ISIS nasl maj07.indd - Zdravniška zbornica Slovenije

Glasilo zdravniške zbornice SlovenijeStrokovna revija ISIS / Leto XVI. / številka 5 / 1. maj 2007

UVODNIK 3Ugovor vesti: pravica ali dolžnost“Država ne bi bila pravna, če bi nasprotovala uveljavljeni poklicni etikizdravniške deontologije,” nam je pred nedavnim predstavil svoje mnenjepriznan pravni strokovnjak. Njegova misel je temeljila na upoštevanju inspoštovanju več kakor dvatisočletne tradicije medicinske etike.Zdravniki smo svoj prvi kodeks dobili pred triinštiridesetimi leti; Kodeksetike zdravstvenih delavcev SFRJ (1) je začel nastajati v zgodnjih šestdesetihletih in je bil sprejet leta 1964.Akademik Milčinski je ugotavljal, da že v tistem času ni bilo več absolutnezdravniške poklicne molčečnosti, kakršno poznamo iz Hipokratove prisege,saj je vanjo začela posegati zakonodaja s svojimi določbami. Sam JanezMilčinski je to sicer sprejemal kakor nekaj neizogibnega, vendar pa je kljubtemu poudarjal, da bi bilo zelo narobe in nevarno, če bi kodeks zagovarjalmnenje: kar je z zakonom dovoljeno, je etično neoporečno.Leta 1992 smo dobili novo ustavo ter novo zdravstveno zakonodajo,hkrati pa tudi novo besedilo kodeksa (Kodeks medicinske deontologijeSlovenije), ki je zajelo tudi pravico, dobljeno z novo zakonodajo – pravicodo ugovora vesti.Žarko Pinter, dr. med.Pravico do ugovora vesti lahko uveljavlja oseba, ki meni, da je nekos pravno normo predpisano ravnanje zanjo moralno nesprejemljivo. Priugovoru vesti posameznik ravna po svoji vesti; to je praviloma nejavno dejanje, utemeljeno na moralnem, religioznemali drugačnem prepričanju posameznika. (2)Pravica do ugovora vesti ni toliko pravna kolikor moralna pravica. Ugovor vesti je predvsem ugovor zoper pravnipredpis, ki mu posameznik zaradi svojih moralnih norm nasprotuje.Pravo, ki sicer omogoča uveljavljanje pravice do ugovora vesti, pa jo po drugi strani tudi omejuje. Pravica do ugovoravesti je omejena z opredelitvijo področja njenega uveljavljanja ter z zagotovitvijo (prepovedjo), da tisti, ki jo uveljavlja, neposega v pravice drugih ljudi; naloga pravne države je namreč, da zagotovi enako varstvo pravic vsem državljanom.Zakonodaja mora težiti k temu, da so pravne norme čimbolj usklajene z normami poklicnoetičnih kodeksov terv družbi zakoreninjenimi moralnimi standardi. Obstajajo pa seveda tudi nekatera področja, kjer prihaja do razlik.Praviloma gre za norme, ki pokrivajo le eno izmed v družbi obstoječih moral. V teh okvirih ugovor vesti nudi posebnomožnost reševanja individualnih potreb posameznika, ki se znajde med pravno normo na eni in moralno, etično(osebno ali poklicnoetično) normo na drugi strani.Kako je ugovor vesti urejen v naši zakonodaji? Odgovore najdemo v Ustavi Republike Slovenije, Zakonu o zdravstvenidejavnosti in Zakonu o zdravniški službi.Ustava Republike Slovenije46. člen (pravica do ugovora vesti)Ugovor vesti je dopusten v primerih, ki jih določa zakon, če s tem ne omejujejo pravice in svoboščine drugih oseb.Zakon o zdravstveni dejavnosti56. členZdravstveni delavec lahko odkloni zdravstveni poseg, če sodi, da ni v skladu z njegovo vestjo in z mednarodnimi pravilimedicinske etike. Zdravstveni delavec mora o svojem ugovoru vesti obvestiti zdravstveni zavod. Zdravstveni zavod morato upoštevati, vendar bolnikom zagotoviti možnost za nemoteno uveljavljanje pravic s področja zdravstvenega varstva.Zdravstveni delavec ne sme odkloniti nujne medicinske pomoči.Zakon o zdravniški službi49. členZdravnik lahko odkloni zdravniški poseg, če sodi, da ni v skladu z njegovo vestjo in če ne gre za nujno zdravniško pomoč.O svojem ugovoru vesti mora bolnika pravočasno obvestiti in ga napotiti k drugemu usposobljenemu zdravniku, če jezaposlen, mora o zavrnitvi posega obvestiti svojega delodajalca.maj 2007 ISIS

6NOVICEDopis Ministrstva za zdravje RepublikeSlovenije Zdravniški zbornici SlovenijeZADEVA: Predlog za rešitevproblematike dela zdravnikov zopravljenim strokovnim izpitomZveza: Vaš dopis št. PS 9-12/07TŠ z dne 20. 3. 2007Ministrstvo za zdravje soglašaz vsebino vašega dopisa št.PS 9-12/07 TŠ z dne 20. 3.2007 in se strinja, da douveljavitve novega zakonao zdravniški službi problematiko zaposlovanjazdravnikov s strokovnim izpitom oz. zdravnikovz opravljenim sekundarijatom, brez podeljenelicence, ki so vpisani v register, rešimona način, ki ste ga predlagali v omenjenemdopisu oziroma na naslednji način:“Zdravnik, ki je opravil strokovni izpit(zdravnik, ki je opravil sekundarijat) in jevpisan v register, sme skrbeti za bolnike/pacientepod nadzorom zdravnika specialista.V kolikor pa se želi vključiti v opravljanjedežurne službe, pa:1. mora predhodno šestkrat dežurati podnadzorstvom zdravnika specialista;2. v zavodu, kjer bo opravljal dežurno službo,morajo interno preveriti njegovo znanjeiz tistega področja urgentnih stanj, ki sonajbolj pogosta v dežurni službi, ki jo boopravljal;izmed treh članov komisije morata vsajdva izpraševalca redno opravljati delo včasu dežurstva in izpolnjevati pogoje zaimenovanje za glavnega mentorja;3. izpitna komisija izdela pisni zapisnik preizkusain izda potrdilo o usposobljenostiza opravljanje dežurne službe, na podlagikaterega se izdela predlog za dežuranjevodstvu ustanove;4. v času opravljanja dežurne službe moraustanova določiti nadzornega zdravnika– specialista za konzultacijo. Ta morazdravniku vse čas opravljanja dežurneslužbe omogočiti posvetovanje.Dežurnemu zdravniku se določi mentorja.Zdravnik lahko, pod nadzorom zdravnikaspecialista, dela tudi v ambulanti.”Lep pozdrav,Pripravila: Tina Jamšek.Dorjan Marušič, dr. med., univ. dipl. inž.Državni sekretarSvetovni dan zdravja v ljubljanski regijiSvetovna zdravstvena organizacija vsako leto na 7. aprilobeležuje Svetovni dan zdravja.Letošnje geslo svetovnega dnevazdravja je bilo “Vlagajmo v zdravje,gradimo varnejšo prihodnost” inje posvečeno mednarodni zdravstvenivarnosti. Iz leta v leto vednoveč zdravstvenih, vzgojno-izobraževalnih indrugih organizacij, ki se ukvarjajo s promocijozdravja, usmerja svoje dejavnosti k zavedanjurastoče medsebojne odvisnosti zdravja in varnosti.Treba je dvigovati zavest, da moramo vzdravje vlagati in si s tem zagotoviti varnejšoprihodnost.Najpomembnejša sporočila Svetovnezdravstvene organizacije ob svetovnem dnevuzdravja 2007 so: nevarnosti za zdravje ne poznajo meja; z vlaganjem v zdravje gradimo varnejšoprihodnost; zdravje pomeni varnost, bolezen nevarnost; pripravljenost in hiter odziv izboljšatamednarodno zdravstveno varnost; Svetovna zdravstvena organizacija gradibolj varen svet.Nevarnosti za zdravje ne poznajo meja.V času množičnih potovanj po svetu sedanjein nove bolezni prečkajo državne mejein ogrožajo našo skupno varnost. Njihovoširjenje lahko omejimo z okrepljenim sodelovanjemmed razvitimi državami in državamiv razvoju, s še boljšo izmenjavo podatkov inz izboljšanjem javnih zdravstvenih sistemovter sistemov spremljanja. Pri zagotavljanjujavnozdravstvene varnosti morajo učinkovitosodelovati države, mednarodne organizacije,civilne družbe, zasebniki in drugi.Od leta 2003 na Zavodu za zdravstvenovarstvo Ljubljana izvajamo javnozdravstvenopreventivno akcijo “Zdravi na pot in nazaj”namenjeno obveščanju prebivalcev ter omejevanjuprenosa nalezljivih bolezni prekodržavnih meja.Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana jeob letošnjem svetovnem dnevu zdravja organiziral2. srečanje turističnih delavcev “Zdravi napot in nazaj”, ki je potekalo 11. aprila ob 11. uri,in srečanje cepiteljev 18. aprila ob 12. uri. Obesrečanji sta potekali v predavalnici Zavoda zazdravstveno varstvo Ljubljana na Zaloški 29.Zavod za zdravstveno varstvo LjubljanaISIS maj 2007

7ImpressumLETO XVI, ŠT. 5, 1. maj 2007natisnjeno 8300 izvodov,datum tiska: dan pred izidomUDK 61(497.12)(060.55)UDK 06.055:61(497.12)ISSN 1318-0193 CODEN: ISISF9IZDAJATELJ IN ZALOŽNIKPUBLISHED BYZdravniška zbornica SlovenijeThe Medical Chamber of SloveniaDalmatinova 10, p. p. 1630,1001 Ljub lja naW: http://www.zzs-mcs.si/T: 01/30 72 100, F: 01/30 72 109E: isis@zzs-mcs.siTransakcijski račun: 02014-0014268276PREDSEDNIKprof. dr. Vladislav Pegan, dr. med.UREDNIŠTVO . EDITORIAL OFFICEDalmatinova 10, p. p. 1630,1001 Ljub lja naW: http://www.zzs-mcs.si/isisIsis online: ISSN 1581-1611T: 01/30 72 152, F: 01/30 72 109E: isis@zzs-mcs.siODGOVORNI IN GLAVNI UREDNIKEDITOR-IN-CHIEF AND RESPONSIBLEEDITORprof. dr. Eldar M. Gadžijev, dr. med.E: eldar.gadzijev@sb-mb.siT: 02/32 11 244UREDNICA . EDITORElizabeta Bobnar Najžer, prof. sl., ru.E: eb.najzer@zzs-mcs.siUREDNIŠKI ODBOREDITORIAL BOARDprim. asist. mag. Martin Bigec, dr. med.dr. Vojko Flis, dr. med.prof. dr. Anton Grad, dr. med.izr. prof. dr. Alojz Ihan, dr. med.prof. dr. Boris Klun, dr. med.prof. dr. Marjan Kordaš, dr. med.prof. dr. Črt Marinček, dr. med.asist. mag. Marko Pokorn, dr. med.asist. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med.prof. dr. Jože Trontelj, dr. med.prof. dr. David B. Vodušek, dr. med.prof. dr. Vito Vrbič, dr. dent. med.izr. prof. dr. Matjaž Zwitter, dr. med.TAJNICI UREDNIŠTVA . SECRETARYMarija CimpermanSlavka SterleLEKTORICA . REVISIONMarta Brečko Vrhovnik, univ. dipl. slov.Mateja Jemec Tomazin, prof. slov. in nem.OBLIKOVANJE . DESIGNza ATELIER IM . Katja Žlajpah, u. d. i. a.RAČUNALNIŠKA POSTAVITEVIN PRIPRAVA ZA TISK . DTPCamera d. o. o.Knezov štradon 94, LjubljanaT: 01/420 12 00TRŽENJE . MARKETINGAtelier IM d. o. o.,Breg 22, LjubljanaT: 01/24 11 930F: 01/24 11 939E: atelier-im@siol.netTISK . PRINTED BYTiskarna Povše, Povšetova 36 a,Ljubljana, T: 01/230 15 42Vse pravice pridržane, ponatis celote aliposameznih delov je dovoljen le z dovoljenjemuredništva.Lastnik blagovne znamke: Zdravniška zbornicaSlovenije, Dalmatinova 10, 1000 LjubljanaNavodila avtorjemRok oddaje vseh prispevkov za objavov reviji Isis je do 10. v mesecu(prejeto v uredništvu) za naslednjimesec. Članke lahko pošljete po poština naslov uredništva, po faksu ali poelektronski pošti. Da bi se izognilipodvajanju dela, vam predlagamo, dačlanke oddajate v elektronski obliki(disketa, zgoščenka, e-pošta). Dolžinačlankov je omejena na največ 30.000znakov – štetje brez presledkov (velikosti12 pp, oblika pisave times newroman). Lahko priložite fotografije,diapozitive ali digitalne fotografije(velikost najmanj 300 dpi).Ker izbrane prispevke honoriramo,priložite tudi svoj polni naslov stalnegabivališča, davčno številko, davčno izpostavo,popolno številko transakcijskegaračuna in ime banke.Navodila o navajanjupokroviteljevNa kon cu pris pev ka so lah ko na ve denaime na far ma cevt skih pod je tij, delovnih or ga ni za cij, ma tič nih de lov nihor ga ni za cij, kjer ste za po sle ni, dru štev,zdru ženj in os ta lih prav nih ter fi zič nihoseb, ki so po va šem mne nju ka kor kolipris pe va la k na stan ku pris pev ka.Ured niš tvo si pri dr žu je pra vi co, da boime na ob jav lja lo v enot ni ob li ki.Na vo di la za ob jav lja njepris pev kov v ru bri ki“strokovna sreča nja”Dol ži na pris pev kov je ome je na na največdve stra ni v re vi ji Isis, ob jav lje naje lah ko le ena fo to gra fi ja, ki se všte vav skup no dol ži no. To po me ni, daima pris pe vek brez sli ke lah ko naj več10.000 zna kov - štet je brez pre sled kov(ve li ko sti 12 pp, ob li ka pi sa ve ti mesnew ro man). Pris pe vek s sli ko imalah ko naj več 9.000 zna kov - štet je brezpre sled kov (ve li ko sti 12 pp, ob li ka pi saveti mes new ro man). Vsa ko po ro či lo iztu ji ne mora ob vez no vse bo va ti kra tekza klju ček, kaj po me ni sre ča nje za strokov Slo ve ni ji: ali in kje ozi ro ma kakoje mo go če iz sled ke pre ne sti v slo ven skipro stor. V pri me ru, da je slo ven skastro ka v sve tov nem vrhu, je treba v zaključku na krat ko pov ze ti nje no vlo gov us trez nem me ri lu. Pris pev kov, ki nebodo upo šte va li zgo raj na ve de nih na vodil,ured niš tvo ne bo ob ja vi lo ozi ro mabo av tor je pro si lo za do pol ni tve.Letna naročni naLet na na ročni na za nečla ne (na ročnike)je 49,20 EUR, za naročnike vtujini 98,40 EUR, posamezna številkaza nečla ne sta ne 4,10 EUR. Davekna dodano vrednost je vračunan vceni ter se ga obračunava in plačujepo 8,5-odstotni stopnji. Ro ko pi sov nevra ča mo. Iz bra ne in na ro če ne član keho no ri ra mo. Pošt ni na pla ča na pripošti 1102 Ljubljana.SodelovaliDragomira Ahlin, dr. med., Temza,d.o.o. • Asist. Armin Alibegović,dr. med., MF UM, Inštitut za sodnomedicino • Meta Arh, Gfk Gral - Iteo• Dragan Arrigler, Klick, Ljubljana• Franci Bečan, dr. med., ZD Kranj• Irena Cotman, Ortopedska klinika• Mag. Aljonka Češarek Turk,Ljubljana • Jasna Čuk Rupnik, dr.med., ZD Logatec • Prim. MarkoDemšar, dr. med., Ljubljana • MarkoDrešček, dr. med., ZD Šentjur priCelju • Prof. dr. Eldar M. Gadžijev,dr. med., SB Maribor • Fundacija Zglavo na zabavo • Božena Gerjevič,dr. med., SB Maribor, Odd. zaanestezijo, int. terapijo in terapijobolečine • Jurij Gorjanc, dr. med.,SB Slovenj Gradec • Maja Hribar,Gfk Gral - Iteo • Doc. dr. MatjažJeras, mag. farm., Slovenija-Donor• Prof. dr. Boris Klun, dr. med.,upokojeni zdravnik, Ljubljana •Prof. dr. Andreja Kocijančič, dr.med., MF UL • Izr. prof. dr. RadkoKomadina, dr. med., SB Celje •Akad. prof. dr. Marjan Kordaš, dr.med., upokojeni zdravnik, Ljubljana• Nadja Koren, dr. med., Inštitut zavarovanje zdravja RS • Prim. dr.Alenka Kraigher, dr. med., Inštitutza varovanje zdravja RS • Prim.prof. dr. Gorazd Lešničar, dr. med.,svetnik, SB Celje • Doc. dr. HotimirLešničar, dr. med., Onkološkiinštitut • Katja Martinc, Zdravniškazbornica Slovenije • Blanka MiklMežnar, dr. med., Ministrstvo zazdravje • Ministrstvo za zdravje •Doc. dr. Boštjan Mlakar, dr. med.,Kirurški sanatorij Rožna dolina •Janez Mršek, dr. med., HemoDial,d.o.o. • Prof. dr. Vesna Paver Eržen,Glasilo zdravniške zbornice SlovenijeStrokovna revija ISIS / Leto XVI. / številka 5 / 1. maj 2007dr. med., KC, SPS Kirurška klinika,KO za anesteziologijo in intenzivnoterapijo operativnih strok • Doc.dr. Bojana Pinter, dr. med., KC,Ginekološka klinika •Žarko Pinter,dr. med., Archimed, d.o.o. • Izr.prof. dr. Mara Popović, dr. med.,MF UL, Inštitut za patologijo • Dr.Zlata Remškar, dr. med., BolnišnicaGolnik, KO za pljučne bolezni inalergijo • Prim. Mojca Senčar, dr.med., Europa Donna, Ljubljana •Prof. dr. Dušan Sket, dr. med., MFUL, Katedra za patološko fiziologijo• Dr. Gorazd Bernard Stokin, dr.med., KC Ljubljana, Nevrološkaklinika, Inštitut za kliničnonevrofiziologijo • Darija Strah, dr.med., ZD Domžale • Prim. dr. JožicaŠelb Šemerl, dr. med., CPZZV,Inštitut za varovanje zdravja RS •Barba Štembergar Zupan, KUDKliničnega centra in Medicinskefakultete dr. Lojz Kraigher •Prim. Franc Štolfa, dr. dent. med.,upokojeni zdravnik, Celje • Prof. dr.Igor Švab, dr. med., MF UL • Prim.prof. dr. Erih Tetičkovič, dr. med.,SB Maribor, Oddelek za nevrološkebolezni • Mag. Miha Tonejc, dr.med., Slovenija-Donor • Akad.prof. dr. Jože Trontelj, dr. med., KC,SPS Nevrološka klinika, Inštitut zaklinično nevrofiziologijo • TončkaTrop, dr. med., SB dr. Jožeta PotrčaPtuj • Asist. Ksenija Tušek Bunc, dr.med., ZD dr. Adolfa Drolca Maribor• Univerza v Ljubljani, Medicinskafakulteta • Zavod za zdravstvenovarstvo Ljubljana • Združenje zaotroško in mladostniško psihiatrijo• Vladimir Žura, dr. dent. med.,častni član ZZS ______________maj 2007 ISIS

