Januar - Planinski Vestnik

predlaga, da bi v KS Liboje — Pohod ob170-letnici industrije Liboje — opremiliokoliške vrhove z žigi in markirali potamimo spomenikov NOB.Občinski odbor ZZB Žalec pripravlja monografijospomenikov NOB v občini Žalec.Sodelovali bodo tudi planinci. Opise pripravljaBožo Jordan.m p D a m s I k a I f e i r a t a aKNJIGA O METEORIV založbi Heinz Lothar Stutte, VVolfratshausen,je izšla knjiga o Meteori, nenavadnipokrajini v severnem delu Grčije.Avtor je znani nemški alpinist DieterHasse. Knjiga ne govori le o svetovnoznanih samostanih in o njihovi preteklosti,pač pa tudi izčrpno poroča o tej enkratnipokrajini, polni nenavadnih peščenih stolpov.Posebno poglavje je namenjeno tamkajšnjemuprebivalstvu, njihovemu načinu življenjain običajem.Avtor nam predstavi tudi geološko zgradboter živalski in rastlinski svet Meteore.Prav tako spoznamo turistične in plezalskemožnosti v tem področju.»Ali so bili menihi iz teh samostanov prvialpinisti na zemlji?« se sprašuje avtor.Od njihovih drznih vzponov pred 600 letido današnjih številnih plezalskih smeri, kiso speljane po navpičnih peščenih stolpih(avtor nekaterih izmed le-teh je tudi D.Hasse), je preteklo že veliko časa.Knjiga je -tudi bogato ilustrirana; fotografijeje prispeval Heinz Lothar Stutte. Knjigaje velikega formata 33 X 26 cm in obsega102 strani besedila s čudovitimi barvnimicelostranskimi ilustracijami. Napisanapa je v nemškem in angleškem jeziku(dvokolonsko).Peter.Ščetinin\»sltws>mmm»ZIMSKE VRTNICE« ZA LJUBITELJEPLANIN(Alpinistični vrtec za vsakogarv dolini Glinščice)Tržaška pokrajina je neverjetno bogata sstenami, na katerih se alpinisti vadijo terpripravljajo na vzpone. Tu govorimo predvsemo dolini Glinščice, o skalah na proseškistrani Napoleonske ceste, o stenahnad morjem pri Seljanu in Devinu; v bližiniTrsta pa so še, takoj za mejo na jugoslovanskistrani, mogočne skale priČrnem kalu ter Ospu. To so res izrednemožnosti, ki so jih tržaški slovenski initalijanski alpinisti, pa tudi tisti iz Slovenije,bogato izkoristili, rezultat pa je — izrednopripravljen in nadarjen plezalski kader.Vendar pa je v tem nekaj pomanjkljivosti.Kaj pa tisti, ki se ne zanimajo za ekstremnoplezanje šeste stopnje, ampak le za to,da »si v hribih varen v svojih korakih«?Najlažje smeri v Glinščici so tretje stopnje,kar je za planince, ki pa niso plezalci, žekar naporno. To so pred leti prav dobrospoznali nekateri planinski navdušencitržaške železarne Italsidra (sedaj Ternija)z dinamičnim Ettorom Tommasijem, ko sopripravljali svoj planinsko-alpinistični tečajza odrasle. Če si hotel na Tržaškem plezati,si se moral takoj lotiti ekstremnihsmeri, čeprav je nekaj sten nad cesto, kidrži iz Boršta proti Jezeru, planinsko inalpinistično še povsem neizkoriščenih.Zato so se planinci Italsidra že leta 1975odločili, da ubijejo kar dve muhi na enmah: z lestvicami, jeklenimi žicami in fiksnimiklini so opremili te stene pri Jezeruin jih uredili tako, da so prav vsem dostopne.Zamisel so do kraja uresničili doleta 1977. Zavarovano plezalno pot soimenovali »Rose d'inverno« (zimske vrtnice)po nazivu tečaja za starejše, ki jim jebila ta pot sprva namenjena. Oprema invzdrževanje poti zahtevata mnogo organizacijskeganapora, zato se je skupinaplaninskih navdušencev »Rose d'inverno«vključila v tržaško sekcijo CAI — XXX.Ottobre.Zavarovana pot »Rose d'inverno« je preseglasvoj namen. Kdo pa je lahko pričakoval,da bo postala tako priljubljenatočka za planince in nedeljske izletnike?To zavarovano pot so nato razširili in zvrvmi in klini zavarovali še vso steno, takoda je nastala prava mreža lažjih in težjihplezalnih variant. In še ni bilo dovolj!Skupina »Rose d'inverno« je v nekaj me-