Januar - Planinski Vestnik

Stara koča na PoreznuNa predvečer, ob pol devetih, je zaplapolal prav na vrhu Porezna velikanski kres. Pozraku so švigale rakete. Proti jutru so začeli prihajati na vrh prvi izletniki in nato sovse dopoldne prihajale kar cele procesije. Sodi se, da je bilo pri otvoritvi do 1500 ljudi.Med temi je bilo mnogo turistov iz drugih dežel, zlasti Čehov. Za postrežbo so skrbelacerkljanska dekleta v narodnih nošah. Proti poldnevu je imel načelnik Josip Rakovščekslavnostni govor, v katerem je pozdravil navzoče, v prvi vrsti zastopnike osrednjegadruštva, zastopnike Hrvatskega planinskega društva, zastopnike Idrijske, Soške, Radovljiške,Selške, Kranjske, Kamniške, Tržaške in Ajdovsko-Vipavske podružnice, daljePlaninskega društva v Pragi. Zahvalil se je tudi vsem, ki so sodelovali pri gradnjikoče, zlasti Franu Trčku in Jerneju Štravsu iz Cerknega ter Ivanu Štravsu iz Podbrda.Nato je povzel besedo dr. Josip Tominšek, ki je čestital podružnici v imenu osrednjegaodbora in izrazil prepričanje, da postane Porezen zelo obiskana gora in to zaradilahkega dostopa in razgleda, ki je eden najlepših v slovenskih planinah. Dalje sogovorili še arhitekt Velflik za Češko podružnico, dr. Dvorak za Hrvatsko planinskodruštvo, za idrijsko podružnico pa tajnik Šabec. Ker je bilo že pozno, so morali zastopnikidrugih podružnic svoje govore opustiti. Na večer je bila potem v Cerknem planinskaveselica in na čast Cerkljanom moramo povedati, da je bilo Cerkno v zastavah. Izobešenepa so bile samo slovenske zastave. Odlični zbor goriških dijakov je razveseljevalizletnike na Poreznu in v Cerknem. Pohvaliti moramo vrle cerkljanske fante, ki so seizkazali s tem, da so vso notranjo opravo za kočo brezplačno znosili iz Cerknegana Porezen. Ljudstvo je bilo gradnji planinske koče zelo naklonjeno in je svoje zanimanjepokazalo s tem, da je v stotinah pohitelo k njeni otvoritvi.«Planinski vestnik, letnik 1909, je tudi objavil poročilo o občnem zboru cerkljanskepodružnice; v poročilu je tudi tale odstavek: »Otvorili smo tudi novo polje za našedelovanje. Po krasnih slapovih znane Pasice, ki nudijo na razmeroma majhnem prostorunenavadno veliko naravnih lepot in zanimivosti, smo v prvem delu, to je doHrama, napravili dostopne. Tudi tu se imamo zahvaliti gospodu tehniku Petru Brelihu,ki je prebil večji del svojih počitnic v Pasicah, kjer je nadeloval pot, vsekaval v skalostopinje...«Na občnem zboru leta 1910 je Peter Brelih poročal o delu v Pasicah in izjavil, da siupa z razmeroma skromnimi stroški nadelati pot do konca soteske. Stroške za to deloso vnesli v proračun za leto 1911.Dela samega iz neznanih vzrokov niso opravili. V naslednjih letih si je dosti tujcev,ki jih je pot zanesla v Cerkno, ogledalo Pasice. Med prvimi obiskovalci je bil tudiBogomil Brinšek, prvi slovenski planinski fotograf-amater, ki je napravil tudi nekajposnetkov v Pasicah in v podzemeljski jami v Ravnah. Te slike so ohranjene. Ko paje izbruhnila prva svetovna vojna, se za Pasice ni nihče več zmenil. Osamljene in pozabljeneso bile potem vseh 25 let italijanske okupacije. Vse lesene naprave so zatopropadle, ostale so samo v skalo vsekane stopinje in stopnice. V takem stanju so jihmed drugo svetovno vojno našli partizani, ki so v njih varnem zavetju zgradili znamenitobolnico Franjo, v kateri so se potem zdravili ranjeni in oboleli borci vse doosvoboditve.Po osvoboditvi so planinsko organizacijo v Cerknem kmalu obnovili, in sicer z imenomPlaninsko društvo Cerkno. 6. junija 1946 se je v dvorani narodnega doma sestal pri-