Januar - Planinski Vestnik

Gradnjaplaninskeqa domaAndreja 2vana-BorisaFoto V. Tavčarpravljalni odbor. Na ustanovnem občnem zboru so že razpravljali o obnovi planinskekoče na Poreznu. Predsednik novoizvoljenega odbora je obljubil, da se bodo odbornikidela takoj lotili. In res so o tem razpravljali že na prvi seji. Izražena je bila misel,da bi ne obnavljali stare koče, temveč da bi bivšo italijansko vojašnico tik pod vrhomPorezna preuredili v planinsko postojanko. Člani odbora so si nato to vojašnico ogledaliin ugotovili, da se res ne izplača graditi nove koče, ko že obstaja na Poreznu solidnozidana stavba na prav primernem mestu. Ta je bila sicer povsem izropana, ostali sosamo zidovi in še ti so bili poškodovani, kljub temu so bili odborniki mnenja, da bibili stroški za obnovo neprimerno manjši, kot če bi gradili novo kočo.Delo so pričeli sredi maja 1949. Otvoritev koče je bila 14. avgusta 1949, skupaj z odkritjemspomenika padlim borcem. Na ta dan je bilo na Poreznu, kljub slabemu vremenuin mrazu, nad 2000 ljudi. V letu 1952 je društvo odprlo tudi planinsko zavetišče naRobidenskem brdu, in sicer v hiši št. 57, kjer je bila nekoč gostilna. Otvoritev je bila18. maja; udeležilo se je je precej ljudi. Zavetišče je odprto vse leto. 1. decembra sonato odprli še začasno zavetišče v Počah.13. novembra 1954 je društvo praznovalo 50-letnico svojega obstoja. Slavnostni seji,bila je v dvorani zadružnega doma, sta prisostvovala tudi zastopnika PZS Janko Deklevain Zivojin Prosenc, zastopnik PD Idrija in kot gost tov. Peter Brelih iz Ljubljane. ZastopnikPZS tov. Janko Dekleva -je v svojem govoru predvsem poudaril dejstvo, da sedelovanje PD Cerkno ni omejevalo zgolj na ozek okvir društvenega terena, temvečda je poseglo tudi na področje vsega planinstva v Sloveniji, saj se je prav tu porodilazamisel, naj bi osrednje PD v Ljubljani spremenili v osrednji odbor, v katerem naj bibili zastopniki vseh planinskih društev. Tako je bila ustanovljena centralna planinskaorganizacija, Planinska zveza Slovenije. Zapisnik, datiran z dne 14. 1. 1910 še hranijov muzeju v Cerknem.V letu 1958 je društvo prevzelo od lovske družine Cerkno v svojo last kočo na Črnemvrhu.Leta 1959 je društvo odprlo zavetišče na Bevkovem vrhu, in sicer v hiši Feliksa Slabela.Otvoritev je bila 17. maja 1959, ob precejšnji udeležbi izletnikov. To zavetišče je bilopotrebno odpreti zato, ker poteka čez Bevkov vrh planinska transverzala in ker naodseku Cerkno—Idrija ni, razen na Sivki, nobene planinske postojanke. Bevkov vrh jepa tudi lepa razgledna točka, na katerem je predvsem precej obiskovalcev.Spomladi 1962 so zavetišče na Bevkovem vrhu opustili, ker je lastnik hiše FeliksSlabe umrl, žena pa ga sama ni mogla oskrbovati. Odprli so novo zavetišče na Ravnah,in sicer v hiši Frančiške Kosmač, ki je sprejela tudi oskrbovanje. Potrebno opremo sopripeljali iz opuščenega zavetišča na Bevkovem vrhu. To zavetišče so odprli zato, kerso Ravne lepa izletna točka, kamor so že pred prvo svetovno vojno radi prihajaliizletniki celo iz Trsta in Gorice. Računali pa so tudi z obiskom aragonitne jame, ko boodprta. Zavetišče je do konca leta obiskalo 1152 ljudi.Dne 21. maja 1972 je društvo poslalo z vrha Porezna pozdravno pismo tov. Titu.Verjetno ni le naklučje, da je ravno Cerkno, partizansko prestolnico Primorske, doletelačast, da je bil Porezen vključen v skupino osemdesetih vrhov Jugoslavije.Tov. Tito se je PD za čestitke ob svoji osemdesetletnici osebno zahvalil.18. 8. 1974 je društvo slavilo svojo 70-letnico, in sicer na Črnem vrhu. Nalogo, da pričnograditi cesto na Porezen, so začeli izvajati že v naslednjem letu. Mnogo prostovoljnihur je bilo opravljenih na zelo težkem terenu, vendar je bilo tudi to delo opravljeno