14NOVICE8. državno prvenstvo v golfuZdravniško športno društvo Medicus, Sekcija za golf, razpisuje8. državno prvenstvo v golfu za članice in člane, ki bo v soboto, 26. maja 2007,na igrišču Arboretum Volčji Potok.Tekmovalci bodo razvrščeniv skupine:Ženske:Hcp 0–20Hcp 21–36Moški:Hcp 0–20Hcp 21–29Hcp 30–36Razen prvouvrščenih v skupinah prejmejopriznanja tudi: najboljši z bruto seštevkom pri moških inženskah, tekmovalca z najdaljšim udarcem, tekmovalca z udarcem, najbližjim zastavici.Letos bosta prvič nagrajena tudi najstarejšiin najmlajši udeleženec!Zaključek tekmovanja s kosilom in razglasitvijorezultatov bo v klubski hiši.Prijave bo sprejemala recepcija igrišča dočetrtka, 24. maja, do 12. ure (T: 051 395 777,01 831 80 80).Pomembno: zdravniške športne igre bodov Agadirju (Maroko) od 23. do 30. junija. Vseinformacije in prijavnice na www.medigames.com.Nekaj nasvetov o možnih načinih potovanjadobite pri meni, T: 041 345 300. Marko DemšarTomaž Slavec med treningom in pripravami v Dominikanski republiki. Po uspehu v Angliji je med najožjimi favoriti tudi na državnem prvenstvu.Življenjski standard in zdravstvoČeprav pričakovanja državljanovpridruženih članic glede življenjskegastandarda še niso doseglaravni iz leta 2004, je v zadnjihdveh letih opaziti pozitiven razvoj:takrat je 30 odstotkov ljudi pričakovalovišji življenjski standard, lani je le 15 odstotkovanketirancev opazilo izboljšanje, danes pa jedelež zopet narasel na 25 odstotkov. Domnevanje,da se bo življenjski standard znižal, seje z 38 odstotkov leta 2004 letos spustilo na34 odstotkov. Izstopa razkorak med posameznimipristopnimi članicami, še posebej medMadžarsko in Estonijo. Medtem ko v Estonijivsak drugi državljan meni, da se je življenjskistandard zvišal, so na Madžarskem tudi natem področju izrazito pesimistični: več kot dvetretjini Madžarov je prepričanih v nasprotno.Tudi Slovenci smo v primerjavi z drugiminovimi članicami EU prej pesimistični kotoptimistični. Dobra tretjina nas meni, da se ježivljenjski standard poslabšal, le vsak šesti pameni, da se je z vstopom v EU izboljšal.Prav tako se je znižalo število tistih, ki sobili prepričani, da se bo zdravstvo z vstopomv EU izboljšalo. V letu 2004 je bilo skoraj 35odstotkov ljudi prepričanih v izboljšanje,danes jih je le še 19 odstotkov (v Sloveniji 15odstotkov).Meta Arh, Maja HribarISIS maj 2007

16NOVICE8. marec je zaoral tudi v Kliničnem centruŽivahno vzdušje, otroški vzkliki in aktualno po modi (v rdečih pikah)pripravljen “oder” za nastopajoče … Toliko nastopajočih otrok in tistih,ki prihajajo iz bolnišničnih sob, že dolgo nismo videli in slišali na prireditvah,ki jih organizira KUD Kliničnega centra in Medicinske fakultetedr. Lojz Kraigher za bolnike v tem razstavišču.Saj ne vem, ali je bila tokratna prireditev,ob dnevu žena, namenomaizvedena s sodelovanjem obiliceotrok, ki jih ženske rojevamo in smopač mame, tete, babice, čustvene obpogledu na otroke, občutljive na njihov jok inponosne na njihove uspehe. Ne le stolov, tudiprostora za “stojišča” je bilo tokrat kar premalo.Vrvež me je prevzel že takoj ob prihodu in šelenaslednji hip sem se zavedla, da me obkrožajotudi slike, ki vzdušju dodajajo mehkobo intoplino. Ne morejo skriti, da jih je ustvarilaženska. Tokratna razstavljalka v velikem razstaviščuje vzgojiteljica Zdenka Vinšek, ki ječlanica Likovne sekcije KUD-a.Otroci nagovarjajo zbrane Samo prireditev je organizirala in povezovaladoc. dr. Zvonka Zupanič Slavec, ki jedala prednost otroški radosti in jih s svojimnagovorom spodbudila, da so sproščeno spregovorilio svojih risbicah, ki jih razstavljajo vMali galeriji. Prisluhnili smo njihovim sproščenimmislim o zmajih, rožicah, sadju, dojenčkih… Nasmejali smo se in uživali. Otrocislikarji so prišli iz mengeškega vrtca skupaj zmentoricama, diplomiranima vzgojiteljicamaŠpelo Kovačič in Petro Smrkolj. Razstavljenadela in nastop so namenili mamicam, babicam,bolnicam in dojenčkom, kakor so dejali sami.Slikarske prvine so spoznali pri škratu GaluKo slaviš 25-letnico obstoja Likovne sekcije, se v prvih vrstah zberejo začetniki in najpomembnejšisosnovalci tega dela. Z desne: umetniški vodja likovnikov akademski slikar Janez Kovačič, članicalikovnikov Mili Pačnik, sedanji predsednik likovnikov doc. Tone Pačnik, tokratna razstavljalkaZdenka Vinšek, prvi predsednik Likovne sekcije likovni terapevt Jano Milkovič.v Narodni galeriji v Ljubljani in njemu sonamenili svojo prvo pesmico. Otroški nastopnam je ogrel dlani in dušo. Mladi ustvarjalciso nas presenetili z izvrstnimi interpretacijamislik, ki so si jih ogledali v galeriji in leksikonih.Njihove vzgojiteljice pa so nam pokazale uspehsistematičnega dela in dokazale pomen pravilnegapristopa pri delu z najmlajšimi. Otroci soodlično sledili njihovim navodilom in očitnouživali ob zgodbah, barvah in slikarski tehnikiizražanja, kar pričajo razstavljena dela.Medicinci – prepričljiviigralci Predsednica KUD-a Zvonka Zupanič Slavecje k besedi spodbudila tudi mlade bolnike, kiso že nestrpno čakali napovedano igro MojcaPokrajculja.Bodoči mladi zdravniki, ki so znali ohranitisvojo otroško radost, so nas obogatili s svojimnastopom.Mojca Pokrajculja (Saša Vipotnik) je na tlehrazstavišča našla cekinček (evrokovanec), z njovred nas je zajela deževna noč. Opazovali smojo, kako se je skrila v piskrček, ki ji je nudiltoploto, zavetje in domačnost. Ob prijetnipesmi se je med nami razširila dobra volja.Pridružile so se nam še Muha Pobrenčulja(Lara Lazar), Žaba Poskakulja (Eva Javornik),Zajček Trepetajček (Kaja Jamšek), Lisica Zvitatica(Lara Lovišček) in Medved Godrnjač(Žiga Krušič). Nad dramsko sekcijo Medicinskefakultete čvrsto bdi študentka medicine KajaJamšek, ki je igrico tudi režirala in opremilas kostumi.Otroci in vsi prisotni, ki jih že imamo “18preč” , smo uživali ob spominu na pravljico, kismo jo brali v svoji mladosti. Le malo glasnejšibi morali biti ti bodoči zdravniki, ali pa bi bilotreba naslednjič poskrbeti za ozvočenje, sajsi takšnih kratkih zgodbic, ki nas ohranjajoISIS maj 2007

18NOVICEvodji pridružila akademska slikarja Janez Kovačičin Marjan Zaletel. Zbrane je nagovoriltudi doc. dr. Tone Pačnik, sedanji predsednikLikovne sekcije, in poudaril pripravljenostčlanov na nove izzive. Sekcija je uspešna inštevilčna. Ima nad 60 članov.Člani Likovne sekcije so se zahvalili doc.dr. Zvonki Zupanič Slavec in ji predali plaketoza 15-letno požrtvovalno delo predsedniceKUD-a in sliko konja z oračem, kar je simboličnoprikazalo njeno delo, saj spodbujain vleče vse niti, ki so potrebne, da delovanjein dejavnosti društva nemoteno tečejo, da soopazni in prepoznavni.Akvarelni pozdravpomladi Prav ob dnevu žena so otroci iz vrtca Mengeš s svojo vzgojiteljico Špelo Kovačič z odra pozdravilizbran avditorij z otroško igrivostjo in se z domiselno likovno govorico predstavili v Mali galerijiKC.mlade, zagotovo vsi želimo še več. Upamo, dabodo mladi bodoči zdravniki še dejavni natem področju, da bodo zadržali svojo otroškoradost tudi takrat, ko bodo delali v svojem poklicu,in nas spravljali v smeh, kadar jih bomoobiskali kot njihovi pacienti.Srebrni jubilej slikarjev izzdravniških vrst Doc. dr. Pačnik je predstavil tudi razstavljalko,Zdenko Vinšek. Prebral je recenzijoprof. dr. Mirka Juterška, likovnega kritika, kispremlja delo Likovne sekcije. Slikarka, sicerdipl. vzgojiteljica, je tudi ilustratorka in pesnica.Prihaja iz Ilirske Bistrice. Je članica večlikovnih društev in je za svoja dela prejela ževeč nagrad in priznanj. Predvsem akvarelneslike, z belimi ali zlatimi okvirji, so nas objelev prostoru. Motivi pričajo o slikarkinemdojemanju življenjskega vsakdana v različnihokoljih. Uživali smo ob motivih ribiča, delučipkarice, kopalca ob bazenu, rok, ki rišejo,barvne živahne krajine, aktov … Nekaj slik jeprikazalo slikarkin prehod iz vidnega v čutnoizražanje, kjer se dejansko stanje pomeša zdomišljijskim in prehaja v stanje, ko si videnolahko razložimo po svoje. Največ obiskovalcevpa sem tokrat opazila pred motivi cvetličnihšopkov, saj so risbe cvetličnih tihožitij ZdenkeVinšek ustvarjene s čutno mehkobo ali, kotje zapisal prof. dr. Mirko Juteršek, s pridihomsanjskosti. To pa nekako sovpada z ženskimidušami, katerim je bila tokratna prireditev šeposebej namenjena.Barba Štembergar ZupanFoto: Niko ZupanPrvi predsednik Likovne sekcije KUD-aKliničnega centra Jano Milkovič je ob srebrnemjubileju Likovne sekcije spregovoril ozgodbi o uspehu. Na ustanovni sestanek pred25 leti sta prišla le dva, hitro pa se je stanjespremenilo in postajalo je vse pestrejše, obspodbudi takratnega predsednika KUD-a,slikarja in patologa prof. dr. Antona Dolenca. Vtem času so organizirali in oblikovali slikarskekolonije, kjer so povezali zaposlene v zdravstvu,ki so, željni likovne izobrazbe, sledili mentorstvuakademskega slikarja Leona Koporca.Nastajala so dela na različnih srečanjih, sodelovaliso z likovnimi društvi, raznimi mentorjiin gostovali na razstaviščih. Njihova slikarskadela so začela krasiti bolnišnične prostore. Ssvojimi razstavami za bolnike v avli KC sosooblikovali pestro in bogato dogajanje, ki jeedinstveno v evropskem prostoru. Po zamislihradiologa in slikarja, prof. dr. Ljuba Taborja,so izdelali likovno-pesniško monografijo Arsmedici. V času predsednikovanja kirurga dr.Dušana Müllerja sta se sekciji kot umetniškiKUD kaže svojo pestrost s tesnim sodelovanjem s študenti Medicinske fakultete. Dramska skupinaRisorius je za otroke in tiste malo večje otroke, ki so ohranili otroško srce, domiselno zaigrala igricoMojca Pokrajculja. Njihov umetniški vodja je Kaja Jamšek v vlogi Zajčka Trepetajčka.ISIS maj 2007

20IZ EVROPEStaranje hrvaškega prebivalstvaAkademik dr. Zvonko Kusić je imel na mednarodnem kongresuInter-Academic Forum on Global Health Issues v Ciudad de Mexicupredavanje o staranju hrvaškega prebivalstva.Problem je v zahodnem svetu splošenin se razlikuje v posameznihdržavah le v odstotkih, ali desetinkahteh, napovedana kriznaobdobja pa se vse bolj krčijo.Hrvaška ima 16,5 odstotka prebivalcevstarejših od 65 let, kar jo uvršča v vrh evropskihdržav. Predavatelj poudarja, “da boob skorajšnjem vstopu Hrvaške v EU” nujnomoralo priti do bistvenih sprememb, in tone le v zdravstveni in socialni zakonodaji,temveč zlasti pokojninski, saj je današnje razmerjezaposleni/upokojeni 1,45 nevzdržno žev kratkem roku.“Moderna družba ni možna brez uravnoteženegarazmerja med mladimi in starimi,”pravi avtor in predlaga, da s “promocijo tradicionalnihvrednot hrvaške družbe, krepitvijodružinskega življenja v stabilnih zakonih z večkot dvema otrokoma v družini in iskanjem rešitevza povečanje sedanjega števila 1,5 otroka nadružino na 2,2,” doseže letno 60.000 porodovveč in s tem novo delovno silo v (razmeromaoddaljeni) prihodnosti.Piramida starosti hrvaškega prebivalstva vobdobju štirih desetletij zelo nazorno kaže nele obseg problema, temveč zlasti nevarnosti, čebi se trendi staranja/zniževanja števila rojstevnadaljevali v enakem obsegu.Boris KlunISIS maj 2007

FOTOREPORTAŽA2126. memorial dr. Toma Krasnova7. Državno prvenstvo zdravnikov in zobozdravnikov v košarki, Jesenice 2006Armin AlibegovićDeževno soboto, 18. novembra 2006 smo košarkarskizanesenjaki izkoristili za druženje na vsakoletnem memorialudr. Toma Krasnova, ki je hkrati tudi državnoprvenstvo zdravnikov in zobozdravnikov v košarki.Tokrat je turnir gostila ekipa MF Legende. Organiziraliso ga na Gorenjskem v Osnovni šoli Prežihov Voranc na Jesenicah.ki sta se v medsebojnem srečanju borili za drugo mesto in uvrstitev vpolfinale. V obeh ekipah sta manjkala organizatorja igre, a je bila tekmakljub temu kakovostna in zanimiva do konca. Na tekmi sta se najboljizkazala Miha Kovač in Miha Mežnar. Nekaj več športne sreče in “daljšaklop” sta pomagali ekipi Celja do zmage. Očitno se je odsotnost MatjažaBunca v ekipi Prijatelji ortopedi bolj poznala v njihovi igri, kakor se jeMF LEGENDE: stojijo Armin Alibegović (11), Fajko Bajrović (15),Dejan Galič (12), Robert Likar (10) in Miha Kočar (trener); čepijo IgorKrižnar (5), Marko Jug (14), Danijel Petrovič (8), Andrej Šubic (4) inBlaž Kosmač (3).Na Jesenice se je pripeljalo šest ekip, v katerih je, zaradi različnihvzrokov, manjkalo več članov. Na osnovi pravilnika, ki upošteva uvrstitveiz prejšnjih turnirjev, smo ekipe razdelili v dve skupini. V skupinah sobile po tri ekipe, ki so igrale predtekmovanje po sistemu “vsak z vsakim”.Po predtekmovanju sta po dve prvouvrščeni ekipi iz skupin nadaljevaliv polfinale. Predtekmovanje in polfinale sta potekala vzporedno na dvehigriščih. Zmagovalni ekipi v polfinalu sta odigrali še finalno tekmo, kije odločala o končnem zmagovalcu turnirja. Dolžina tekem je bila prilagojenazmogljivostim igralcev, zato je bil igralni čas dvakrat krajši kotna običajnih košarkarskih tekmah. Zato tudi niso bile odigrane tekmeza končno razvrstitev.Predtekmovanje Skupina AKirurgi, zmagovalci lanskoletnega turnirja, na čelu z odličnimMarkom Macuro, so bili premočni za ekipi Prijatelji ortopedi in Celje,MARIBOR LEKERSI: stojijo Gorazd Košir (trener), Primož Jager (4),Tomaž Bajc (12), Igor Movrin (7), Mitja Kozic (11) in Izudin Kanlić (17);čepita Nenad Špička (6) in Juš Kšela (13).poznala odsotnost Frenka Kramerja v igri Celjanov.Kirurgi – Celje 40 : 27 (11 : 6, 6 : 6, 14 : 6, 9 : 9)Kirurgi (3 trojke, prosti meti 12-7): Hawlina 5 (1 trojka), Juvan 5(prosti meti 2-1), Pogorelec, Grosek 2 (prosti meti 2-0), Praprotnik 3(prosti meti 2-1), Macura 23 (2 trojki, prosti meti 6-5), Štor 2.Celje (2 trojki, prosti meti 9-3): Krušič 6 (prosti meti 3-2), Anderluh2, Štolfa (prosti meti 2-0), Drev 3 (prosti meti 2-1), Ašemberger 2 (prostimeti 2-0), Mežnar 3 (1 trojka), Kolar, Turk 5 (1 trojka), Novak 2.Prijatelji ortopedi – Celje 36 : 44 (10 : 14, 7 : 5, 11 : 14, 8 : 11)Prijatelji ortopedi (prosti meti 24-16): Silvester, Košak 5 (prosti meti5-1), Zupanc 2 (prosti meti 2-2), Kovač 19 (prosti meti 13-11), Povhe6 (prosti meti 4-2), Drobnič 4.Celje (4 trojke, prosti meti 11-6): Krušič 4, Anderluh 7 (prosti meti2-1), Štolfa 5 (prosti meti 2-1), Drev, Ašemberger 2 (prosti meti 1-0),Mežnar 24 (4 trojke, prosti meti 6-4), Kolar, Turk 2, Novak.maj 2007 ISIS

22FOTOREPORTAŽAKIRURGI: stojijo Igor Praprotnik (13), Jan Grosek (10), Zdravko Štor (24),Marko Macura (21) in Bojan Brodnik (trener); čepijo Dario Pogorelec(8), Gregor Hawlina (5) in Robert Juvan (7).CELJE: stojijo Luka Turk (13), Dejan Krušič (4), Marko Štolfa (7), BoštjanDrev (8) in Frane Anderluh (6); čepijo Miran Kolar (12), SebastjanAšemberger (10), Miha Mežnar (11) in Ronald Novak (14).Kirurgi – Prijatelji ortopedi 48 : 30 (17 : 9, 14 : 3, 6 : 6, 12 : 12)Kirurgi (4 trojke, prosti meti 10-10): Hawlina 15 (3 trojke, prostimeti 2-2), Juvan 3 (prosti meti 1-1), Pogorelec, Grosek 5 (1 trojka),Praprotnik 4, Macura 17 (prosti meti 7-7), Štor 4Prijatelji ortopedi (1 trojka, prosti meti 8-3): Silvester 4, Košak 2,Zupanc, Kovač 12 (1 trojka, prosti meti 4-3), Povhe 10 (prosti meti 2-0),Drobnič 2 (prosti meti 2-0).Skupina BPrva tekma v predtekmovanju skupine B je bila hladen tuš za favoriziranoekipo MF Legende. Zmaga ekipe MF Legende je bila pričakovana“na vseh stavnicah”, kljub odsotnosti Marka Mugoše in Boruta Peterlina.Take napovedi so še bolj strnile vrste Maribor Lekersov. Raztrgani igri MFLegend so se uprli s preudarno in skupinsko igro, ki jo je s klopi odličnonadziral trener Gorazd Košir. Po izenačenju in vodstvu v prvi minuti soizkušeni Mariborčani ves čas nadzirali rezultat in njihova zmaga niti zatrenutek ni bila vprašljiva. Na tekmi se je najbolj izkazal Izudin Kanlić.Dodatni udarec za MF Legende je bila poškodba Roberta Likarja, ki dokonca turnirja ni več stopil v igro. Odsotnost Ivana Žebeljana v ekipiX-Ray Teama je bila odločilni razlog, da fantje niso zmogli do zmage,kljub dobri igri vseh, predvsem Branka Cvetičanina.MF Legende – Maribor Lekersi 25 : 30 (5 : 6, 7 : 13, 6 : 7, 7 : 4)MF Legende (1 trojka, prosti meti 8-4): Križnar 5 (prosti meti 1-1),Galič 8 (prosti meti 3-2), Bajrovič, Kosmač 2, Jug, Petrovič, Šubic 3 (1trojka), Alibegović 6 (prosti meti 2-0), Likar 1 (prosti meti 2-1).Maribor Lekersi (1 trojka, prosti meti 8-3): Jager 3 (prosti meti 4-1), Špička 5 (1 trojka, prosti meti 4-2), Movrin 4, Kozic, Bajc 4, Kšela,Kanlić 14.PRIJATELJI ORTOPEDI: stojijo Miha Kovač (9), Matej Drobnič (12)in Primož Povhe (10); čepijo Tomaž Silvester (4), Robert Košak (7) inOskar Zupanc (8).X-RAY TEAM: stojijo Jaka Redvad (9), Martin Thaler (15), BrankoCvetičanin (6), Nenad Savič (5), Dimitrij Lovrič (4), Igor Požek (7) inTomaž Ključevšek (8).ISIS maj 2007

