Januar - Planinski Vestnik

fakultetne raziskovalne naloge. Leta 1961 pa sem začel skupaj s sodelavci stratigrafskoin paleontološko obdelovati Karavanke med tromejo in Ljubeljem, in sicerna pobudo in po naročilu Tehniškega muzeja jeseniške železarne. Dodobra semspoznal še ta del Karavank, obsežno delo pa -je zajeto v precejšnjem številu znanstvenihrazprav in strokovnih člankov in v nekaj knjigah. Vseskozi so me mikale tudigeološke raziskave v najlepšem koščku slovenske zemlje, v Julijcih. V njihovem severnemdelu sem začel sistematično raziskovati leta 1978, spet na pobudo Tehniškegamuzeja jeseniške železarne, z materialnimi sredstvi pa mi je pri tem delu pomagalatudi Raziskovalna skupnost Slovenije. Od Rateških Ponc pa do vzhodnega roba Mežak-Ije ni ostalo več dosti poti, kjer ne bi bil hodil pri tem sedemletnem načrtnem raziskovanju,veliko pa sem prehodil brezpotnih grap, razov in grebenov, kjer se razgrinjajoravno najbolj zanimive kamnine in v njih različne okamnine. V brezpotnem visokogorskemsvetu mi je pomagal tudi izredni poznavalec Julijcev Uroš Zupančič, saj je marsikjeprav v težko dostopnem svetu, na primer na Kukovi špici, Dovškem Križu insoseščini tudi svojstveno okamnelo življenje. Tako sem imel priložnost, da sem v zadnjihsedmih letih precej podrobno spoznal kamnine v mogočni skladovnici Julijcevin najrazličnejše okamnelo življenje, kar mi odgrinja dogajanja v davninah zemeljskezgodovine, pred deset-, sto- in še več milijonletji. V gorskem svetu sem živel z naravo,občudoval njeno lepoto in mogočnost, odkrival geološke skrivnosti, odkril pa sem jihle malo. Mogočnost gora pa posebno v stiskah, s katerimi mi tudi ni bil prizaneseno,dokazuje človekovo majhnost in nebogljenost.Vse predobro vas razumem, saj so gore trajno doživetje za vsakogar, pa naj bo naravoslovnoizobražen ali pa tudi ne. Morda je v znamenju časa, v katerem ljubimopresežnike, ko vas vprašam, kateri del naših gora je za vas geološko najbolj zanimivin zakaj?Tu je odgovor že težji, najbrž sem jih preveč spoznal. V Karavankah bi izbral širšeozemlje Jezerskega tja do vrhov Pristovniškega Storžiča, Virnikovega Grintovca inStegovnika. Te tri gore so pretežno iz grebenskega apnenca, ki so ga v devonijskidobi, to je pred okroglo 370 do 390 milijoni let ustvarila apnenčeva ogrodja neštetihrazličnih koral, trdoživnjakov in morskih lilij. Tedaj je bil še stari zemeljski vek intakšnih kamnin ni več nikjer drugje v Sloveniji, razen nekaj malega v Pavličevih stenahin Malem ter Velikem vrhu zahodno od Matkovega kota. V prednožju teh gora so šenekoliko starejše plasti, v katerih je vse polno svojevrstnih drobcenih okamnelihkonodontnih ostankov, so pa ob njih tudi še spodnjekarbonske plasti, ki so prav takoznane samo na Jezerskem. Lahko rečem, da je vse to geološka posebnost Slovenijein zato zanimiva in pomembna.Geološko najzanimivejša gora v Julijcih pa je brez dvoma Razor, pravi muzej davnegaokamnelega življenja, kakršnega ni daleč naokoli. Mogočno skladovje lepotca se jeusedalo kakih 15 milijonov let dolgo v zgornjetriasnem morju. Nastajati je začelo predkakimi 220 milijoni let. V spodnjem in srednjem delu gore je mogočna apnenčevaskladovnica, preklana v različnih smereh in ob prelomih razmaknjena, vršna gmota panima plasti in je tudi vsevprek razklana. Na poti v višini okoli 2430 m je v metrskemskladu vse polno polžjih hišic. Na prevalu pokriva ljubka zelena oaza sredi pustegaskalovja ploščasti bledordečkasto rjavkasti, rumenkasti ali sivkasti apnenec, ki vsebujekar pogostne hišice glavonožcev iz več rodov in vrst. Zelo pomembni so pri raziskovanjumeje med karnijsko in norijsko dobo v zgornjem triasu. Ti glavonožci imajopovrh prav na Razorju še svoje prvo znano najdišče v vseh Južnih Alpah in zato jenjihov pomen še toliko večji. Te okamnine so kar na stezi in ob njej takoj nad prevalomin tla nad takšnimi razpadlimi plastmi ugajajo tudi triglavski roži, ki se tu bohotiv manjših in večjih blazinah. Glavonožce spremljajo školjke in ramenonožci, v apnencupa je še vse polno mikroskopsko majhnih konodontnih ostankov. To pa še ni vse, karponuja Razor, saj je tudi njegov vrhnji del poln okamnin. Okoli 2580 m visoko, tam kjerse pot strmo vzpne med razjedeno skalovje, je pravo grobišče koral in morskih gob,malo više je vse polno polžev in zraven različnih ramenonožcev ter školjk. Nekajapnenca je iz samih členkov morskih lilij in njihove ploščice se svetlikajo v soncu.Ta zanimivi greben so pomagali graditi še mahovnjaki, trdoživnjaki in apnenčeve alge.Ko gledamo vse to, nam pred očmi vstaja čudovit podmorski greben v prelivajočihbarvah živih koral, morskih gob, školjk in ramenonožcev ter morskih lilij pred nekajmanj kot 220 milijoni let; krasil je morje tamkaj, kjer danes kipi v višave 2601 m visokiRazor. Takratni greben je bil prav tako lep, kot so današnji grebeni v Rdečem morjuali ob vzhodni avstralski obali. Grebenski apnenci sestavljajo tudi vrhove nekaterihdrugih gora, vendar mi nobena druga gora ni odkrila toliko novega in pomembnegakot ravno Razor.Geologu so okamnine gradivo, brez katerega skoraj ne more delati. Kaj mu pravzapravpovedo? Katere so najbolj značilne okamnine v naših gorah in kje jih dobimo?