S sporazumom je predvideno enotno označevanje poti, ki je določeno za planinsko izletniški turizemmed Jugoslavijo in Avstrijo. Na skupnih posvetovanjih ob pripravljanju sporazuma je bilo dogovorjeno,da se bo za označevanje poti uporabljala enotna markacija: belo-rdeče-zeleni koncentrični krogi naozemlju obeh strani. To pomeni, da rabi za osnovo Knafelčeva markacija z dodanim zelenim krogom.Vsaka stran je dolžna po sporazumu skrbeti za vzdrževanje poti. ki potekajo po njenem ozemlju.Mesta, ki so določena za prehod državne meje, bodo tudi posebej označena s posebnimi tablami,s kratkim pojasnilom v slovenskem in nemškem jeziku.Pri prehajanju državne meje in gibanju na ozemlju druge strani pogodbenice so se udeleženciplaninsko izletniškega turizma dolžni ravnati po predpisih te države o prebivanju tujcev, prenašanjustvari čez državno mejo, o prijavljanju bivanja v planinskih postojankah itd.Na zahtevo mejnih organov držav podpisnic sporazuma so udeleženci planinsko-izletniškega prometav mejnem območju dolžni pokazati potno listino ali listino, veljavno za prehod državne meje vmaloobmejnem prometu in stvari, ki jih nosijo s seboj.Sporazum posebej določa, da je prek državne meje dovoljeno prenašati samo stvari za osebnorabo, potrebno planinsko opremo, nrano in pijačo. Prenašanje teh stvari je osvobojeno plačevanjacarine in drugih dajatev in taks. Za prenos vina, žganih pijač, tobaka in tobačnih izdelkov, veljajodoločbe sporazuma o obmejnem prometu med obema državama.Prepovedano je prenašanje orožja in streliva čez državno mejo.Sporazum predvideva tudi možnost skupnega sodelovanja med službami za reševanje ponesrečencevob nesrečah. V takih primerih je osebam, ki rešujejo, dovoljen prehod državne meje in zadrževanjena ozemlju druge strani pogodbenice, kolikor je nujno potrebno, tudi brez dokumentov za prehoddržavne meje. O takšnem prehodu državne meje je potrebno takoj obvestiti pristojne organe.Sporazum predstavlja velik korak pri razvijanju planinsko-izletniškega turizma v obmejnem območjuin so dane možnosti obiska lepih izletniških točk na eni in drugi strani mej6. Posebej je trebaomeniti, da je na avstrijski strani Kepe vključena kot izletniška točka tudi planinska koča naArihovi Peči, ki jo je zgradilo SPD iz Celovca in jo tudi vzdržuje. 2e med samim pripravljanjemsporazuma pa se je pokazalo, da bi bilo potrebno sporazum dopolniti oziroma vanj vključiti novaprehodna mesta, predvsem v Karavankah. To velja še posebej za vključitev Golice v sporazum, saj seje z dograditvijo koče v bližini državne meje povečalo zanimanje avstrijskih planincev za obisk našestrani. Sporazum mora biti tudi v bodoče predvsem spodbuda za krepitev sodelovanja med planinciobeh držav in navezovanja tesnejših stikov med planinskimi društvi z obeh strani meje.Planinska društva, ki vzdržujejo in označujejo poti, ki so določene z novim sporazumom o planinskoizletniškemturizmu, bodo morala čimprej pričeti označevati te poti z novimi belo-rdečimi-zelenimimarkacijami. Na nekaterih delih teh poti, predvsem na Kobanskem in Kozjanskem, kjer so potispeljane vzdolž državne meje po jugoslovanskem in avstrijskem ozemlju, bo potrebno to opravitiskupaj z avstrijskimi planinskimi društvi. Stalna skrb za dobro označene in vzdrževane poti bo tuditu potrjevala naša organiziranost pri vzdrževanju planinskih poti in razvito planinsko kulturo.IZ UPRAVE PLANINSKEGA VESTNIKA:DAROVALCI ZA PLANINSKI VESTNIKV LETU 1984, I. SPISEKBoris Mlekuž, BovecPeter Lavrič, MengešMarijan Krišelj, LjubljanaFranc Ekar,KranjMarjan Lipovšek,LjubljanaMatej šurc, BohinjskaSrednja vasBožo Jordan, Dobrteša vasAleksander Cičerov, MengešJože Dobnik,Evgen Lovšin,LjubljanaLjubljanaEdvard Gorvey in Mary, ZDATilka Oblak, Škofja LokaBoris Černigoj, LjubljanaIO OOS Klinika zanuk. med., Ljubljana(namesto vencapok. F. Avčinu)Vojko Čeligoj, Ilirska BistricaZvone Gosar, LjubljanaTomaž Banovec, Ljubljana697,00 din274,00 din137,00 din389,00 din274,00 din274,00 din194,00 din1 222,00 din2 784,00 