23FOTOREPORTAŽAMaribor Lekersi – X-Ray Team 27 : 14 (7 : 2, 6 : 3, 8 : 2, 6 : 7)Maribor Lekersi (2 trojki, prosti meti 12-5): Jager 1 (prosti meti 2-1), Špička 8 (2 trojki, prosti meti 2-2), Movrin 2, Kozic 2, Bajc 2, Kšela1 (prosti meti 2-1), Kanlić 11 (prosti meti 2-1).X-RAY TEAM (1 trojka, prosti meti 9-5): Savič, Cvetičanin 5 (prostimeti 7-5), Požek 2, Ključevšek, Redvad 5 (1 trojka), Thaler, Lovrič 2.MF Legende – X-Ray Team 46 : 30 (12 : 7, 13 : 5, 10 : 12, 11 : 6)MF Legende (2 trojki, prosti meti 12-6): Križnar 13 (1 trojka, prostimeti 6-2), Galič 9 (prosti meti 2-1), Bajrovič 2 (prosti meti 2-2),Kosmač 8, Jug 2, Petrovič 4, Šubic 3 (1 trojka), Alibegović 5 (prostimeti 2-1), Likar.X-Ray Team (4 trojke, prosti meti 17-6): Savič 4, Cvetičanin 12 (2trojki, prosti meti 5-4), Požek 2, Ključevšek 5 (1 trojka, prosti meti 6-2),Redvad 2 (prosti meti 2-0), Thaler 5 (1 trojka), Lovrič.Uvrstitev po predtekmovanju SKUPINA A1. KIRURGI2. CELJE3. PRIJATELJI ORTOPEDIPolfinale SKUPINA B1. MARIBOR LEKERSI2. MF LEGENDE3. X-RAY TEAMPolfinalni tekmi sta postregli z zanimivo in na trenutke zelo privlačnokošarko. Prva polfinalna tekma je bila ponovitev lanskoletnega polfinala.Kirurgom niti odlična igra Igorja Praprotnika ni pomagala protiMF Legendam, ki so letele na krilih Igorja Križnarja in Dejana Galiča.Ključni delež, ki je prevesil tehtnico na stran MF Legend, je prispevalMarko Jug s številnimi skoki pod obema obročema in odlično igro vobrambi. Druga polfinalna tekma je bil “štajerski derbi”. V igri čvrstihobramb s številnimi napakami so jih Mariborčani naredili nekoliko manj,predvsem zaradi zanesljive igre organizatorja Nenada Špičke.Kirurgi – MF Legende 33 : 44 (11 : 16, 5 : 12, 3 : 4, 14 : 12)Kirurgi (5 trojk, prosti meti 14-6): Hawlina 3 (1 trojka), Juvan 4 (prostimeti 1-0), Pogorelec, Grosek 6 (1 trojka, prosti meti 6-3), Praprotnik 9(3 trojke), Macura 11 (prosti meti 3-3), Štor (prosti meti 4-0).MF Legende (1 trojka, prosti meti 19-11): Križnar 12 (prosti meti13-8), Galič 18 (prosti meti 4-2), Bajrovič, Kosmač 5 (prosti meti 2-1),Jug 2, Petrovič, Šubic, Alibegović 7 (1 trojka), Likar.Nasvidenje do naslednjega srečanjaMF Legende – Maribor Lekersi 43 : 37 (13 : 5, 11 : 1, 13 : 11, 6 : 20)MF Legende (1 trojka, prosti meti 20-6): Križnar 10 (prosti meti 10-4), Galič 16 (prosti meti 5-2), Bajrovič 2 (prosti meti 4-0), Kosmač 5 (1trojka), Jug 2, Petrovič 2, Šubic 2 (prosti meti 1-0), Alibegović 4, Likar.Maribor Lekersi (4 trojke, prosti meti 10-5): Jager, Špička 6 (1 trojka,prosti meti 2-1), Movrin 2 (prosti meti 1-0), Kozic 6 (prosti meti 2-2),Bajc 13 (3 trojke), Kšela 4 (prosti meti 1-0), Kanlić 6 (prosti meti 4-2).Pokale in medalje najboljšim ekipam je podelil Jože Balažic, predstojnikInštituta za sodno medicino. Po napornem turnirju smo srečanjenadaljevali v gostilni Union na Bledu. Nekateri so ob sebi imeli tudidružinske člane, zato je bilo druženje še bolj prijetno. Naslednje letobo gostitelj ekipa Kirurgi, ki bo turnir organizirala v Ljubljani. Upamo,da se bo turnirja udeležila še kakšna nova ekipa ali katera izmed ekip,ki smo jih že videli (Psihiatri, Nevrokirurgi, Nova Gorica, Dolenjska,Stomatologi …).Pri organizaciji turnirja so pomagali Primož Samar, Interexport d. o.o., MM Surgical d. o. o., Krka d. d., Medicinska fakulteta, Osnovna šolaPrežihov Voranc, Gostilna Union Bled in Zdravniško športno društvoMedicus.Maribor Lekersi – Celje 23 : 19 (6 : 8, 1 : 4, 10 : 5, 6 : 2)Maribor Lekersi (2 trojki, prosti meti 16-7): Jager 3 (prosti meti 4-1),Špička 8 (2 trojki, prosti meti 4-2), Movrin 7 (prosti meti 4-1), Kozic,Bajc 5 (prosti meti 4-3), Kšela, KanlićCelje (3 trojke): Krušič 2, Anderluh 7 (1 trojka), Štolfa, Drev, Ašemberger,Mežnar 5 (1 trojka), Kolar, Turk 5 (1 trojka), Novak.Finale Tekma za prvaka je imela dva povsem različna polčasa. MF Legendeso tekmo začele bolj zagrizeno in preden so Mariborčani organiziralisvoje vrste, so MF Legende vodili z neulovljivo razliko. V drugem polčasuso MF Legende nekoliko popustili in borbeni Mariborčani so jihv zadnji četrtini skoraj ujeli, ko je Tomaž Bajc zadel serijo atraktivnih“trojk”. Kljub seriji “trojk” ni bilo presenečenj, predvsem zaradi dobrihnapotkov Mihe Kočarja, trenerja MF Legend.maj 2007 ISIS

24FOTOREPORTAŽASmučarsko svetovno prvenstvozdravnikov in farmacevtov 2007Jasna Čuk RupnikLetošnje svetovno prvenstvo zdravnikov in farmacevtov vsmučanju, že 34. po vrsti, si lepšega in primernejšega vremenater snega zares ni moglo naročiti. Dolomiti so veličastnožareli v svoji lepoti in človekov dih je včasih zastal ob preblisku:“Kako lepo je zares tu …”Ženski del ekipe z osvojenimi kar 14 odličji prepričljivo žari od sreče(foto: Franci Koglot).naših – še posebej moških – asov, ki se nam, žal, letos niso pridružili. Mipa smo si po končanem tekmovanju iskreno zaupali visokoleteče in prejskrite želje: “Da bi bili vsaj enkrat prvi na svetu! Saj bi lahko bili, če bi bilz nami še …” In naštevali smo tiste, ki smo jih pogrešali med nami.Po večerji se je telovadba na veleslalomskih stopničkah kar prilegla (foto:Nataša Jelerčič).Transcendenca, ki jo lahko le sanjamo!V italijanski Cortini d'Ampezzo se je od 14. do 17. marca 2007 vspretnosti, moči in hitrosti na smučeh merilo preko 130 tekmovalk intekmovalcev iz osmih držav. Najboljšo skupinsko uvrstitev je doseglaekipa države gostiteljice,za njimi pa so sezvrstile še ekipe Nemčije,Avstrije, Slovenije,Poljske, Švedske, Kanadein Belgije.Slovenci smo leta2006 v avstrijskemSchladmingu ekipnozasedli zavidljivotretje mesto. Letos jebil končni izkupičekPrvi slalomski uspehi so dali pogum (foto:Lovro Turk).nekoliko skromnejši.Boljši seštevek bi prineslauvrstitev tistihSij uspeha v siju sonca po superveleslalomu (foto: Petra Mihelič Moličnik)ISIS maj 2007

25FOTOREPORTAŽAKatja je tudi priprave vzela na moč zares (foto: Boštjan Krašovec).Sicer pa smo se kljub temu odrezali dobro. Po starostnih kategorijahsmo se uvrstili takole:Slalom:Ženske: 2. Jasna Čuk Rupnik, 1. Romana Pintar, 2. Katarina Turk, 7.Tatjana Pintar, 4. Nina Pirc, 1. Katja Knavs, 2. Nataša JelerčičMoški: 2. Ciril Pleško, 2. Franci Koglot, 3. Matija Jereb, 6. Dušan Sedej,15. Janez Benedik, 6. Andrej MoličnikVeleslalom:Ženske: 2. Jasna Čuk Rupnik, 3. Romana Pintar, 4. Katarina Turk, 8.Tatjana Pintar, 5. Nina Pirc, 6. Nika Niederwanger (mag. farm.), 2. KatjaKnavs, 3. Romina Ambrož, 4. Nataša JelerčičMoški: 2. Ciril Pleško, 3. Franci Koglot, 7. Matija Jereb, 11. DušanSedej, 12. Janez Grilec, 19. Janez Benedik, 2. Andrej MoličnikSuperveleslalom:Ženske: 1. Jasna Čuk Rupnik, 1. Romana Pintar, 3. Katarina Turk, 1.Katja Knavs, 2. Romina Ambrož, 4. Nataša Jelerčič, 4. Nika Niederwanger(mag. farm.),5. Nina PircMoški: 1.Franci Koglot,2. Ciril Pleško,4. Matija Jereb,7. Dušan Sedej,14. JanezBenedik, 17.Janez Grilec,2. Andrej MoličnikSkupnotorej 23 odličij:pet poka-Morda je Katjinemu uspehu botrovala tudi barvna usklajenostsmuči in kombinezona (foto: Lovro Turk).lov za prva mesta in 18 medalj za druga in tretja. Uvrstitve za slalomin veleslalom so bile izračunane iz seštevka časov dveh tekem, za slalomv četrtek, za veleslalom v petek. V superveleslalomu se vedno tekmuje leenkrat v soboto, zadnji dan tekmovanja, in nato sledi podelitev medaljneposredno po tekmi kar na smučišču.Prvenstvo zdravnikov in farmacevtov je vsako leto organizirano naenem od smučišč, kjer se odvijajo tudi tekme za svetovni pokal. Zahtevnostprog torej opravičuje status “svetovnega prvenstva”.Medicinske specialnosti tekmovalk in tekmovalcev so zelo različnein jeziki, ki jih slišimo in poskušamo govoriti, tudi. Med spremljevalciin navijači pa ne najdemo le mož in žena ter očetov in mam, ampakše dedke in babice, ki so pogosto prav tako zdravnice in zdravniki alipa farmacevtke in farmacevti. Na drugi strani pa se med spremljevalcistarostna krivulja sploh še ne zaključi z vsem tistim, kar leze in kar gre.Včasih najdemo tudi kako miniaturico, ki niti vozička ali naročja še nemore zapustiti samoiniciativno.In vsa ta pisana družba “živi za smučarijo”!? Ni čudno, da smoSlovenci že dolgo vrsto let med njimi.Pa nasvidenjedrugo leto!In da ne bostepozabili: pred35. svetovnimbo še našedržavno prvenstvos pravtako častitljivoobletnico– trideseto povrsti.Vsak sin bi z veseljem kazal tak posnetek svoje mame.(foto: Lovro Turk).maj 2007 ISIS

26INTERVJUOdpiranje vratIntervju z dr. Metodo Dodič Fikfak, dr. med., spec. medicine dela, prometa in športaZdelom in specializacijo iz medicine dela ste pričeliv Zdravstvenem domu v Postojni, kjer ste dodobraspoznali industrijo na Notranjskem. Imeli ste tudizelo zanimivo nadaljnjo strokovno pot.Danes sem vesela, da mi je še kot mladi zdravnicidirektor postojnskega zdravstvenega doma, Branko Prosenak, ponudildelo v Postojni in omogočil specializacijo iz medicine dela. Dodobrasem spoznala tamkajšnjo industrijo, pa tudi delo delavcev in poklicnebolezni ter s tem zahtevnost nalog, ki jih ima “medicinec dela”. Po 10 letihdela v Postojni sem se zaposlila na Inštitutu za varovanje zdravja, kjerje bila direktorica enega od dveh inštitutov dr. Mateja Kožuh. Dodelilami je vodenje oddelka za zdravje delavcev. Takrat smo vzpostavili bazobolniškega staleža za vso Slovenijo, ki je ena najobsežnejših pri nas. Podvodstvom pokojnega profesorja Janka Sušnika sem v Zagrebu naredilamagisterij, kasneje pa sem postala mlada raziskovalka na univerzi v ZDA,kjer sem doktorirala s področja poklicne in okoljske epidemiologije. Zdajvodim Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa.Ali ste mogoče opazili kakšno razliko v medsebojnih odnosih innačinu dela v ZDA in pri nas?Razlika je precejšnja. Bila sem na dobri univerzi, ki se odlikuje podemokratičnosti in neodvisnosti od industrije. Moj mentor, prof. DavidKriebel, in ostali profesorji so nam bili vedno pripravljeni pomagati intudi po toliko letih nam njihova vrata ostajajo odprta. Cenijo te po znanjuin delu, in ko te enkrat spoznajo, ti zaupajo in se vedno postavijo zate.V Sloveniji je čutiti strah pred privatizacijo, češ da bo skomercializiralamedicino. Kaj menite vi?Nisem proti privatizaciji, saj sprosti ustvarjalnost in odpre velikoISIS maj 2007Dragomira Ahlinnovih možnosti; seveda pa jo je potrebno ustrezno in zadostno nadzirati.Kdo bi po vašem mnenju moral imeti nadzor nad delom zdravnikov?Zdravniška zbornica bi morala dovolj pogosto izvajati nadzor,posledice tega nadzora pa bi morale biti za zdravnika zavezujoče. Nemislim toliko na kazni, ampak bolj na nasvete in priporočila, ki bi jihmoral zdravnik upoštevati.Zdravniki, ki so neposredno plačani s strani industrije, so še posebejranljivi. To odpira prostor strokovnim napakam, ki so največkratnenamerne. Zato se v takih primerih zavzemam za pogostejši nadzorzdravnikovega dela in nasprotujem pogodbi o pregledovanju delavcev,ki jo podjetje sklene z zdravnikom, specialistom medicine dela. Plačiloza pregled delavcev bi moralo biti urejeno preko zavarovalnice, kot je toobičajna praksa v tujini. V tem primeru neposrednega vpliva podjetjatako na izvajalca kot na delavca ni.Prav tako menim, da je nujen strokovni nadzor tudi pri raziskovalnemdelu, v primeru, ko je plačnik raziskave industrija; vplivom inpristranskosti se je namreč zelo težko izogniti.Ali imate občutek, da ima Zbornica možnost izvajati take mehanizmein da gre v to smer?Po mnenju predstavnikov Zbornice so nadzori pri zdravnikih zelodragi, zanje so namreč predvidena le omejena finančna sredstva.Za medicino dela se že dlje časa poskušamo dogovoriti z Ministrstvomza zdravje, da bi bili ti pregledi pogostejši in cenejši. Problem je, kam jihpravno uvrstiti. Vsaj na našem področju, to je področju medicine dela,je nadzor neuspešen, pregledi so redki in nimajo nikakršnih posledic.Ali vas je kdaj obšla misel, da se bojujete s škodljivimi stereotipi?Ne vem, če gre za stereotipe, gotovo pa se borim za to, da bi zdravnik,posebej v moji stroki, kjer je to, po mojem mnenju, zaradi načinaplačevanja najtežje, lahko ohranil svoje etično dostojanstvo. Po vrnitviiz ZDA sem vodila projekt v okviru programa Phare, v katerem smorazvijali sistem zdravja pri delu. Pri projektu so sodelovali švedski,danski, avstrijski in več kot 50 slovenskih strokovnjakov. Njegov namenje bil, da bi zdravnike medicine dela osvobodili neposredne odvisnostiod delodajalca in da bi med delodajalca in zdravnika umestili zavarovalnicokot nevtralno ustanovo, a žal nismo uspeli. V Sloveniji so bilitakrat navdušeni nad prostim trgom in storitve zdravnika MDPŠ sopostale tržno blago. Tako se je zgodilo, da je prvi zdravnik ponudil enoceno, drugi zdravnik za polovico nižjo, tretji...Vendar je po mojem mnenju najbolj etično sporno oziroma največjastrokovna napaka v naši stroki dejstvo, da ne odkrivamo poklicnihbolezni. Gre za to, da lahko v trenutku, ko zdravnik odkrije poklicnobolezen, podjetje, ki je naročnik oziroma plačnik njegovega dela, prekinepogodbo z njim in sklene pogodbo z drugim zdravnikom. Zatopoklicnih bolezni skoraj ne odkrivamo: v Sloveniji v povprečju na leto

