Januar - Planinski Vestnik

v zadovoljstvo planincev, lovcev predvsem pa domačinov, ki so tako lažje spravljaliseno in les v dolino. Ni še minilo leto, ko se je rodila zamisel o otvoritvi poti, ki bišla po vrhovih in zanimivih točkah naše občine (zamisel o taki poti je med nekaterimiplaninci živela že pred tem — L. Božič). Člani PD Idrija lin PD Cerkno so se obvezali,da bodo to zamisel uresničili. Načela, po katerih so pot gradili, so naslednja:— pot je speljana po planinsko zanimivih krajih (vrhovi, razgledne točke),— obišče vse važnejše pomnike iz NOB,—• gre mimo krajev z etnografskimi, naravoslovnimi in umetnostnimi zanimivostmi našeobčine.Osnutek trase ije prispeval R. Terpin, dopolnili pa so ga J. Jerman, C. Kumar, L. Sedej,S. Sarnavsky in A. Razpet. Markiranja poti se je lotilo več planincev obeh društev.Na 26. točkah je bilo potrebno namestiti kontrolne žige in napisne plošče. Izdali sotudi vodnik z vsemi opisi. Idrijsko-cerkljansko planinsko pot so odprli 9. 9. 1979. leta.Že v naslednjem letu, so začeli uresničevati idejo o adaptaciji planinskega domaAndreja Zvana-Borisa na Poreznu. Maja meseca 1981 je Industrijski biro iz Ljubljaneizdelal projekt za izvedbo instalacij za novo postavitev celotnega nadstropja na prejšnjoravno teraso stare vojašnice. Stavba, dolga skoraj 42 m, je potrebovala mnogo lesa,ki so ga s helikopterjem pripeljali na vrh. Dom so dvignili za celo nadstropje in sicerv leseni izvedbi in balkonom, tako da ima zdaj prav prijeten alpski videz.To je največji planinski dom v tem pogorju, ki bo dajal zavetje planincem, posebej šemed tradicionalnim zimskim pohodom na vrh Porezna. Otvoritev doma bo po vsejverjetnosti že letos.To je le del kronike cerkljanskih planincev, ki letos praznujejo 80-letnico svojegaobstoja in uspešnega dela.JEZIKOVNO RAZSODIŠČE: PLANINARJENJE(Ponatis članka, ki je izšel dne 27. novembra lani v DELU)»Zadnje čase zasledim — celo v Planinskem vestniku — dostikrat izraz, planinarjenje'.Menim, da to po nepotrebnem prevzemamo spet iz srbohrvaščine. Manjkajo nam leše .planinarji' namesto .planincev'.« V. Č. iz CeljaTu je naš dopisnik usekal mimo. Planinarjenje je glagolnik iz glagola planinariti, zakaterega Slovar slovenskega knjižnega jezika navaja pomen .hoditi v hribe'. Slovencitorej navadno pravimo, da hodimo v hribe in glagol za to zvezo bi bil hribariti, za tudimožno hoditi v gore pa seveda gorariti, od česar pa nam nobeno ne zveni dobro: prvomenda zato ne, ker nam hrib v hoditi v hribe vendarle pomeni bolj ,goro' ali .planino'(prim. v SSKJ pomen ,svet, ki je glede na drug svet mnogo višji in hribovit'),gorariti pa morda zato ne zveni lepo, ker nimamo podstave na -ar, kakor jo imajo sicerpodobne besede (planinariti seveda ne), še verjetneje pa zato ne, ker za to že imamobesedo planinec (da gorariti tudi ne zveni lepo, je prav tako res). Za zvezo glagolovtipa -ariti z ustreznimi samostalniki na -ar prim: gospodar — gospodariti, mesar —mesariti, gobar — gobariti, mizar — mizariti, tesar tesariti, pisar — pisariti, zeljar —zeljariti, čolnar — čolnariti. Brez take podstave so glagoli ribariti (ribič), skopariti(skopuh), mrcvariti...Vsi ti glagoli na -ariti pa nimajo iste doživljajske vrednosti, in sicer v glavnem zato ne,ker so nastali iz različnih prvotnih besednih zvez: tako si gobariti lahko razlagamobodisi iz nabirati gobe ali iz biti gobar, ribariti iz loviti ribe ali biti ribič, mizaritiiz biti mizar; skopariti iz biti skop ali biti skopuh; pisariti iz slabo, malovredno pisati alibiti slab, malovreden pisar; mesariti pa iz ravnati kot mesar ali biti za mesarja. Stalno(ali stalnejše) ukvarjanje s čim tistim, kar pove podstava, pomenijo besede gobariti,gospodariti ali mizariti. V nekaterih primerih imamo namesto samostalnika na -ar samostalnikez drugimi priponskimi obrazili (planinec, ribič, skopuh). Tip mesariti pa jeslabšalno zaznamovan le tedaj, kadar se nanaša na ravnanje s čim živim tako (grdo),kakor da bi bilo mrtvo (ubito, zaklano).Iz povedanega se vidi, da nikakor ni nujno, da bi ob planincu morali dobiti še planinarja(ta beseda bi nam prav prišla kot ime za kakega orla ali ka podobnega). Jezikje zapletena zgradba, podobno kot človeško telo: kadar le-temu kateri organ odpove,njegovo vlogo, če le kako gre, prevzamejo drugi. Tudi kadar se v jeziku pojavi potrebao enobesednem poimenovanju, si jezik že najde pot do njega, brez potrebe pa neišče novega.