din2 704,00 din777,00 din274,00 din1 004,00 din2 068,00 din2 468,00 din2 167,00 din1 679 ,00 din537 ,00 din537 ,00 din1 714 ,00 din1 194 ,00 din388 ,00 din2 399 ,00 din2 399 ,00 din2 282 00 din2 680 ,00 din200 00 din200 00 din2 000,00 din1 347,00 din560,00 din1 091,00 dinMarjan Oblak, Medvode274 00 din900 ,00 dinMiha Potočnik, Ljubljana 137 00 din1 000 00 dinJure Marič, Gornji Grad 388 .00 dinTone Andrejčič, Lesce2 282 00 dinDušan Krapež, Ljubljana 600 00 dinRudolf Leskovar, Nemčija 550 00 dinAnica 2mavc, Ljubljana500 00 dinMilan Cilenšek, Maribor870 00 dinPD Litostroj, Ljubljanakot del dohodkana planinskem taboruna Polževem 50 000,00 dinIn še:Planinci, ki se združujejo v PD P 202 — DHilkurd, Irak (naši delavci na gradbiščuP 202-D) so darovali za Triglavski dom naKredarici in za <strong>Planinski</strong> vestnik 1850 ID.Interna banka SCT je ta denar nakazalav naši valuti in sicer na sklad za Triglavskidom 1 038 052,00 dinarjev, Planinskemuvestniku pa 91 593,00 dinarjev. To dejanjeso proslavili že 20. 10. lani v Triglavskemdomu, ko so imenovali eno izmed spalnic— »SCT — PD Hilkurd, Irak«. Med 53 udeleženci'je v marmornato spominsko ploščo— v glavni jedilnici novega dela tegadoma — vklesano tudi ime tega društva.Za to piemehito dejanje se oboji, PDLjubljana-matica in pa <strong>Planinski</strong> vestnik —iskreno zahvaljujemo.Skupaj zbranega denarja je 188 008,00 dinarjev.Vsem darovalcem v imenu uredniškegaodbora 'in Uprave Planinskega vestnikaiskrena hvala!Opomba: Drugi spisek bomo objavili vdrugi številki Planinskega vestnika!
Bralcem, naročnikom In vsem planincem želiSlovenije, uredništvo in uprava srečno novoMotiv s poti proti Cabračamdelovna skupnost, glavni odbor Planinske zvezeleto in dosti priložnosti za srečanja z gorami!Foto Dokumentacija PVdlraittMim)®ifi)wii©§FRANČEKKNEZSODELOVANJE Z ZZB NOV IN PLANINCIiz Rimskih Toplic je prejel Bloudkovo plaketoza izjemne dosežke v alpinizmu.Zadnje desetletje sodi Franček Knez mednajuspešnejše jugoslovanske alpiniste, sajje sodeloval v jugoslovanskih odpravahv Andih, Himalaji, Yosemitih in v Patagoniji.Bil je tudi član 7. JAHO »Everest 79«.Zadnja izredno zahtevna odprava pa jebila odprava na Čo Oju, kjer so zabeležililep uspeh.Frančku Knezu čestitamo in mu želimo šedosti novih dosežkov v plezalstvu!DAN PLANINCEV V LETU 1985Letošnji Dan planincev bo na Pohorju, naRogli. Organizacijo in pripravo tega vseslovenskegaplaninskega srečanja bo prevzeloPlaninsko društvo Zreče. To društvosicer po številu članstva ni številno, sajjih (po podatkih iz lanske planinske statistike)združuje le okoli 350, so pa izrednomarljivi. Društvo sodi tudi med tistaplaninska društva, ki se tudi po številučlanstva iz leta v leto krepi, kar pa ničudno, saj najdemo med člani tudi okoli50 % mladine in pionirjev.O tem nam poroča Franc Ježovnik, ko meddrugim piše: V žalski občini sta borčevskain planinska organizacija tesno povezani.Lani so skupaj slavili 40-letnico prihoda14. divizije na Štajersko, ko se je mladinazbrala pri Žlebnikovi domačiji, kjer jepadel Karel Destovnik-Kajuh. Planinci izZabukovice so prevzeli organizacijo izletana Rab, kamor so se odpravili skupaj zborci iz Griž. Tja so se odpeljali čez Velebit,vračali pa so se skozi Gorski Kotor.Borci in planinci iz Zabukovice oziroma izGriž so prevzeli tudi organizacijo spominana 40-letnico hajke v Zahomu. Na tej prireditviso sodelovali tudi planinci iz Preboldain iz Šempetra. Pohod, ki se je zaključilna prostoru pod Mrzlico, kjer je bila osrednjaprireditev, se je odvijal pod geslom:»Obiščimo spomenike NOB v Savinjski dolini!«V oktobru so se planinci iz Vranskegain Braslovč spomnili prve frontne bitke,oktobra 1941 na Štajerskem, na Čreti. Enakosodelovanje beležimo tudi v decembru,ko so se mladi planinci iz OŠ Nade Cilenšekspomenili te skojevke, ki je leta 1944padla na Moravškem.Koordinacijski odbor planinskih društevobčine Žalec predlaga, da bi pohod Popoteh XIV. divizije »potegnili« v prihodnjemletu do Stranic. Prav tako ta odbor