27INTERVJUodkrijemo 30 poklicnih bolezni, v drugih članicah EU pa na enakoštevilo delavcev od 1500 do 3000. To pomeni, da zdravniki ne opravljajooziroma ne morejo opravljati svojega poslanstva.Menite, da je dober zdravnik tisti, ki preprečuje bolezen, ne pasamo zdravi?Da, to je pravzaprav moje poslanstvo. Sem izrazit preventivec, delozdravnika preventivca je težko, ker neposrednih rezultatov svojega delapraktično ne vidiš. Posredni rezultati so vidni šele po veliko letih trdegadela. Pri nas je tak primer prepoved uporabe azbesta, odpravljanjeposledic izpostavljenosti, odkrivanje poklicnih azbestnih bolezni in nenazadnje plačilo odškodnin žrtvam.Ti predlogi posegajo že na področje, ki bi moralo zanimativlado.Da, res je. Veliko predlogov, ki jih oblikujemo v naši stroki oziromana našem inštitutu, je takih, ki so gotovo zelo pomembni za vlado, njenostrategijo in načrtovanje: tako smo vlado in njenega predsednika, JanezaJanšo, obvestili o rezultatih raziskave, ki smo jo naredili pri mladostnikih.Ugotovili smo, da kar četrtina petnajstletnikov uživa alkohol. Topomeni, da je zelo verjetno, da bomo imeli čez nekaj let 25 odstotkovalkoholikov na delovnih mestih, in to je ogromna številka!Prav tako opažamo, da se otroci ne odločajo za poklice po svojihželjah. Ne želijo opravljati dela, za katero so se izučili, ampak iščejo drugemožnosti. Starejši odhajajo v pokoj, mlajši se nočejo zaposliti. Starejšiimajo vedno manj možnosti in priložnosti prenesti svoja znanja in izkušnjena mlajše. To je le nekaj problemov, ki niso le stvar Ministrstvaza zdravje, pač pa celotne vlade. Vladi želimo povedati, da je potrebnonačrtovati in uresničevati zelo dobro politiko vzgoje, izobraževanja inusposabljanja mladega človeka, če hočemo imeti pozneje dobrega inzdravega delavca.Predsedniku parlamenta, Francetu Cukjatiju, dr. med., smo pisalizaradi vedno pogostejšega trpinčenja (mobinga) na delovnem mestu.Delavca z astmo in sladkorno boleznijo, ki se je vrnil na delovno mesto,je delodajalec prisilil čistiti stranišče z agresivnimi kemikalijami in muv delovnem času ni dovolil injiciranja insulina. Pri 47 letih je ta delavecumrl. Zelo pogosto take stiske pripeljejo ljudi do depresije, strahu, poškodbin samomorov. Žrtve se zatečejo k psihiatru, ki jim lahko pomagasamo tako, da jim predpiše bolniški stalež. To pa ni rešitev, saj je trebaodstraniti vzroke. Delodajalci morajo spoznati, da trpinčenje zmanjšujeproduktivnost. Za večjo učinkovitost sta gotovo bolj primerna dialogin spodbujanje. Predsednik parlamenta je podprl naše dejavnosti protitrpinčenju na delovnem mestu.Kakšen odnos z mediji naj ima medicina?Mediji imajo velik vpliv in so nam lahko v veliki meri v pomoč,posebej pri preventivnem delu. Vsekakor bi si želeli več raziskovalnihnovinarjev, ki bi se poglobili v zdravstveno problematiko in jo kritičnoobravnavali. Žal so nekateri mediji v želji po senzaciji nekritični in zaobjavo ne zberejo dovolj informacij, zato lahko človeka marsikdaj pokrivici onemogočijo.Predlagam, da ima Zdravniška zbornica predstavnika za tisk inodvetnika, ki ščitita zdravnika pred neutemeljenimi obtožbami inblatenjem. Ob napadu na zdravnika, še posebej v primeru, ko gre zaetična vprašanja, bi se morali pri Zbornici takoj odzvati in se postavitina stran zdravnika.Dr. Damejeva: “Kaj ti je pravzaprav pomagalo, da si tako težketrenutke obsojanja prestala celo s pozitivnimi posledicami? Kaj tije osebno pomagalo, da se nisi zlomila?”Vesela sem, da je višjesodišče sklenilo tisto, zakar se je odločila že tožilkav predpostopku, tj. dazavrne obtožbo oziromaprvostopenjsko sodbo kotneutemeljeno in da naložitožitelju plačilo vseh sodnihstroškov. Gre za to, da se, kosi obsojen nečesa, česar nisinaredil, še posebej, če si obsojenzaradi nečesa, kar jeosnovno vodilo zdravnikovegadela in njegove etičnedrže, in to je pomagati indajati nasvete, znajdeš vveliki stiski. V prvi fazi siohromljen in se sprašuješ,kako je kaj takega splohmogoče. Ves čas potrebuješpodporo in zaupanje drugih,kar sem dobila doma,v družini in pri mojih ožjih prijateljih ter nekaterih zdravnikih; zeloveliko mi pomeni tudi podpora kolegov z inštituta, ki so nasprotovalimoji zamenjavi. Širša zdravniška srenja se je od mene distancirala. Prijatelji,zdravniki v Evropi in Ameriki, pa niso niti za hip podvomili omeni in mojih odločitvah. Verjeli so mi in to je bilo ključno! Tako mije profesor iz ZDA napisal: “Pazi nase! Veliko je ljudi v svetu, ki poznatvoje delo in te podpira.”Kaj vam pomeni nagrada Ameriškega združenja za javno zdravjein človekove pravice?Priznanje za delo in raziskovanje; zame pa je predvsem sporočilo,da me na tej poti podpira veliko ljudi, ki stroko poznajo.Se zavzemate za to, da bi bile različne stroke medicine bolj povezane?Vedno sem se zavzemala za skupinsko delo. Tako menim, da je zelokoristna povezava med specialistom medicine dela in psihiatrom. Psihiatribi velikokrat radi poslali koga delat, pa ni ustreznega delovnegamesta in ga je treba poiskati, se dogovoriti z delovodjo, urediti okolje.Tudi v drugih primerih bi bile boljše skupne odločitve, ki bi celostnoobravnavale delovno problematiko in omogočile primernejše delovnookolje.“Kovačeva kobila je navadno bosa.” Kaj menite o sindromu izgorelostipri zdravnikih?Prepričana sem, da je tega med slovenskimi zdravniki veliko. Posebejso obremenjeni tisti zdravniki, ki se zavzamejo za bolnika in se z njimukvarjajo ne glede na čas ali na to, ali bo zavarovalnica plačala storitev.Zdravniki, ki izgorijo, niso zaščiteni, saj izgorelost še ni priznana kotpoklicna bolezen. Mnogi med njimi so prisiljeni oditi v predčasni pokojs skromno pokojnino. Potrebno bi bilo ugotoviti, koliko zdravnikov jeprizadetih zaradi izgorelosti in izdelati preventivni program.Kaj bi še sami dodali?Včasih imam občutek, da je individualizem med zdravniki prevečpoudarjen in da ni pripravljenosti za skupinsko delo. Verjamem, da lahkoz odprtostjo in pripravljenostjo za medsebojno sodelovanje gradimoskupno dobro.maj 2007 ISIS

28AKTUALNOEtični pogledi na razmerje med javnimin zasebnim zdravstvomVzadnjih letih je prišlo do premika žarišča zanimanjabioetike, etike v medicini. Prej so bile to posameznečlovekove pravice, predvsem pravica do avtonomijeposameznika in do privolitve po pojasnitvi, zdaj pase vse več pozornosti namenja javnemu zdravstvu inpravični dostopnosti v državnem in svetovnem merilu, tudi v političnemkontekstu. (1)Ta premik spodbuja razpravo o moralni umestitvi človekovih pravic,osnovnih vrednot in njihovem medsebojnem razmerju. Tudi čepogledamo holistično in se vprašamo, v kakšni družbi želimo živetiin kakšno življenje želimo zase, za naše otroke in vnuke ter za njihoveotroke in vnuke, se ne moremo izogniti vprašanjem vrednot. Odločitise moramo, katere so pomembne in v kakšni hierarhiji naj bodo, če sibodo prišle navzkriž.Med temi vrednotami in načeli so: načelo človeškega dostojanstva, načelo osebne avtonomije, načelo spoštovanja zasebnosti in zaupnosti osebnih podatkov, načelo pravičnosti in enakopravnosti, načelo dobrodelnosti, posebno na področju zdravja, dolžnost, da ne škodimo, načelo svobode raziskovanja, uravnoteženo z drugimi osnovniminačeli, načelo sorazmernosti, ki zahteva pomembnost ciljev in neoporečnostizbranih metod.Ta dobro znana načela so uveljavljena v mednarodnih konvencijah,kot je Oviedska ali Listina EU o temeljnih človekovih pravicah. Norme invrednote imajo pomembno vlogo tudi v integraciji, kakršna je Evropskaunija. Če med vrednotami in njihovim razumevanjem nastopijo globokikonflikti, in to se nam pač dogaja, jih moramo jemati resno.Enakost v zdravstvu je splošno sprejet etični koncept. Ugledna avtoricanedavno objavljene razprave se sprašuje, od kod ta koncept in kakoje mogoče, da mu nihče ne ugovarja, da ga teoretiki še niso zrušili. (2,3) Nek drugi razpravljalec dodaja, da si je težko zamisliti kakšno boljkontroverzno ali nebulozno pravico, kot je pravica do zdravja. (a) Tretji,minister za zdravje neke razvite države, pa je že pred leti z ogorčenjemgovoril o mnogokrat citirani definiciji Svetovne zdravstvene organizacije,ki zdravje opredeljuje kot stanje telesne, duševne in socialne blaginje.Pravica do takega zdravja ni uresničljiva in na žalost (pa tudi na srečo)ni iztožljiva. Sicer simpatična, a nekoliko naivna opredelitev SZO jeizvrstna kot politično geslo, a je komajda uporabna kot izhodišče zarazpravo o etiki in praksi zagotavljanja in porazdelitve omejenih virovza javno zdravstvo. Iz te zadrege so se rodili novi, le za spoznanjeoprijemljivejši koncepti in sintagme, na primer pravica do najboljšegadosegljivega zdravja. Zdravje je ena od osnovnih vrednot in pomeni resveč kot odsotnost bolezni. Vendar v deklaracijah o človekovih pravicah,med katerimi so pravica do zdravja, hrane in varnosti, definicija zdravjanavadno ostaja odprta.Podobno slabo je opredeljen pojem socialne solidarnosti, ki naj biISIS maj 2007Jože Tronteljzagotavljala pravico do pomoči – ekonomske, socialne, zdravstvene.Koliko naj bo te pomoči, kako naj bo razporejena, kakšno prednost najima v primerjavi z drugimi družbenimi in posameznikovimi potrebami?Kdo naj jo zagotavlja?Imamo torej razmeroma majave in slabo opredeljene temelje zaneko resno pravico, iz katere izvirajo še druge konkretne in resnepravice, na primer pravica do enakopravnosti in pravične dostopnostido zdravstvene oskrbe.Zanimivo je bilo poslušati argumente sindikalnih voditeljev, ki sov zadnjih tednih skušali izpodbijati predvidene spremembe zakonskihureditev o koncesijah v javnem zdravstvu. Težišče te argumentacije jebilo na obrambi vrednot. V razpravi pa so se nasprotniki spremembznašli na prej omenjenih negotovih tleh.Vrednota, kakršna je socialna država, je seveda ugledna kategorija inje pomemben družbeni dogovor. Kjer tak dogovor obstaja, pričakujemosolidarnost kot poudarjeno trden temelj javnega zdravstva. Vendarje dogovor ohlapen in ni neposredno prevedljiv v družbeno prakso.Slišali smo, da bo nabava notoričnih oklepnikov našo državo stalatoliko, kakor bi jo trije novi onkološki inštituti. V tej luči ni bilo docelademagoško vprašanje, koliko je vredno človeško dostojanstvo bolnikovz rakom, ki so desetletja trpeli nagneteni v stari konjušnici, nasprotinakupu orožja, ki morda nikoli ne bo služilo etično in humanitarnoprimerljivo neoporečnemu cilju. Taka razmišljanja so resda naivna, sajne upoštevajo vrste drugih družbenih resničnosti. Vendar pa podpirajotezo o nedorečenem družbenem dogovoru.Ta nedorečenost pa je značilna tudi za druge zahodne demokracijein seveda ni niti nenamerna ne naključna. Celo v nekaterih bogatejšihdržavah so na slabšem, kar najbolj občutijo bolniki iz neprivilegiranihdelov družbe. Najbolj presenetljiv in obenem zgovoren je zgled ZDA,kjer kljub prizadevanjem z najvplivnejših ravni družbe niso prišli doboljšega družbenega dogovora.V prej omenjenem sindikalnem protestu zoper povečevanje zasebnegadeleža v javnem zdravstvu je bilo slišati o skrbi za vrednote in zaetiko zdravniškega dela.Etična in deontološka načela so od Hipokrata prek Galena in Maimonidanastajala ob zdravniku zasebniku. Res se je to dogajalo v drugačnihčasih in okoliščinah. Vendar pa bi bilo absurdno misliti, da ima danesdržavno zdravstvo monopol nad vrednotami in nad etiko.Zdravnik v državnem zavodu in zdravnik zasebnik imata predvidomaprecej podobne poklicne motive. Morda ima prvi večkrat akademskeambicije, za kar ima tudi boljše možnosti. Oba pa se poskušata uveljavitiz znanjem, izkušnjami in učinkovito pomočjo svojim bolnikom.Oba si poskušata zaslužiti ugled dobrega zdravnika ne samo s svojostrokovnostjo, temveč tudi z etičnostjo. Oba sta do bolnikov enakoodgovorna.Res pa je, da imata lahko malo drugačne osebne motive. Ni presenetljivo,da prav ti motivi pri enem in drugem lahko pridejo v nasprotjez interesi bolnika.Med osebnimi motivi je pri zasebniku najbrž večji interes za skrbno

29AKTUALNOgospodarjenje z denarjem, kar je lahko s stališča bolnikovih koristineoporečno. To pa ne velja za pretirano varčevanje pri zaposlovanjudrugega osebja in pri opremi, ne velja za bližnjice pri diagnostiki, čemanj preiskav pomeni prihranek za zdravnika. Za bolnika lahko pomenitakšno varčevanje nižji standard in manj varnosti. Tak slog delase teže razvije v javnih zavodih z več zdravniki; kolegi namreč nehotegledajo drug drugemu pod prste. Gre torej za vprašanje nadzora insamonadzora, vztrajanja pri strokovni in etični disciplini.Vendar so stvari še bolj zapletene, ko namesto posameznega zdravnikazasebnika pogledamo zasebno ustanovo. Morda se je zanimivovsaj bežno ozreti po svetu.Za zadnje desetletje je v mnogih deželah značilen nepričakovanobujen razcvet zasebništva v javnem zdravstvu. To obsega številne oblike,ki se po svojih strokovnih in etičnih standardih lahko zelo razlikujejotudi znotraj posamezne države.Švedska, po svoji socialni ureditvi dolga leta zgled ostalemu svetu,se je zanašala na zdravstvo v javnem sektorju. A tudi tam se je začelorazcvetati zasebništvo in s seboj prineslo novo raznolikost in noveizzive (4).Izraelci so že desetletja zadovoljni s svojim zdravstvom, dobrim pokritjemprebivalstva z zavarovanjem, dobro geografsko porazdelitvijokakovostne primarne službe. Kljub temu se je v zadnjih letih zasebnozdravstvo povečalo in začelo pritiskati, naj mu dovolijo vstop v državnebolnišnice. (5)Baltske države so veliko upanja vlagale v decentralizacijo in privatizacijo.Zdaj beremo o začetnih, za zdaj še previdno izraženihrazočaranjih. (6)Grčija govori o “nepričakovani rasti zasebnega zdravstvenega sektorja”,ki ga država ni niti spodbujala niti želela. (7) Državljani mislijodrugače. Javnemu sektorju zamerijo slab hotelski del bolnišnične oskrbe,umazanijo, pomanjkanje enoposteljnih sob, dolge čakalne sezname inslabo dostopnost do novih tehnologij. Tega v boljših zasebnih ustanovah,ki s skrbno izbranim kadrom oskrbujejo kakih 20 odstotkovpremožnejših Grkov, ni. Delno razočaranje pa predstavlja dejstvo, da jev primerjavi z državnimi v zasebnih bolnišnicah na 100 postelj le polovičnoštevilo zdravnikov (57 : 23) in samo dobra tretjina medicinskihsester (100 : 37).V Švici zaskrbljeno pričakujejo dolgoročne posledice novega selektivnegapogodbeništva zdravnikov za pravično financiranje in ponudbozdravstvene oskrbe prebivalstva. (8) Poteza je bila uvedena zaradifinančnih učinkov, a “doseganje največ dobrega za najmanj denarja” jepo tradiciji v pogostem nasprotju s pravičnostjo.V Nemčiji ugotavljajo, da so bolnišnice v javnem sektorju ekonomskobolj učinkovite kakor zasebne. (6)Posebne pozornosti je vredna Kanada, ker ima enega najambicioznejšihsistemov javnega zdravstva. Financira vse storitve zdravnikov inustanov, ki veljajo za medicinsko potrebne, brez kakršnih koli plačil alidoplačil ob času storitve. Najvišji cilj je pravičnost. 70 odstotkov porabev zdravstvu se plačuje iz javnih sredstev, a velika večina zdravstvenihstoritev je v zasebnih rokah. Večina izvajalcev zasebnega sektorja jeneprofitnih. Letos objavljena raziskava (9) kaže, da so revnejši in slabšeizobraženi manj pogosto obiskovali splošne zdravnike in specialiste, medtistimi, ki so iskali pomoč, pa so revni uporabljali zdravstveno oskrboenako ali bolj kot premožnejši. V bolnišničnem varstvu ni bilo razlik.Zasebno zdravstvo za dobiček je pod najbudnejšim očesom javnostiin politike. To posebno velja za profitne ustanove, ki morajo skrbeti tudiza zaslužek lastnikov ali delničarjev. Eden od očitkov je korupcija.(b)Pokazalo se je, da je nekaj objavljenih primerov, predvsem iz ZDA, precejvplivalo na javno podobo zdravstva. Potem so nekateri poskusili raztegnitipojem korupcije čez vsako mero in tako označiti tudi primere,ki s korupcijo nimajo ničesar skupnega – denimo kolektivno pogajanjeza boljše plače. (10) Tako se je odprlo vprašanje, kako zagotoviti, da bispodbude ne kaznovale najboljših praks. Izvajalci morajo imeti tudiekonomsko motivacijo, od njih pač ni mogoče pričakovati altruizma,na podlagi katerega bi delali v nasprotju z lastnimi interesi.Zakaj zasebni sektor v javnem zdravstvu raste?Že dolgo je znanih pet prožilnih dejavnikov: 1. manjšajoča se porabav javnem sektorju javnega zdravstva; 2. nezadovoljstvo z javnim zdravstvomzaradi čakalnih vrst in slabe odzivnosti na potrebe prebivalstva;3. naraščajoče zanimanje javnosti za svobodno izbiro; 4. rastoče številozdravnikov, ki so dovolj podjetni in imajo finančni motiv za vstop vzasebno prakso; in 5. vse večji del prebivalstva, ki ima denar in je voljanplačati za zasebno zdravstveno oskrbo (3).Slabosti javnega monopola so splošno znane. To so težnje k zmanjšanjudela (števila storitev in kakovosti) ter k povečanju cene. Razdeljevanjein poraba virov in sredstev sta neučinkovita. Srečamo celo varčevanje naškodo kakovosti, če gredo prihranki lahko v korist zaposlenim. (11) Velikatežava je nadomeščanje zastarele opreme, še večja pa nakup inovativnihtehnologij. Izvajalci naslavljajo zahtevke na državo, ta pa se pravilomaodziva počasi in v obsegu, ki znatno zaostaja za pričakovanji.In kakšne so slabosti zasebnega profitnega sektorja v javnem sistemu:Zasebne ustanove morajo prigospodariti dobiček za delničarje. Vendarmorajo ob konkurenci na trgu ponuditi dobro kakovost za dobroceno. Zato se morajo zateči k drugim strategijam. Nekatere so z vidikapoklicne in poslovne etike sprejemljive, druge pa ne. K večji poslovniuspešnosti prispevajo: večja ustanova, ki opravlja večji program in število storitev; boljše vodenje in gospodarjenje; manjši izdatki za plače osebja; ustanova najema delavce s čim nižjokvalifikacijo, zaposlenim zmanjšuje ugodnosti; varčevanje pri materialnih izdatkih; vendar - investiranje v opremo, ki je v javnem sektorju nezadostna; izogibanje dragim in finančno nezanimivim bolnikom, izbiranjebolnikov z majhnim tveganjem in dragimi storitvami –“posnemanjesmetane”; ponarejanje rezultatov, ki jih spodbujajo oblasti – tako so se zoperpoklicno etiko večkrat pregrešile agresivne profitne organizacije izZDA; nizka začetna cena storitev, po osvojitvi trga ali izločitvi konkurencepa zvišanje cene; pridobivanje dohodka zunaj javnega denarja (zasebne stranke).Sem sodi tudi vsiljiva prodaja blaga in storitev, ki jih bolnik ne potrebuje.Kaj so pokazale raziskave kanadskega zdravstva? Med izvajalci so velike razlike. Vendar so dobri, povprečni in slabitako med javnimi kakor med zasebnimi izvajalci, in to velja tako zaprofitne kot neprofitne ustanove. Programi storitev se razlikujejo: profitne ustanove poiščejo na trguniše, ki nosijo dobiček. Profitne ustanove ‘posnemajo smetano’.(c) Posebno problematičnoje, če se iz javnega sektorja izloči enota, ki ne namerava drugegakakor ‘posneti smetano’, preostali del prvotne ustanove pa nima večkritične mase bolnikov ali dovolj usposobljenega osebja.Interesi profitnih organizacij so:čim višji računi za storitve;maj 2007 ISIS

