin tudi velikanske gorotvorne sile v Zemljinidelavnici, ki so zgubale kamnine v vsemogoče modele, jih vzdigovale iz otroške zibelkenn^ofl 6 ' h°n ile ti h soč | me ! rsk ® skladovnice v orjaške bloke in prestavljale kamnitepokrove ob narivnih ploskvah kilometre daleč od kraja, koder so se rodile Nadaljev gorah spoznavam, veliko bolj kot drugje, nenehno spreminjanje narave, preperevan ein razpadanje kamnm i.n odnašanje tistega, kar je še ostalo. Nastajajo najrazličnejšeoblike v mehkejših m trsih kamninah in zdrobljenih conah: strmi razi in med nj miostri zvijugani grebeni, kamniti stebri vseh mogočih oblik, »babe«, »možje« in »zob'e«naravna okna in mostovi, vseh vrst krnice, kraško žlebičje, vrtače, jame in spodmoli'v Ko jih gledam, tudi ze vidim, kako se bodo jutri (v geološkem smislu seveda) pre-