30AKTUALNOčim večja varčnost pri obratovanju, lahko tudi na račun kakovostistoritve (dokler to ne gre na škodo poslovnih rezultatov);čim manjši stroški za plače osebja;čim manj stranskih izdatkov (za izobraževanje, raziskave, preventivo,dejavnosti za skupnost).Te težnje je mogoče obvladovati s podrobnim sledenjem in opazovanjemkakovosti, kar pa spet ni zastonj. Kakovostno vodstvo, ki skrbiza dolgoročni ugled ustanove, pa ima pred očmi etične in poklicnestandarde stroke in pazi, da se tem interesom ne popušča preveč.Interesi države in koncesionarjev se tu vendarle razhajajo. Prva birada čim manj plačala, drugi čim več zaslužili. Seveda pa so možnapogajanja in dogovor. Tekmovanje in sodelovanje morata biti uravnotežena.Preveč rivalstva vodi celo v tako nezdrave pojave, kakršno jeprikrivanje poklicnih informacij, dobrih praks in tako naprej.Neodvisen zunanji nadzor se torej zdi potreben. Obsegal naj bi stroške,kakovost in rezultate. A je vse prej kakor preprost in poceni. Nedavnipregled 2000 člankov je pokazal, da niti eden ni opisoval obstoječeganadzora te vrste, nikjer ni bilo delujočega sistema. (7)Kje je Slovenija?Pregled literature podpira vtis, da je v marsičem na boljšem od primerljivihdržav. Vendar se kažejo tudi temne strani. Dolge čakalne dobe,težko razumljiva neučinkovitost pri gradnji in opremljanju novih stavb,zaostajanje pri nakupu sodobne tehnologije, slaba organizacija – vse tojemlje zdravnikom in bolnikom precej optimizma. Iz nekaterih našihvrhunskih ustanov je izginilo nekdanje zanesenjaštvo za razvoj stroke,skupaj z njim pa tudi precej nekdanje požrtvovalne skrbi za bolnike.Zdravniki se čutijo vse bolj zasute s papirnim delom, hipernormiranost(podobno kakor na nemedicinskih področjih) dosega že absurdnevrhunce. Če bi kdo želel mlademu zdravniku že na začetku poklicnepoti vzeti veselje in voljo do dela, je gora obrazcev kar pravi način. Nisoredki zdravniki, ki jim je beg pred nesmiselno birokracijo, ki proizvajanova in nova pravila, eden od motivov za odhod v zasebništvo. Svojeprispeva tudi slabo upravljanje, ki mu ne uspe razvijati in spodbujatipozitivnega ozračja.Slovenija zdaj skupaj z drugimi deželami doživlja spremembe, kibodo okrepile položaj zasebništva v zdravstvu. Prve izkušnje se zdijona splošno pozitivne, imamo celo nedvomne “zgodbe o uspehu”, in touspehu z vidika bolnikov. So pa tudi nekatere negativne izkušnje, predvsemtake, ki jih lahko pripišemo preveliki želji po hitrem zaslužku.Tudi nadaljnja rast zasebnega sektorja v zdravstvu se zdi neizogibna,za sedaj ji še ne vidimo konca. Gotovo pa obstaja tudi meja, onkrajkatere bi zasebništvo začelo prinašati več slabega kakor dobrega. Kose ob javnem sektorju pojavi zasebni partner, to praviloma pomeniobogatitev ponudbe, večjo dostopnost do dobrih storitev, tudi večjomožnost izbire. Zato ne bi bilo prav, če bi se zasebništvu upirali zaradinačelnih razlogov. Njegov razvoj pa je treba skrbno usmerjati v skladuz načeli etike. Etični razmisleki se ne smejo omejiti na ozke situacijeaktualnih razmer in konfliktov (12), ampak morajo upoštevati interesecelotne družbe. Tu gre predvsem za pošteno in pravično razdeljevanjejavnih sredstev in za varovanje pravic manj vplivnih in občutljivejšihdelov prebivalstva.Spremembe ne smejo ogroziti socialnega sporazuma. Tu mislim tudina sporazum med zdravništvom in družbo (13). Pred očmi je treba imetidvoje: Sporazum lahko deluje samo dotlej, dokler je med partnerjema alipartnerji zaupanje. Za spremembe se je torej treba dogovoriti. In drugič,nobena stran ne sme gojiti neupravičenih pričakovanj. V nasprotnemprimeru sta neizogibna tako razočaranje kot tudi izguba zaupanja.Od zdravnikov ni mogoče zahtevati, da delujejo na osnovi altruizma.Zdravniki pa ne morejo zahtevati investicij in finančnih kompenzacij,ki presegajo zmogljivosti družbe.Partnerji morajo obdržati poklicno verodostojnost. Noben mehanizem,niti pravila ne nadzor ne motivi ne morejo nadomestiti zvestobepoklicni integriteti. Zdravniški poklic ima pri tem dvatisočletne izkušnje.Enako pomembno pa je neoporečno delovanje državnih mehanizmov.Svojemu delu odgovornosti za uspešno družbo se ne morejo izmaknitiniti predstavniki laične javnosti, ki se oglašajo v medijih in s tem sooblikujejojavno mnenje. Še mnogo bolj pa to velja za medije same. Slikanjepretirano negativne podobe ustvarja neupravičene, a trdožive predsodke,ki polagoma razkrajajo zaupanje v vrednote, nazadnje pa še najboljškodujejo terapevtskemu odnosu med bolnikom in zdravnikom.Po dragocene nasvete o tem, kako skrbeti za etičen, pravičen inučinkovit razvoj zdravstva in načrtovati potrebne reforme, nam ni trebadaleč. Zapisane so v Ljubljanski listini (14). Nekatere še vedno aktualnezamisli pa lahko najdemo tudi v “beli knjigi” o reformi zdravstva iz leta2003. (15)Prispevek je bil predstavljen na 16. posvetovanju Medicina in pravo,Maribor, 23. in 24. 3. 2007.a) Ta pravica naj bi izvirala iz 12. člena mednarodnega sporazumao ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah.b) Korupcijo, pričakovano podkupnino za zdravnike omenjajo kotvelik problem in strošek za bolnikovo družino Grčija, baltske države indržave Srednje in Vzhodne Evrope.c) Primer: Dializna klinika ne sprejema diabetičnih bolnikov, kiimajo pridružene bolezni.Literatura:1. Hermerén G. The EGE and European values: present policies and future challenges. Symposiumon international ethical standards of biomedical research on human beings, SlovenianAcademy of Sciences and Arts, Ljubljana, December 1-2, 2005.2. Ruger JP. Health, health care, and incompletely theorized agreements: a normative theory ofhealth policy decision making. J Health Pol, Policy & Law 2007; 32 (1): 52-87.3. Ruger JP. Rethinking Equal Access: Agency, Quality, and Norms. Global Public Health 2007(b); 2 (1): 78-96.4. Rosenthal MM. Growth of private medicine in Sweden: The new diversity and the newchallenge. Health Policy 1992; 21: 155-166.5. Anon. Allowing public and private health care services to live side by side.Health System Management – an International Programme. Galillee College, Israel – May,2007. http://www.galilcol.ac.il/.6. Jakušovajte I, Darulis Ž, Žekas R. Lithuanian health care in transitional state: ethical problems.BMC Health Services Research 2005; 5 (117): 1-8.7. Tountas Y, Karnak P, Pavi E, Souliotis K. The “unexpected” growth of the private health sectorin Greece. Health Policy 2005; 74: 167-180.8. Hurst SA, Mauron A. Selective contracting of Swiss physicians: ethical issues and open questions.Swiss Med Wkly 2004; 134: 632-639.9. Asada Y, Kephart G. Equity in health care services use and intensity of use in Canada. BMCHealth Services Research 2007; 7: 41, 1-12.10. Deber R. Delivering health care services: public, not-for-profit, or private?. Commission onthe future of health care in Canada, 2002. Discussion paper No. 17. pp. XI + 52.11. Preker AS, Harding A. The economics of public and private roles in health care: insightsfrom institutional economics and organizational theory. The World Bank Group Documentsand Reports 2000, Working paper #21875 (cit. v Deber, 2002).12. Berkman ND, Wynia MK, Churchill LR. Gaps, conflicts, and consensus in the ethics statementsof professional associations, medical groups, and health plans. J Med Ethics 2004;30: 395-401.13. Cruess SR. Professionalism and medicine’s social contract with society. Clinical Orthopaedicsand Related Research 2006; 449: 170-176.14. The Ljubljana Charter on reforming health care. BMJ 1996; 312: 1664-1665.15. Trontelj J. Stališče o etičnih izhodiščih in ciljih reforme slovenskega zdravstva, kakor soopisani v beli knjigi. Isis 2003; 12 (12): 47-48.ISIS maj 2007

33AKTUALNOHipertenzija – bolezen vsakegadrugega SlovencaKsenija Tušek BuncVsvojem prvem prispevku o strokovnemsestanku Sekcije za arterijsko hipertenzijopred desetimi leti in tudikasneje, leta 2001, sem v naslovuzapisala, da je hipertenzija bolezenvsakega petega Slovenca. To pot začenjamporočilo z naravnost šokantnim podatkom, dapostaja hipertenzija bolezen vsakega drugegaSlovenca. Vsa prizadevanja zdravnikov, ki se prisvojem delu srečujemo z arterijsko hipertenzijo,v teh letih niso obrodila sadov. Upravičeno lahkotorej trdimo, da je v naši državi hipertenzija močnorazširjena in da dobiva alarmantne razsežnosti. Takoima približno polovica odraslega prebivalstva krvni tlak višji od 140/90,kar je sprejeta meja med normalnim in visokim krvnim tlakom. Nedvomnoje dokazano, da z ustreznim zdravljenjem visokega krvnega tlakale-tega učinkovito uravnavamo, pa ne samo to: manjša je umrljivost inzbolevnost med prebivalstvom, podaljšujemo tudi trajanje življenja inne nazadnje in predvsem, izboljša se kakovost bolnikovega življenja.Za zdravljenje povišanega krvnega tlaka imamo na razpolago številnadobra in učinkovita zdravila najrazličnejših proizvajalcev. Zdravnikismo oboroženi z znanjem, imamo prilagojene in revidirane smernice.Leta 2003 sprejete nove ameriške smernice namreč niso bile povsemprimerne za evropske razmere in tu živeče prebivalstvo. Zato so strokovnjakis področja hipertenzije (Evropsko združenje za hipertenzijo)ter kardiologije (Evropsko kardiološko združenje) skupaj pripravilinove evropske smernice za obvladovanje hipertenzije. Nastanku novihsmernic so botrovala tudi nova spoznanja o uspešnosti in stranskihučinkih antihipertenzivnih zdravil. Gre za nekatere novosti pri obravnavibolnikov, predvsem na osnovi rezultatov nekaterih velikih raziskav, kiso pokazale in dokazale, da so določeni terapevtski pristopi nujni zazmanjševanje zbolevnosti in umrljivosti in katerih temelj je z dokazipodprta medicina. Za oceno tveganja pri posamezniku in za klasifikacijobolnikov sta vodilo tako sistolični kot diastolični krvni tlak, ki sta neodvisnadejavnika tveganja za možganskožilno in koronarno umrljivost.Vendar pa za odločitev o zdravljenju ni dovolj samo višina krvnega tlaka,potrebna je ocena tveganja. Zato so izdelali posebne tabele za ocenotveganja na osnovi evropskih epidemioloških podatkov – SCORE. Greza oceno desetletnega tveganja za usodne srčnožilne dogodke. Izdelaneso bile tabele za predele Evrope, kjer je tveganje večje (S Evropa), inza predele, kjer je tveganje manjše (J Evropa). Ocena tveganja torej niodvisna le od višine krvnega tlaka, pač pa še od prisotnosti dejavnikovtveganja, sladkorne bolezni, prizadetosti tarčnih organov in drugihstanj in bolezni. Obravnava bolnika, ki ima visok krvni tlak, mora bititorej kompleksna in temelji na sočasni obravnavi hipertenzije in ocenitveganja pri posamezniku.Toda, zakaj je le manjši delež bolnikov ustrezno zdravljen in dosegaciljne vrednosti krvnega tlaka? Strokovna javnost išče razlago, a zadovoljivegaodgovora do sedaj še ni našla. Ali je iskati vzrokv zavzetosti in slabem sodelovanju posameznika prizdravljenju, ali gre za premajhno znanje strokovnjakov,ali morebiti za neustrezno zdravstvenopolitiko, ali pa igrajo vlogo ekonomski problemiposameznikov ali družbe v celoti? Vendar pri temnismo osamljeni, saj se s podobnimi problemisrečujejo tudi druge dežele v Evropi in svetu,pa naj gre za naraščajočo prevalenco, slabo sodelovanjein nezadovoljivo zavzetost bolnikov,opuščanje zdravljenja, kar ima za posledico nizekodstotek bolnikov z doseženo ciljno vrednostjokrvnega tlaka. Ravno tako je moč zaslediti tudi velikerazlike med razvitimi in nerazvitimi, med ZDA in Evropo, pa tudi medposameznimi regijami Evrope.Dejavnemu pristopu pri reševanju tovrstne problematike je biloposvečeno tudi zadnje strokovno srečanje Sekcije za hipertenzijo z mednarodnoudeležbo v Portorožu. Že prvi predavatelj, prof. dr. Severre EricKjeldsen z Univerze v Oslu, predsednik Evropskega združenja za hipertenzijo(ESH), je spregovoril o nujnosti izboljšanja obravnave bolnikas hipertenzijo v luči zmanjševanja srčnožilnega tveganja. Sledili so muprof. dr. Claudio Borghi iz Bologne in dr. Peter Merdith iz Glasgowa. Vnadaljevanju so predavatelji predstavili odlične prispevke, v katerih sospregovorili o neželenih učinkih antihipertenzivnih zdravil, nadalje ohipertenziji in tarčnih organih, v zadnjem, izjemno zanimivem sklopupa so predavatelji poskušali odgovoriti na vprašanje, ali so potrebnespremembe smernic za zdravljenje hipertenzije z zdravili. Prof. dr.Žemva je zastopal stališče, da je sprememba smernic potrebna. BritanskoDelovno predsedstvo: prim. Borut Kolšek, dr. med., doc. dr. Rok Accetto,dr. med. (z leve)maj 2007 ISIS

34AKTUALNOzdruženje za hipertenzijo je v soglasju z britanskim ministrstvom zazdravje sprejelo smernice, ki so po njegovi oceni korak v pravo smer,ker upoštevajo stroške zdravljenja, torej upoštevajo tudi interese plačnikain ne samo mnenje stroke in koristi proizvajalcev zdravil. Prim.dr. Dobovišek pa je zastopal stališče, da ta čas ni potrebno spreminjatismernic in da je ključnega pomena, kar nam manjka, da ne bi zašli v“kozmetiko”, zanesljivost rezultatov o nadzoru hipertenzije na nacionalniravni. Dokazi zadnjih raziskav tudi niso dovolj prepričljivi, da bi zaradinjih kazalo spreminjati smernice. Pogosto spreminjanje smernic, kadarza to ni resnično pomembnih razlogov, je po njegovem mnenju lahkoodraz nepotrpežljivosti, samopotrjevanja in samopromocije tistih, kijih pišejo.Tokratno strokovno srečanje v Portorožu je bilo jubilejno, petnajsto.Predsednik Sekcije za hipertenzijo doc. dr. Rok Acceto je v uvodu dejal,da lahko s ponosom gledamo na prehojeno pot. Od prvih sestankov,imenovanih “Dan arterijske hipertenzije”, ki so se začeli na pobudo tedanjegapredstojnika Klinike za hipertenzijo prof. dr. Jezerška v srediniosemdesetih, je minilo veliko časa. Dnevi arterijske hipertenzije so bilitedaj namenjeni predvsem zdravnikom, zaposlenim na Kliniki, želeli paso vsaj enkrat na leto posredovati čim bolj zanimive in sveže informacijes področja hiperetonologije kolegom, ki jih tematika zanima in se z njoukvarjajo v vsakdanji praksi. Kasnejše spoznanje, da dnevi hipertenzijeniso dovolj, je botrovalo odločitvi o ustanovitvi organizacije, kjer bise zdravniki srečevali, izmenjevali svoje izkušnje in posredovali svojeznanje kolegom splošnim zdravnikom in internistom. Tako je bila leta1991 ustanovljena Sekcija za hipertenzijo pri SZD, ki združuje zdravnikerazličnih strok, od splošnih/družinskih zdravnikov, internistov dopediatrov. Ustanovitelj in prvi predsednik je bil doc. dr. Rok Accetto. Vtežkih časih tik pred osamosvojitvijo je Sekcija postala redna članicaSvetovne lige za hipertenzijo (WHL), ki v okviru Svetovne zdravstveneorganizacije vodi in organizira dejavnosti v zvezi z zdravljenjem in obravnavovisokega krvnega tlaka v posameznih državah članicah.Leta 1997 je izdala Sekcija v sodelovanju s Kliničnim oddelkom zahipertenzijo zajetno knjigo o arterijski hipertenziji, ki se pravzapravšteje za četrto izdajo. Prejšnje izdaje so izšle kot dodatek Medicinskihrazgledov. Ob koncu leta 1999 je izšel še dodatek “Slovenske smerniceza obravnavo bolnikov z arterijsko hipertenzijo”. Ker na žalost strokovneknjige zastarijo že, ko izidejo, je izšla leta 2004 še nova izdaja knjige.V knjigi Arterijska hipertenzija, ki je poglobljen in koristen priročnik,je zajetih večina spoznanj s področja arterijske hipertenzije, hkrati paknjiga omogoča tudi hiter vpogled v redkejšo problematiko.Sekcija za arterijsko hipertenzijo pa ni usmerjena le v strokovno delo,njena prizadevanja so usmerjena tudi v izobraževanje in osveščanjebolnikov s povišanim krvnim tlakom v obliki kratkih in grafično privlačnihnavodil, imenovanih “V skrbi za Vaše zdravje”.Stalno in osnovno delo Sekcije je organizacija strokovnih sestankov,kar petnajst jih je že bilo. Zelo zgodaj so pričeli sodelovati tudi uglednistrokovnjaki iz tujine.Nobenega dvoma ni, da je največji uspeh Sekcije in slovenskehipertonologije nasploh organizacija 1. češko-slovenskega simpozijav češkem Krumlovu in kasneje sestanka v Portorožu, ki je prerasel vsrednjeevropski sestanek (udeleženci srečanja so prišli iz Avstrije, Italije,Nemčije, Češke, Slovaške, Madžarske, Poljske, Litve in Slovenije). Pobudnikasrečanja sta bila člana ožjega strokovnega odbora Evropskegazdruženja za hipertenzijo prof. dr. Renata Cifkova, predsednica češkegazdruženja za hipertenzijo, in doc. dr. Rok Accetto.Ideja o tovrstnih srečanjih je nastala na podlagi skupnih zgodovinskihvezi in bivanja v avstro-ogrski monarhiji do leta 1918, na podlagipribližno enake zbolevnosti in pristopov v obravnavi in zdravljenjupovišanega krvnega tlaka ter z namenom, da bi v prihodnje pripravljaliskupne projekte tako zbiranja epidemioloških podatkov kot odkrivanjain obravnave povišanega krvnega tlaka ter motivacije in sodelovanjabolnikov v procesu zdravljenja. Srečanji sta bili organizirani pod pokroviteljstvomEvropskega združenja za hipertenzijo.Dejavna vloga mlade, a na moč dejavne Sekcije za hipertenzijo priSZD tako v SZO kot v Evropskem združenju za hipertenzijo je v preteklostiin bo, kot vse kaže, tudi v prihodnosti botrovala zaupanju v njenoorganizacijsko in strokovno moč. Zasluga za mednarodno promocijoin ugled doma in tujini gre predvsem in v prvi vrsti dolgoletnemupredsedniku in ustanovitelju sekcije doc. dr. Roku Accettu, ki pa, kot jenapovedal, žal prepušča mesto predsednika svoji dolgoletni sodelavkiasist. mag. Jani Brguljan Hitij. To, da je prepustil vodenje sekcije kolegici,pa ne pomeni, da ne bo še dalje dejavno sodeloval v izvršilnem odborusekcije. Člani IO in novo vodstvo se bomo morali še kako potruditi,da bomo lahko sledili njegovim idejam in začrtani poti, da bi tudi vprihodnosti ohranjali sloves in tradicijo Sekcije za hipertenzijo domain v tujini.ISIS maj 2007

36AKTUALNOAvtomatsko kodiranje vzrokov smrtiJožica Šelb ŠemerlSmrt je končni izid delovanja vplivov notranjega in zunanjegaokolja na človeški organizem, je posledica neuspešnega bojatelesa z boleznijo oziroma izčrpanosti njegovih fiziološkihfunkcij, zato so podatki o umrlih z vzroki smrti do nedavnaveljali za eno najpomembnejših meril ocenjevanja zdravstvenegastanja prebivalcev in načrtovanja zdravstvene politike. Njihovavrednost je v tem, da je smrt enkraten, dobro definiran dogodek, da sopodatki na voljo v vsaki državi, pa naj bodo kot redno ali z vzorcemzbrani, in da ukrepi, s katerimi zmanjšamo umrljivost, vplivajo tudina zmanjšanje zbolevnosti.Podatki o umrlih se v Sloveniji zbirajo na Zdravniškem potrdilu osmrti in poročilu o vzrokih smrti (v nadaljnjem besedilu zdravniškoporočilo o vzrokih smrti) in obrazcu DEM-2 ali prijavi smrti. Obrazecza vpisovanje vzrokov smrti je uvedla Svetovna zdravstvena organizacijaz enotnimi osnovnimi zahtevami za vse države članice, da bi dobilakolikor toliko primerljive podatke (slika 1).Slika 1: Zdravniško potrdilo o smrti in poročilo o vzrokih smrtiV Sloveniji smrt ugotavljajo in vzroke smrti vpisujejo v zdravniškoporočilo samo zdravniki, ki naj bi bili mrliški pregledniki, a so to navadnosobni zdravniki v bolnišnicah oziroma dežurni zdravniki, takov bolnišnicah kot zdravstvenih domovih. Med vsemi vpisanimi vzroki,to je osnovnim, predhodnim in neposrednim vzrokom smrti, se za potrebezdravstvene statistike v za to specializiranih oddelkih statističnihali zdravstvenih ustanov izbere, kodira in vnese v zbirko podatkovo umrlih osnovni vzrok smrti, ki je med vsemi vzroki smrti najpomembnejšiza oceno zdravstvenega stanja prebivalcev in preventivninamen (slika 2).NSS - nenadna srčna smrt – neposredni vzrok smrtiOsnovni vzrok smrti je bolezen, najtežja med vsemi, ki je iztirilazdravje, bila, kljub zdravljenju, prisotna ves čas in se je končala s smrtjooziroma vodila do zapletov, ki so se končali s smrtjo. Osnovni vzroksmrti je tudi nezgoda, ki je povzročila poškodbo telesa, nezdružljivoz življenjem.Na to, katere bolezni in v kakšnem zaporedju bo mrliški preglednikZ dravjeSamozdravljenjeSlika 2: Prikaz osnovnega vzroka smrtiDružinski zdravnikBolnišnino zdravljenjeOsnovni vzrok smrtiN SSSmrtvpisal v zdravniško poročilo, vpliva več dejavnikov. Pomembni so:medicinsko znanje in izkušnje, ki jih ima vsak posamezni zdravnik,diagnostične možnosti, ki so mu na razpolago, socialni, kulturni inverski zadržki med najbližjimi svojci, da povedo ali ne vse, kar zadevabolezni umrlega, ter to, kako je mrliški preglednik seznanjen s pomenomin uporabnostjo podatkov o umrlih.Osnovni pomen zdravniškega poročila o vzrokih smrti je sporočiloo tem, kaj se je z bolnikom dogajalo v letih, mesecih in dnevih predsmrtjo, zato lahko različni mrliški pregledniki istega bolnika oziromanjegove bolezni ocenijo in zapišejo na različne načine, kar vse vplivana določanje in kodiranje osnovnega vzroka smrti. Pomembno je, dazdravnik pravilno ugotovi in zabeleži posamezne bolezni in njihovprispevek k smrtnemu izidu.Kot primer so prikazane tri kombinacije istih bolezni in njimpripadajoči načini vpisovanja vzrokov smrti v zdravniško poročilo, izčesar sledijo trije različni osnovni vzroki smrti.Prvi primer vpisovanja in na podlagi vpisanega (sporočenega)ugotavljanje osnovnega vzroka smrti.I a) Pljučnica1 tedenb)c) Sladkorna bolezen, odvisna od insulina 30 letII Kronična ishemična bolezen srca 8 letInfekcija z virusom gripe10 dniTako vpisano zdravniško poročilo o vzrokih smrti sporoča, da se jepri bolniku dolgotrajna od insulina odvisna sladkorna bolezen končalas pljučnico, ki je bila neposredni vzrok smrti. Kronična ishemična bolezensrca ni bila osnovni vzrok smrti, ker je vpisana v drugem delu, jepa zapletla sladkorno bolezen in pripomogla k smrti. K smrti je pripomoglaprav tako infekcija z virusom gripe, za katero je zdravnik menil,da se ni razvila v pljučnico, niti ni bila neposredni vzrok smrti, ampaksamo spremljajoča bolezen. Osnovni vzrok smrti je v tem primerusladkorna bolezen.Drugi primer vpisovanja in sporočanja vzrokov smrti zaradi istihbolezni.I a) Pljučnica1 tedenISIS maj 2007

37AKTUALNOb)c) Infekcija z virusom gripe 10 dniII Kronična ishemična bolezen srca 8 letSladkorna bolezen, odvisna od insulina 30 letV tem primeru je bila pljučnica zaplet infekcije z virusom gripe inni bila vzročno povezana z nobeno kronično boleznijo, ki jih je imelumrli. Sta pa obe, tako sladkorna bolezen kot kronična ishemična bolezensrca, pripomogli k temu, da se je gripa zapletla s pljučnico in končala ssmrtjo. Osnovni vzrok smrti je tu infekcija z virusom gripe.Tretji načinI a) Pljučnica1 tedenb)c) Kronična ishemična bolezen srca 8 letII Sladkorna bolezen, odvisna od insulina 30 letInfekcija z virusom gripe10 dniV tem primeru je mrliški preglednik sporočil, da je pljučnico povzročilakronična ishemična bolezen srca. Sladkorna bolezen je pripomoglak smrti, tako kot infekcija z virusom gripe, a obe nista bili neposredniposledici bolezni, ki se je končala s smrtjo. Pri tako zapisanem zdravniškemporočilu o vzrokih smrti je osnovni vzrok smrti kroničnaishemična bolezen srca.Poleg vpisovanja vzrokov smrti, tako kot to zahtevajo pravila Svetovnezdravstvene organizacije (SZO), je drugi pogoj za kakovostnozbirko podatkov o umrlih, to je tako, ki bo odražala resnično stanjeumrljivosti med prebivalci, pravilno, med vsemi vzroki smrti izbranin kodiran osnovni vzrok smrti za vsakega umrlega. V Sloveniji je todelo Inštituta za varovanje zdravja, ki je hkrati tudi upravljavec zbirkepodatkov o umrlih.Zopet so znanje in osebne nagnjenosti tistih, ki izbirajo in kodirajoosnovne vzroke smrti, ter poznavanje in interpretacija pravil SZO lahkovir variabilnosti in pristranskosti izbranih in kodiranih osnovnih vzrokovsmrti. Poleg tega vsaka zamenjava oseb, ki kodirajo, kot tudi njihovihnadrejenih, sproži nihanja v časovnih vrstah analiz vzrokov smrti.Da bi variabilnost in pristranskost, pogojeni s človeškim dejavnikom,zmanjšali na najmanjšo mogočo mero, so v ZDA že leta 1968začeli načrtovati in izdelovati sistem z vgrajenimi algoritmi, ki izmedvpisanih bolezni - vzrokov smrti, avtomatsko izbere in kodira osnovnivzrok smrti.Preglednica 1: Prednosti in slabosti klasičnega oziroma avtomatskegaizbiranja in kodiranja osnovnega vzroka smrtiDejavniki, ki vplivajo Izbiranje in kodiranje osnovnega vzroka smrtina uporabnostpodatkovKlasičnoAvtomatskoDoslednostNezanesljivaZagotovljenaenakega kodiranja- konsistentnostPrimerljivost podatkov Vprašljiva BoljšaŠtevilo podatkov, ki sona voljoEn podatekVeč podatkovEna pomembnih prednosti avtomatskega določanja in kodiranjaosnovnega vzroka smrti je vedno enaka izbira in kodiranje enega inistega osnovnega vzroka smrti na istem obrazcu. To pomeni, da se sstalnimi algoritmi, ki so sestavni del programa, izognemo temu, da biisti človek z obrazca enkrat izbral in kodiral en osnovni vzrok smrti,a bi ob drugi priložnosti morda izbral drug osnovni vzrok smrti. Pravtako se izognemo temu, da bi dva različna človeka, ki kodirata (v nadaljnjembesedilu skrajšano: koder), izbrala z istega obrazca dva različnaosnovna vzroka smrti.Z avtomatskim izbiranjem in kodiranjem se tudi izognemo vplivunapak in pristranskosti, ki nastanejo zato, ker so nekatere osebe, ki kodirajo,medicinsko izobražene, a druge ne, in ker ima vsak človek svojeposebno znanje in strokovno nagnjenost, ki lahko vplivata na procesizbiranja osnovnega vzroka smrti.Stalni algoritmi pravil in navodil Svetovne zdravstvene organizacije,ki jih vsebujejo programi, s pomočjo katerih se določajo osnovni vzrokismrti, izboljšajo primerljivost podatkov tako znotraj države (med regijamiin območnimi enotami) kot tudi med različnimi državami, ker sepovsod izbira in kodira osnovni vzrok smrti na enak način in se tudisočasno v vseh državah uvajajo ista dopolnila SZO. Zmanjša se tudinihanje stopenj umrljivosti vzrokov smrti v časovnih vrstah, ker nanjene vpliva zamenjava ljudi, ki kodirajo.Ne nazadnje je pri avtomatskem kodiranju učinkovitejša izraba vsehinformacij na zdravniškem poročilu o vzrokih smrti, kar pomeni, da sov elektronski obliki ohranjeni in lahko uporabljeni vsi vzroki smrti, nesamo osnovni vzrok smrti. S tem se lažje kot sedaj, ko so ostali vzrokismrti dosegljivi samo na papirnatih obrazcih, ugotavlja, koliko ljudi jeumrlo zaradi določene bolezni in pri kolikih je ta ista bolezen vplivalana težji potek osnovne bolezni. Analizira se lahko tudi predhodne inneposredne vzroke smrti, ki so zanimivi tako za osebne kot za bolnišničnezdravnike.Sistem avtomatskega kodiranja vzrokov smrti, ki ga je razvil in gauporablja Nacionalni center zdravstvene statistike Združenih državAmerike (NCHS) v Washingtonu, prevzelo pa ga je že kar nekaj angleškogovorečih držav ter ga modificiranega, jezikovno neodvisnega, za izboljšanjekakovosti podatkov o umrlih, priporoča tudi Eurostat (Statističniurad Evropske unije), je sestavljen iz štirih modulov: modul za vnašanje podatkov - Supermicar modul za kodiranje vzrokov smrti - Micar modul, ki določi osnovni vzrok smrti - ACME modul, ki shrani še ostale vzroke smrti - TransaxACMEOsnovni vzrok smrtiVzroki smrtivpisani v zdravniško poroilo o smrtiSUPERMICARStandardizirani izraziMICARMKB-kodeSlika 3: Moduli avtomatskega kodiranja vzrokov smrtiTRANSAXOstali vzroki smrtiMKB - kode – kode bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene, razvrščenev sistem mednarodne klasifikacije.Modul za vnašanje podatkov SupermicarPodatki (imena bolezni) se tako, kot so vpisani v zdravniškem poročiluo vzrokih smrti, vnašajo v Supermicar. Ker modul za kodiranje vzrokovmaj 2007 ISIS

38AKTUALNOsmrti (Micar) lahko operira samo s standardnimi izrazi za bolezni insorodne zdravstvene probleme, Supermicar standardizira vpisane izrazetako, da jih Micar lahko uporabi. Če je zdravnik v zdravniško poročiloo vzrokih smrti vpisal rak jeter z metastazami v pljučih, ga bo modul zavnašanje podatkov razdelil v maligno neoplazmo jeter neopredeljenoin sekundarno maligno neoplazmo pljuč.Modul za kodiranje vzrokov smrti Micar (Mortality MedicalIndexing Classification and Retrieval) je kompleksen program, sestavljeniz dveh podenot.Prva spremeni tekst bolezni (miokardni infarkt, zlom nadlahtnice…)v številko (entity reference number), ki jo potegne iz svojegaslovarja bolezni s pripadajočimi številkami. Tako zgornjemu izrazuza rak jeter z metastazami v pljučih pripiše svoji številki za malignoneoplazmo jeter neopredeljeno in sekundarno maligno neoplazmopljuč. Prednost vmesnih številk za izraze, ki jih uporabljajo zdravnikiv zdravniških poročilih o vzrokih smrti, in ne kar kod Mednarodneklasifikacije bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statističnenamene (MKB) je v tem, da modula z vsakokratno revizijo klasifikacij(…, MKB-9, MKB-10) ni treba prilagajati klasifikacijam. Modul ima vsvojem slovarju preko 100.000 izrazov, ki se v medicini uporabljajo zabolezni in sorodne zdravstvene probleme.Druga podenota modula spremeni številke (entity reference number)v kodo bolezni, zapisano v MKB, in tudi združi smiselne enote. Takonpr. če sta krvavitev in čir na želodcu zapisana drug ob drugem ali vsosednjih vrsticah, bo čir na želodcu program kodiral kot krvaveči čirna želodcu, kljub temu, da je zdravnik posebej vpisal krvavitev in čirna želodcu.ACME-modul (Automated Classification of Medical Entities) avtomatskoizbere osnovni vzrok smrti s pomočjo vgrajenih tabel za odločanje,ki so narejene na podlagi pravil SZO za izbiranje in kodiranjeosnovnega vzroka smrti, iz tega, kar sta pripravila predhodna modula,ali ne izbere (če podatki niso ustrezni) osnovnega vzroka smrti, ki gaje nato treba izbrati in kodirati ročno. Tako npr. mora program “vedeti”(to omogočajo klasifikacijske tabele), ali bolezen X (sladkorna bolezen)lahko ali ne more povzročiti bolezen Y (bolezen ledvic). Te informacijeso shranjene v tabelah, kjer so vpisani vsi mogoči pari bolezni, ko bolezenA lahko povzroči bolezen B. Poleg tega vsebuje ACME-programše tabele veljavnih kod, vzročne povezave bolezni (splošno pravilo inpravilo 1 za izbiranje osnovnega vzroka smrti: MKB-10, 2. knjiga. Navodila),neposredna zaporedja (pravilo 3: MKB-10, 2. knjiga. Navodila)in tri druge tabele, s pomočjo katerih se modificirajo pravila.TRANSAX-modul (TRANSlation of AXis) spremeni posamezneizraze, potrebne za kodiranje osnovnega vzroka smrti, v spojene izraze(diabetes in koma v diabetično komo) in jih take tudi shrani. Polegosnovnega vzroka smrti Transax shrani tudi vse ostale vzroke smrti,vpisane v zdravniškem poročilu o vzrokih smrt, ki tako ostanejo narazpolago za analize multiplih vzrokov smrti.NCHS soft weare je brezplačen in se ga lahko prosto prenese navsak dovolj zmogljiv računalniški sistem, vendar za neangleško govorečedržave praktično ni uporaben. Zato so strokovnjaki na področjuumrljivosti iz Francije (Gerard Pavillon in Eric Jougla), Anglije (MichaelColleman), Švedske (Lars Age Johansson) in Nizozemske (Jan Kardun)izdelali jezikovno neodvisni program, ki ga bomo lahko uporabili tudiv državah, kjer angleščina ni uradni jezik. Program IRIS bo na voljoleta 2008.Osnova programa IRIS so ACME-klasifikacijske tabele in slovar,ki si ga mora vsaka država za svoj jezik izdelati sama.Na Inštitutu za varovanje zdravja nameravamo prevzeti program IRIS(Language Independant System), ki bo uporabljal slovenski slovar izrazovbolezni. Osnova slovenskega slovarja bo slovenska verzija elektronskeoblike Mednarodne klasifikacije bolezni in sorodnih zdravstvenih problemovza statistične namene, prenesena v programu Oracle, Paradox aliMSSQL. V slovarju bodo pod posamezno MKB-kodo za bolezen vpisanivsi izrazi, ki jih pri nas zdravniki za to bolezen vpisujejo v zdravniškaporočila o vzrokih smrti. Tako bodo izrazi akutni miokardni infarkt,miokardni infarkt, srčna kap, srčni infarkt, AMI, MI in še vsi ostali vslovarju uvrščeni pod kodo I219. To kodo, ob slovenskih besedah, boprepoznal program ACME in jo skupaj z ostalimi kodami na posameznihzdravniških poročilih uporabil pri ugotavljanju in kodiranju osnovnegavzroka smrti pri posameznem umrlem.Kaj si poleg večje konsistentnosti in primerljivosti podatkov oosnovnih vzrokih smrti ter enostavne dosegljivosti vseh vzrokov smrtinamesto sedanjega enega, to je osnovnega vzroka smrti, še lahko obetamood avtomatskega kodiranja osnovnih vzrokov smrti? Zmanjšanjaizdatkov v začetni fazi prav gotovo ne, kar zmotno mislijo tisti, ki sistemspremljajo od daleč. Nekoliko, od 5 do 10 odstotkov, se zmanjšajo izdatkišele potem, ko se sistem uporablja dalj časa. V začetku in za zagonprograma je potrebnih več sredstev, kljub temu, da je sam programbrezplačen, ker je treba:izdelati slovar, ki ga naredijo lahko samo ljudje z obsežnim medicinskimznanjem ali koderji z dolgoletnimi izkušnjami, potrebno je več vpisovanja v sistem, ker je treba namesto enegavpisati in kodirati vse vzroke smrti, in to na način, ki ga zahtevaACME,spremljati učinek novega načina dela na podatke o umrlih z dvojnimkodiranjem oziroma “bridge” kodingom.Po daljšem času so vodilni in tisti, ki neposredno delajo z elektronskimsistemom izbiranja osnovnih vzrokov smrti, zelo zadovoljni, nesamo zaradi večjega števila podatkov, ki so na razpolago, in ker sohkrati ti podatki tudi bolj konsistentni, pač pa predvsem zato, ker jekodiranje, ki ga je kljub temu še vedno treba opraviti ročno (poškodbe,zavrnjene obrazce), bolj zanimivo in je tudi uvajanje novih koderjevv delo hitrejše.Za zaključek lahko rečemo, da je sistem avtomatskega kodiranjaosnovnih vzrokov smrti najboljše, kar je sedaj na voljo na področjustatistike umrlih. Države, ki ga že uporabljajo, so z njim zadovoljne, kljubtemu, da avtomatsko kodiranje vzrokov smrti ne zmanjša stroškov dela,so pa vzroki smrti bolj konsistentni, kodiranje je hitrejše in na razpolagoje več podatkov. Ves sistem bo še bolj enostaven in učinkovitejši potem,ko bo črpal podatke naravnost iz elektronskega zdravniškega poročilao vzrokih smrti in bo odpadlo vpisovanje vzrokov smrti v modul Supermicar.Program za avtomatsko kodiranje osnovnih vzrokov smrtiIRIS s slovenskemu jeziku prilagojenim modulom bomo morali uvestitudi v Sloveniji, če bomo hoteli, da bodo podatki o umrlih primerljiviznotraj države in z drugimi državami, ker se tovrstno kodiranje osnovnihvzrokov smrti zaradi svojih prednosti in priporočila Eurostata uvaja inuporablja v vedno več državah.ISIS maj 2007

40AKTUALNOSlovenija-DonorSlovenski register prostovoljnih, nesorodnih darovalcev kostnega mozgaMiha Tonejc, Matjaž JerasPoslanstvo V registru Slovenija-Donor se skupaj s partnerji trudimo, da bivsem bolnikom, ki potrebujejo zdravljenje v obliki presaditve kostnegamozga, to tudi omogočili. Ljudem, ki imajo rakave bolezni krvi in/alikrvotvornih organov, presnovne bolezni ali nekatere bolezni imunskegasistema in nimajo ustreznih tkivno skladnih darovalcev KMC mednajožjimi sorodniki, poskušamo pomagati tako, da darovalce iščemomed člani našega in tujih registrov. Register Slovenija-Donor je namrečdel velike mednarodne skupnosti, združene pod okriljem svetovnegaregistra BMDW, ki vsebuje podatke o fenotipih tkivnih antigenov HLAza več kakor deset in pol milijonov prostovoljnih darovalcev KMC inenot popkovnične krvi.Kakovost Zavod RS za transfuzijsko medicino ima pridobljen akreditacijskicertifikat za izpolnjevanje zahtev standarda ISO 9001: 2000, kar je registrutudi omogočilo ureditev in utrditev delovnih procesov ter natančnoin pregledno opredelitev naših odgovornosti in ciljev. Izpolnjevanjeomenjenih standardov kakovosti se je izkazalo kot zelo pomembnotudi na ožjem področju medicine. Čeprav dejavnost registra ni neposrednoklinične narave, pa ima lahko velik vpliv na zdravljenje bolnikov.Dejavnosti s področja uvajanja in izpopolnjevanja sistema kakovosti sopotekale v letu 2006 in bodo svoj vrh dosegle z načrtovano akreditacijoWMDA. To seveda ne pomeni, da bomo po tem obsedeli na lovorikah,saj se bomo morali zelo truditi, da bomo obdržali in tudi nenehno izboljševalipridobljene standarde kakovosti.Iskanje ustreznih darovalcev KMC Ena izmed dveh osnovnih dejavnosti registra je iskanje nesorodnihdarovalcev krvotvornih matičnih celic tako za slovenske kakor tudiza bolnike iz tujine. Zaradi mednarodnega sodelovanja je slovenskimbolnikom omogočeno iskanje v svetovnem registru BMDW. Iskanje vceloti poteka preko spleta, faksa in telefona. V bližnji prihodnosti pabomo, ob prenovi programske opreme, večino iskanj izvedli elektronskopreko spleta, in sicer s pomočjo evropskega informacijskega sistemaEMDIS (European Marrow Donors Information System). To bo iskanjeavtomatiziralo, olajšalo in pospešilo. Število iskanj za tuje bolnike seje lani v primerjavi z letom 2005 več kot podvojilo. Sicer pa postaja tapostopek vedno bolj zapleten in to ne le na račun vse zahtevnejših postopkovtkivne tipizacije HLA in imunogenetskih ekspertiz, temveč tudizaradi vse večjih zahtev glede dodatnih podatkov o nekaterih lastnostihizbranih darovalcev (spol, krvna skupina, status CMV ...).Vpis darovalcev v register Druga, prav tako pomembna dejavnost registra je pridobivanje in vpisnovih članov. V letu 2006 smo načrtovali vključitev 2000 novih članov,dejansko pa smo jih v register vpisali 2875. Za tako velik porast članstvase moramo še posebej zahvaliti svojcem zbolelih, ki so s svojim zgledomin dejavnostmi naredili ogromno in nam s tem pomagali doseči ta letnirekord. Seveda se moramo zahvaliti tudi vsem drugim, ki so kakorkolipripomogli k omenjenemu uspehu, še posebej pa gospe Vlasti Nussdorferza njeno prijazno in predano pomoč na tem področju.Stiki z javnostmi Poleg organiziranih vpisov v register smo za seznanjanje širše javnostirazdeljevali že znane zloženke in nekaj druge literature, ki predstavljain pojasnjuje različne dejavnosti na področju presajanja krvotvornihmatičnih celic (KMC). Obiskali smo tudi nekaj srednjih šol in drugihustanov ter predavali o delovanju registra in presajanju KMC. RegisterSlovenija-Donor (SD) ima tudi svojo spletno stran (www.ztm.si), kipa bo v kratkem posodobljena tako, da bo uporabnikom nudila še večpojasnil in zanimivosti.Statistični podatki o dejavnostih registra SD Vključevanje novih nesorodnih darovalcev KMC (NDKMC)V letu 2006 smo pridobili 2875 novih darovalcev. Tako je bilo konecleta 2006 v register SD vpisanih 7694 darovalcev (slika 1).Slika 1: Naraščanje števila v register SD vpisanih nesorodnih darovalcevter deleža članov, katerih podatke o fenotipih tkivnih antigenov HLA smoposredovali v podatkovno bazo svetovnega registra BMDW.Največ članov registra SD je ženskega spola, med njimi pa prevladujetastarostni skupini med 36 in 45 ter med 26 in 35 let. Moški darovalci, vnajmlajši starostni kategoriji, to je med 18. in 25. letom, so 503, ženskihdarovalk pa je v enaki kategoriji 941. Med člani registra, ki so stari od26 do 35 let, je 977 moških in 1378 žensk, med tistimi, starimi od 36 do45 let, pa 891 moških in 1460 žensk. V najstarejši skupini darovalcev(med 46 in 55 let) pa je 666 moških in 878 žensk (slika 2).Konec leta 2006 je bilo torej od vseh 7694 v register SD vpisanih članov4657 (61 odstotkov) žensk in 3037 (39 odstotkov) moških (slika 3).ISIS maj 2007

42AKTUALNOSlika 2: Porazdelitev NDKMC, članov registra SD, glede na spol in različnestarostne kategorije23 iskanj, pri čemer je bilo 14 novih. Leta 2003 smo v Sloveniji izvedlištiri presaditve nesorodnih KMC, osem pa jih je bilo odpovedanih.Leto zatem smo opravili devet presaditev, štiri pa so bile zaradi različnihvzrokov odpovedane. Leta 2005 smo v naši državi izvedli petpresaditev nesorodnih KMC, sedem jih je bilo odpovedanih. Leta 2006smo v Sloveniji izvedli sedem presaditev nesorodnih KMC, šest pa jihje bilo odpovedanih (slika 4). Do sedaj med člani registra SD še vednonismo uspeli najti nobenega NDKMC, ki bi prišel v poštev za slovenskebolnike, zato smo vse omenjene darovalce izbrali v tujih registrih, največkratv nemškem.Vsem bolnikom žal nismo uspeli najti tkivno skladnih NDKMC,nekateri med njimi pa so med postopkom iskanja umrli zaradi potekaoziroma zapletov bolezni. Nekaj bolnikov je presaditev kot načinzdravljenja odklonilo zaradi osebnih razlogov. Bolnikov s spremenjenodiagnozo bolezni v letu 2006 ni bilo. Drugi razlogi za prekinitev postopkaiskanja NDKMC pa so bili: uspešno zdravljenje bolezni na drug način,avtologna transplantacija KMC, molekulska remisija ali poslabšanjebolezni (slika 5).Slika 3: Deleža moških in ženskih NDKMC, članov registra SDŠtevilo iskanj NDKMC in število presaditev nesorodnih KMC zaslovenske bolnike v letih 2003, 2004, 2005 in 2006V letu 2003 smo izvedli skupno 21 iskanj NDKMC za slovenskebolnike, in sicer tako v našem kakor svetovnem registru; od tega jih jebilo 14 začetih na novo. V letu 2004 pa smo opravili skupno 18 iskanj,od tega devet novih. Leta 2005 smo skupno opravili 24 iskanj NDKMCza slovenske bolnike, in sicer tako v našem kakor v svetovnem registru;od tega jih je bilo 16 začetih na novo. V letu 2006 smo opravili skupnoSlika 5: Število bolnikov, za katere nismo našli ustreznih NDKMC: številotistih, ki so umrli zaradi zdravstvenih zapletov, še preden smo lahkozaključili postopek iskanja in presaditve; število tistih, ki so po začetkupostopka iskanja iz osebnih razlogov odklonili presaditev; število bolnikov,za katere smo postopek iskanja NDKMC prekinili zaradi spremembediagnoze bolezni ali zaradi drugih razlogov.Med vsemi bolniki, za katere smo iskali NDKMC, je bilo v letu 2003deset moških in enajst žensk, v letu 2004 dvanajst moških in šest žensk,v letu 2005 petnajst moških in devet žensk in leta 2006 trinajst moškihin deset žensk (slika 6).V letu 2003 je bila povprečna starost bolnikov 32 let; najmlajši jebil star šest, najstarejši pa 42 let. Leta 2004 je bila povprečna starostbolnikov 22 let, pri čemer je bil najmlajši star eno leto, najstarejši pa 42let. Leta 2005 je bila povprečna starost bolnikov 28 let, najmlajši je bilstar eno leto, najstarejši pa 46 let. Leta 2006 je bila povprečna starostbolnikov 32 let, pri čemer je bil najmlajši star dve leti, najstarejši pa 52let (slika 7).Slika 4: Število bolnikov, za katere smo v posameznem letu iskali tkivnoskladne NDKMC, število novih bolnikov, za katere smo iskanje začeli vaktualnem letu ter število opravljenih in odpovedanih presaditev (Tx).Izbrani NDKMC, ki so darovali KMC za slovenske bolnike v letu2003, so bili vsi člani nemškega registra (4). Leta 2004 smo sedem darovalcevza naše bolnike našli v nemškem, enega v avstralskem in enegav norveškem registru. Štiri NDKMC za slovenske bolnike smo v letuISIS maj 2007

43AKTUALNOSlika 6: Število bolnikov, glede na spol, za katere smo iskali NDKMC.Število bolnikov z različnimi diagnozami, za katere smo v registruSD leta 2003 iskali NDKMC, je bilo naslednje: štirje z aplastično anemijo(AA), štirje z akutno limfoblastno levkemijo (ALL), štirje z akutnomieloično levkemijo (AML), eden z akutno promielocitno levkemijo(APL), pet s kronično mieloično levkemijo (KML), eden s Hodgkinovoboleznijo (Mb Hodgkin), eden z non-Hodgkinovim limfomom (NHL)in eden s paroksizmalno nočno hemoglobinurijo.V letu 2004 smo obravnavali: tri bolnike z aplastično anemijo (AA),šest z akutno limfoblastno levkemijo (ALL), dva z akutno mieloičnolevkemijo (AML), enega s kronično limfocitno levkemijo (KLL), štiris kronično mieloično levkemijo (KML), enega z mielodisplastičnimsindromom (MDS), nobenega z non-Hodgkinovim limfomom (NHL)in enega s paroksizmalno nočno hemoglobinurijo (PNH).Leta 2005 je bila struktura obravnavanih bolnikov glede na diagnozonaslednja: dva z akutno limfoblastno levkemijo (ALL), 12 z akutno mieloičnolevkemijo (AML), eden s kronično limfocitno levkemijo (KLL),sedem s kronično mieloično levkemijo (KML), eden z Hodgkinovoboleznijo (Mb Hodgkin) in eden s kronično granulomatozo.V letu 2006 smo obravnavali: pet bolnikov z akutno limfoblastnolevkemijo (ALL), sedem z akutno mieloično levkemijo (AML), enega skronično limfocitno levkemijo (KLL), pet s kronično mieloično levkemijo(KML), dva z non-Hodgkinovim limfomom (NHL), dva z multiplimmielomom (MM) in enega s paroksizmalno nočno hemoglobinurijo(PNH) (slika 9).121110987Slika 7: Prikaz starostne strukture obravnavanih slovenskih bolnikovpo letih2005 izbrali med člani nemškega, enega pa med člani češkega registra.Leta 2006 smo tri darovalce za slovenske bolnike našli v nemškem,enega v italijanskem, enega v angleškem in dva v ameriškem registru(NMDP) (slika 8).65432102003 2004 2005 2006AA 4 3 0 0ALL 4 6 2 5AML 4 2 12 7APL 1 0 0 0KLL 0 1 1 1KML 5 4 7 5Mb Hodgkin 1 0 1 0MDS 0 1 0 0NHL 1 0 0 2PNH 1 1 0 1Kronična granulomatoza 0 0 1 0MM 0 0 0 2Slika 8: Prikaz števila izbranih nesorodnih darovalcev KMC po državahSlika 9: Število bolnikov, glede na diagnozo njihove bolezni, za kateresmo iskali NDKMC.maj 2007 ISIS

44AKTUALNOV letu 2003 so po presaditvi nesorodnih KMC preživeli trije bolniki(75 odstotkov), eden pa je umrl. Leta 2004 je presaditev preživelo šestbolnikov (67 odstotkov), trije so umrli. V letu 2005 so zdravljenje s presaditvijonesorodnih KMC preživeli štirje bolniki (80 odstotkov), edenpa je umrl. V letu 2006 je zdravljenje s presaditvijo nesorodnih KMCpreživelo pet bolnikov (71 odstotkov), dva pa sta umrla (slika 10).Slika 10: Kratkoročno preživetje bolnikov po presaditvi nesorodnihKMC.Število iskanj NDKMC v registru SD in število odvzemov KMCslovenskih darovalcev za tuje bolnike v letih 2003, 2004, 2005 in2006V letu 2003 smo iz tujine prejeli zahteve za skupno štiri ciljanaiskanja NDKMC v našem registru, od katerih so bila vsa sprožena nanovo. Ker med člani registra SD nismo našli ustreznih darovalcev, nibilo odvzemov KMC. Poleg omenjenih pa smo med člani našega registraopravili še štiri predhodna iskanja NDKMC za tuje bolnike. Leta 2004smo v registru SD ciljano iskali NDKMC za sedem tujih bolnikov innašli ustreznega za enega od njih. Poleg tega smo opravili še 27 predhodnihiskanj. V letu 2005 smo v registru SD ciljano iskali darovalce za13 tujih bolnikov in našli ustrezna NDKMC za dva izmed njih; opravilismo tudi 41 predhodnih iskanj. V letu 2006 smo v registru SD ciljanoiskali darovalce za 41 tujih bolnikov in našli ustrezna NDKMC za dva,opravili pa smo tudi 101 predhodno iskanje (slika 11).Slika 11: Število tujih bolnikov, za katere smo iskali NDKMC med članiregistra SD: število vseh in delež novih iskanj za bolnike iz tujine ter številoodvzemov KMC pri izbranih darovalcih, članih registra SD.Novi donorski centri V letu 2006 smo z vsemi transfuzijskimi oddelki v okviru slovenskihsplošnih bolnišnic (SB) podpisali pisma o nameri, na osnovi katerih žedelujejo kot polnopravni in samostojni donorski centri. S prav vsemizgledno sodelujemo in smo z njihovo pomočjo izredno zadovoljni, zatose jim ob tej priložnosti iskreno zahvaljujemo.Za formalizacijo sodelovanja pa se zaradi obsega in dinamike dela,ki ju pogojujejo njihove trenutne možnosti (prostori, kadri, čas, obsegosnovnih dejavnosti), žal nista odločili splošni bolnišnici v Celju inNovi Gorici.Delujoči donorski centriSB Izola,Oddelek za transfuzijsko medicino, Polje 35, 6310 Izola, T: 05 660 62 30SB dr. Jožeta Potrča Ptuj, Oddelek za transfuzijo, Potrčeva 23–25, 2250 Ptuj,T: 02 749 14 36SB Murska Sobota, Oddelek za tranfuzijo, Ulica dr. Vrbnjaka 6, 9000 MurskaSobota, T: 02 512 31 00SB Novo mesto, Oddelek za transfuzijo, Šmihelska 1, 8000 Novo mesto,T: 07 391 65 74SB Jesenice, Oddelek za transfuzijo, Titova 112, 4270 Jesenice, T: 04 586 83 08SB Slovenj Gradec, Oddelek za transfuzijo, Gosposvetska 3, 2380 SlovenjGradec, T: 02 882 34 82SB Maribor, Oddelek za transfuzijo in imunohematologijo, Ljubljanska 5,2000 Maribor, T: 02 321 22 75Potencialni donorski centriSB Nova Gorica, Oddelek zatransfuzijo, Ulica padlih borcev 13,6290 Šempeter pri Novi Gorici,T: 05 330 11 73SB Celje, Oddelek za transfuzijoOblakova 5, 3000 CeljeT: 03 423 35 92Z vzpostavitvijo regionalnih donorskih centrov omogočamo vpisv register SD vsem potencialnim darovalcem v njihovem domačemokolju.V letu 2006 smo organizirali 26 skupinskih vpisov v register SD.Uspelo nam je spremeniti starostno strukturo darovalcev, saj smo vpisaliveč mlajših članov.Sklad Hipokrat Rdečemu križu Slovenije so predstavniki donatorjev leta 2004 zaupaliustanovitev in upravljanje sklada “Hipokrat”, ki je bil vzpostavljenz namenom zbiranja donacij za pomoč pri nakupu posebne medicinskeopreme, ortopedskih pripomočkov in za skrajševanje čakalnih dob zaizbrane zdravstvene storitve v Sloveniji.V skladu z osnovnim namenom delovanja omenjenega sklada paje bila sprejeta pobuda (Slovenija-Donor, Slovenski register nesorodnihdarovalcev krvotvornih matičnih celic, Zavod RS za transfuzijskomedicino, in Slovenija-Transplant, Zavod RS za presaditve organov intkiv), za pridobivanje prostovoljnih denarnih prispevkov, namenjenih zafinanciranje tipizacije tkivnih antigenov HLA članov registra SD. V skladse stekajo finančna sredstva, ki jih posamezniki lahko prispevajo tako,da na številko 1919 pošiljajo sporočila SMS, in sicer s ključno besedo“Zdravje”. Fizične in pravne osebe pa lahko denar nakažejo tudi naTRR Bank Austria št. 2900-0003377785. Nad uporabo sredstev skladabdi dr. France Arhar. Finančna sredstva lahko donatorji nakažejo tudineposredno Centru za tipizacijo tkiv, Zavod RS za transfuzijsko medicino,Šlajmerjeva 6, 1000 Ljubljana, na TRR št. 01100-6030926339. ISIS maj 2007

46FORUMO smiselnosti doktoratov znanosti za bodočeučitelje kirurgijeEldar M. GadžijevUvod To moje pisanje predstavlja nadaljevanje razmišljanj o znanstvenoraziskovalnemdelu v kirurgiji. Po veljavnih predpisih in habilitacijskihpostopkih naj bi vsak, ki želi pridobiti naziv fakultetnega učitelja, polegizpolnjenih ostalih pogojev, moral imeti tudi doktorat znanosti. Doktoratje znanstvenoraziskovalno delo, je tisti “PhD”, ki je potreben zaraziskovalca, raziskovalca po poklicu ali usmeritvi. Tudi kirurg morabiti raziskovalec, čeprav je njegovo raziskovanje že po naravi dela, ki gaopravlja, pretežno strokovno. Za kirurga je doktorat znanosti kot pogojza kandidaturo za učiteljski naziv prisila napraviti znanstveno raziskavos področja kirurgije. Iz mojega pisanja v razmišljanju o kirurškem raziskovanjumenim, da je precej jasno, kako težko je dobiti primerno temoza pravo res kirurško znanstvenoraziskovalno delo in zato tudi za doberznanstveni doktorat s področja kirurgije. Strokovno raziskovalno delomora biti del vsakdana kliničnega kirurga in končno vsakega kirurga,ki ga zanima lastna uspešnost, razvoj in primerjava s kolegi doma in vsvetu. Pa vendar potrebujemo tudi univerzitetne učitelje, potrebujemovisoko strokovno usposobljene akademske ljudi, ki bodo skrbeli za to,da bo kirurgija lahko šla v korak z ostalo medicino in s kirurgijo v razvitemsvetu, da jo bomo znali prenašati na kolege, ki prihajajo za nami.Konec koncev smo to dolžni bolnikom!! Če v naši deželi ne bomo imeliakademskih učiteljev kirurgije, bo šla kirurgija pri nas navzdol!Bolj ko sem razmišljal o tem, bolj sem prihajal do zaključka v smislu“podiplomski študij da, doktorat ne!” Kirurg ali pa kar klinični zdravnikkaterekoli medicinske stroke naj dobi možnost pridobitve naziva univerzitetnegaučitelja na osnovi kvantitativnih pokazateljev uspešnosti, objavin ostalih del, tudi citiranosti, na osnovi pomembnosti in uspešnostikliničnega dela in ob upoštevanju kazalnikov pedagoške uspešnosti.Določeno znanje za uspešno dokumentiranje, sledenje in ocenitev rezultatovkliničnega dela, kar pomeni za kakovostno opravljanje kliničnihraziskav, pa mora pridobiti na podiplomskem študiju. Menim, da je takpodiplomski študij za klinične specialiste še nujen, ker študij na MF inspecializacija pri nas zaenkrat ne dajejo dovolj znanja za raziskovalno deloin za pripravo ter pisanje objav. Poleg tega se zavedam, da podiplomskištudij predstavlja tudi pomemben vir zaslužka za fakultete in bi že iztega razloga fakultete nasprotovale drugačnim idejam.Iz lastnih izkušenj ob delu s kolegi, mentorstvu in izobraževanju mladihlahko trdim, da kirurgi na podiplomskem študiju pridobijo potrebnoznanje, da pa nastane včasih nemogoč problem s pridobitvijo primernekirurške teme za pripravo doktorske disertacije. Prepričan sem, da sevečina mojih kolegov učiteljev s tem strinja. Seveda je moč najti temointerdisciplinarnega značaja, kar je za bodočega doktoranda tudi dobroin zanimivo, ker ga uvaja v multidisciplinarni pristop k prepoznavanju inreševanju problemov. Pa vendar to niso kirurškoznanstvenoraziskovalneteme in s takimi raziskavami se bo kirurg uspešneje ukvarjal ob nabranihkliničnih izkušnjah. Znana teza našega velikega plastičnega kirurgain razmišljajočega kolega dr. Marka Godine je bila, da naj bo kirurgovdoktorat rezultat njegovega strokovnega dela in razvoja in kritične obdelaverezultatov tega dela. Tak doktorat bi bil strokovno raziskovalenin bi bil sprejemljiv, če ne bi prinašal s seboj obvezno relativno dolgčas, potreben za to, da ga kirurg napravi. Tako bi kirurgi neprimerljivokasneje prihajali do doktorata in tudi do naziva akademskega učiteljakot ostali kolegi in tak zamik bi se negativno odražal v pripravljenostikolegov stopiti na akademsko pot.Analiza Za orientacijsko ilustracijo in vpogled v stanje sem napravil nekakšnoanalizo kirurških doktoratov. V zadnjih dvajsetih letih je doktoriralopo podatkih iz Cobissa 33 zdravnikov kirurških strok in še dodatnodeset kolegov iz strok, ki so povezane s kirurškim delom (anestezija,radiologija). Pridobil sem naslove doktorskih disertacij kolegov kirurškihstrok za zadnjih pet let in poskušal analizirati, za kakšne vrsteznanstvenoraziskovalnih nalog je šlo pri teh delih. Nikakor ni bil mojnamen kakorkoli analizirati kirurške doktorate, pač pa le poskušati najtivlogo kirurgije kot vede v nalogah.Pri 12 nalogah je šlo za analizo in vrednotenje kirurške metode,ki je bila ali prenesena v naše okolje ali na nek način spremenjena inenkrat originalna.Pri šestih disertacijah je šlo za funkcionalne meritve pred, med alipo operativnih posegih.Pri štirih doktorskih nalogah je šlo za analizo in vrednotenje patofiziološkihdejavnikov ali stanj, ki so vplivali na kirurški poseg aliizid posega.Pri treh nalogah je šlo za analiziranje in ovrednotenje patološkihdejavnikov in enkrat analiziranje vpliva patologije na izbor ali izidkirurškega posega.Trije doktorati so obravnavali uveljavljene ali nove prognostičnedejavnike in njihov vpliv na rezultate kirurškega zdravljenja ali napreživetje.V dveh doktoratih je šlo za analiziranje in vrednotenje novega pripomočkaoziroma materiala za kirurški poseg.Po enkrat je šlo za analiziranje in vrednotenje anatomskih dejavnikovoziroma patohistoloških dejavnikov in vpliva na kirurški posegin enkrat za analizo ter vrednotenje diagnostične metode in vpliva nakirurški poseg.Razprava Čeprav izhajam iz teze, da je priprava kirurškega znanstvenoraziskovalnegadela danes izredno težka, pa vendarle lahko ugotovim, daje malo več kot tretjina takih doktorskih del, ki obravnavajo kirurškemetode in ki prinašajo rezultate, ki so pomembni za kirurško stroko. Tudimajhen napredek ali prispevek k znanju v kirurgiji je zelo pomembenin koristen. Pa vendar sta dve tretjini kirurških doktoratov takih, kjerje težišče raziskave na drugih področjih ali s pomočjo drugih področijmedicine, kar potrjuje tezo, da je multidisciplinarnost študij tista, kiISIS maj 2007

48F O R U Momogoča kirurgiji določeno raziskovanje ali udeležbo v raziskovanju.Sprašujem se, ali je na takih študijah osnovan doktorat tisto, kar dajekandidatu za akademski naziv toliko dodatne kvalifikacije, da mu zagotavljavišjo stopnjo usposobljenosti za učitelja kirurgije. V kirurgiji jepotrebno veliko “psihomotorične spretnosti” in celo nekaj umetnosti,zato se morajo bodoči kirurgi “izučiti” teh spretnosti operiranja. Dapa lahko to delajo strokovno in tudi etično pravilno, morajo poznatipatologijo, patofiziologijo, diagnostiko in druga znanja, ki omogočajocelostno poznavanje problema, ki ga kot kirurgi rešujejo z operativnimiposegi. Kirurg vendarle ni pretežno operater, je pretežno zdravnik inbolj ko ima široko znanje, boljši kirurg je. Danes je medicinsko znanjepreobširno, da bi ga lahko kirurg obvladal, tudi internist ne more vedetivsega, pa še patolog včasih ne more dati dokončnega mnenja. Tako,kot je pri celostni obravnavi bolnika pač potrebno sodelovanje večmedicinskih strokovnjakov ob bolniku, tako je tudi pri raziskavah izkirurških tem nujno inter- in multidisciplinarno delo.Zaključek Pri kirurškem raziskovanju je potrebno dobro sodelovanje z drugimimedicinskimi področji in tudi ostalimi vedami, da bo kirurgijaostajala tudi na področju raziskav primerljiva z ostalimi medicinskimistrokami in razvojem v svetu. Izhajajoč iz potreb po učiteljih, kirurgihz akademskim delovanjem, pa ostajam prepričan, da mora biti tak kirurgusposobljen za dobro klinično strokovno raziskovanje in pridobitisposobnosti in znanja objavljanja rezultatov študij, da pa je opravljanjedoktorske disertacije nepotrebno, ker ne doda vrednosti kirurgu učitelju,povzroča pa pomemben zamik v doseganju nazivov. Dogodi se lahkocelo, da nekdo z opravljenim nekim interdisciplinarnim doktorskimdelom, kjer je celo kirurško delo opravljeno s strani drugih, lahko pridobinaziv doktorja znanosti iz kirurgije, ne da bi obvladal stroko v takšnimeri, da bi bil kot kirurg kompetenten. Pa vendar se to že nakazuje, sajkar nekaj kolegov začenja s podoktorskim študijem še pred specializacijoali med njo. In zgodilo se bo, da bomo imeli doktorje znanosti vmedicini, preden bodo postali specialisti. Kandidat lahko napravi tudidoktorat iz kirurgije, vendar ne more biti habilitiran iz kirurgije, če nispecialist in če ne obvlada stroke v vseh njenih segmentih, vključno zoperiranjem. Pri kandidatih za kirurške akademske učitelje bi moralabiti na prvem mestu strokovna usposobljenost, uspešnosti kirurgovegakliničnega dela, sposobnost za pedagoško in raziskovalno delo, ki naj lebo ovrednotena na osnovi kvantitativnih pokazateljev uspešnost, objavin ostalih del ter morda tudi citiranosti. Doktorat znanosti seveda lahkotudi opravi, ne more pa ta biti pogoj za habilitacijo ob sicer izpolnjenihvseh ostalih pogojih.O kirurškem raziskovalnem delu v Sloveniji(komentar k članku prof. E. Gadžijeva; Isis 16 [4], 58–60, 2007)Vzačetku aprila sem malo pred koncem lepega, 50 kmdolgega kolesarjenja strahovito padel. Če me ne biustavila živa meja, bi bilo drsenje po asfaltu precejdaljše, kot je bilo, kakih pet metrov. A razen praskpo obrazu, desnem boku in dorzalni strani desnekrače ni bilo ne pri meni ne pri kolesu kakih poškodb. Domov semprikolesaril sicer okrvavljen, a varno. Ko sem se očedil in se odpravildelat, sem pred Kliničnim centrom dohitel kirurga, zdaj že profesorja,ki me je pred leti operiral zaradi zloma (tudi padec s kolesom!) levegakomolca. Moj kirurg je počasi korakal po pločniku, globoko zatopljenv branje revije, ki jo je držal v rokah. Spregovorila sva. Jaz sem munajprej poročal o svojem kolesarskem padcu in da tokrat operacijana srečo ne bo potrebna. On pa mi je pokazal revijo, Isis, češ, da berečlanek prof. Gadžijeva.Tako mi je prišlo na misel, da bi napisal komentar. Takole:Menim, da je prof. Gadžijev opozoril na vrsto težav. V ospredjuvidim dve:1) Financiranje raziskav temelji predvsem (ali skoraj izključno) naobjavah v indeksiranih revijah. Zaradi dediščine preteklosti paima kirurgija pri nas premalo tovrstnih objav. Zato ni ustreznegafinanciranja, ni (nobenega, tudi aplikativnega ne) raziskovanja, karogroža tudi razvoj stroke.2) Doktorati iz kirurgije načeloma ne morejo nadomestiti izpadazaradi nefinanciranja. Doktorati namreč niso odraz sistematičnostiISIS maj 2007Marjan Kordaškirurškega raziskovanja, temveč odraz individualnega zanimanjadoktorandov. Poleg tega pa je doktoratov tudi premalo in nekateriobravnavajo tematiko, ki ne zajema za kirurgijo specifičnih psihomotoričnihspretnosti in praktičnih znanj. Doktorat “zaradi doktorata”je zapravljanje časa in energije. Če ni logičnega nadaljevanjav obliki člankov, je doktorat škodljiv predvsem zato, ker omogočalažen prestiž.Na to je pred nekaj leti opozoril prof. P. Kornhauser. Če se prav spomnim,je zapisal, da pri nas kirurgija trenutno preveč jadra v akademskesfere, premalo pa skrbi za stroko. Zdi se mi, da je med vrsticami zapisaltezo, da bomo kmalu imeli številne profesorje za kirurgijo, ki pa ne bodoznali operirati! Sicer pa je znano, da si zdravniki za operacijo izberejodobrega kirurga, ne pa morda dobrega profesorja.Če sva se v preteklosti s pokojnim prof. Varlom pogovarjala, kje jemesto kliničnega zdravnika, sva se vedno prepirala. On je trdil, da morabiti ne v laboratoriju, temveč ob bolnikovi postelji. Jaz sem mu vnetopritrjeval in dodajal, da si klinični zdravnik pač mora priskrbeti rezultateob bolnikovi postelji, da so rezultati lahko tudi odraz zdravnikovegadobrega (ali slabega) dela. A slednjega prof. Varl nekako ni slišal inprepirala sva se vedno znova.Zato bom spet (mislim, da v zadnjem času že petič) ponovil svojo tezo:”Zdravnik, ki je v kliniki dosegel strokovni vrhunec, deluje medznanim in neznanim. Območje znanega lahko razširi le, če sistematično,z znanstveno metodo presoja svoje delo, ugotovi pomanjkljivosti,

51FORUMjih odpravlja in končno razširi območje znanega. Rezultat svojega delaobjavi v ustrezni literaturi ter tako dobi povratno informacijo o kakovostisvojega dela. Se pravi, raziskovanje v kliniki izhaja iz vrhunskegaobvladovanja stroke.”Raziskovanje je torej stranski proizvid vrhunske klinične stroke.Spominjam se dveh doktoratov, ki sta bila stranski proizvod vrhunskestroke. Vsak je bil sestavljen iz nekaj člankov v indeksiranih revijah, zvezanihv snopič, ki mu je avtor dodal skupen uvod in povzetek. Doktoratje bil tako nujna formalnost zaradi naše zakonodaje.A če je raziskovanje stranski proizvod vrhunske klinične stroke, pase mi zdi, da obratno velja z omejitvami ali sploh ne velja. Naj povzamem:Raziskovanje ne vsebuje jamstva, da za njim stoji vrhunska kliničnastroka.Kaj je bilo prej: kokoš ali jajce?“Prej” ni bilo ne kokoši ne jajca. Bilo je nekaj živega, ki se je v ugodnihrazmerah razvilo v višjo obliko življenja. Včasih je to bilo sprva kokoš,ki je nato izlegla jajce. Drugič pa je to bilo sprva jajce, iz katerega se jenato izvalilo pišče ter zraslo v kokoš.V trenutnih razmerah se zdi, da je kirurgija kokoš, ki ne more izlečijajca. Če ne bo medicinskega posega OBMP, bo kokoš (iz)umrla.Rešitev težave, ki jo je opisal prof. Gadžijev, je preprosta in je v bližnjipreteklosti že obstajala. Financiranje večine raziskav je – tako kotdandanes – temeljilo na objavah v indeksiranih revijah. Del finančnihsredstev pa je bil rezerviran za nove raziskave, ki pač še nimajo nujnedote objav v indeksiranih revijah.Zakaj, za božjo voljo, Agencija za raziskovanje in razvoj RS te preprostemetode OBMP ne bi uporabila ponovno?Kakovostna komunikacija med bolnikom inzdravnikomPogled zdravnice, bolnice in zagovornice bolnikovMojca SenčarOdnos med bolnikom in zdravnikomSkoraj 43 let je minilo od takrat, ko sem kot mlada zdravnica začelasvojo profesionalno pot v stari konjušnici – danes zloglasni stavbi AOnkološkega inštituta. Postati zdravnica in pomagati ljudem so bile mojeotroške sanje in presrečna sem bila, da so se mi uresničile.Oborožena sem bila z najnovejšimi dognanji sodobne medicine.Prepričana, da sem dobro pripravljena za delo z bolniki, sem se delalotila z veseljem in odgovorno. Kakšno razočaranje in nemoč! Že res,da sem poznala številne bolezni in njihove simptome, da sem poznalapostopke zdravljenja. Ničesar, ali skoraj ničesar pa me med študijemniso naučili o bolniku kot človeku. Kako je bolnik ranjen in ranljiv! Skakšnimi strahovi in težavami se ukvarja! Kako se mu približati in mutako zmanjšati strahove, zbuditi zaupanje v zdravljenje in medicino.Premalo sem vedela o tem, na kakšen način povedati resnico inkoliko resnice povedati bolnikom, pri katerih je uradna medicina brezmoči. Ali resnico zamolčati, jo olepšati ali bolnika zavajati z lažnimupanjem? Kako se pogovarjati s svojci bolnikov? Še posebno s staršitežko bolnih otrok?In kar nekaj časa je minilo, da sem ob svoji prirojeni želji pomagatibolnikom razvila in pridobila še osnovne veščine sporazumevanja zbolniki in njihovimi svojci. Zagotovo je na mojo današnjo komunikacijoz ljudmi vplivala lastna izkušnja raka, zadnjih šest let pa tudi delo prostovoljkena svetovalnem telefonu Europe Donne. Danes se zdravstvenisistem spreminja v številnih državah. Medicina postaja vedno bolj visokotehnično usmerjena in dobičkonosna. Ob tem srečujemo paradoks, da včasu globalne komunikacije in interneta razpadajo medosebni odnosi,razpada pristen odnos bolnik – zdravnik.Vedno več bolnikov je nezadovoljnih s sporazumevanjem z zdravnikiin drugim zdravstvenim osebjem. To je zagotovoeden izmed razlogov za vedno večještevilo pritožb nad zdravniškim delom inzaradi strokovnih napak.Danes se znanstvena medicina v celotiposveča sistematičnemu iskanju objektivnegain zanemarja subjektivno, človeško sfero doživljanja.Zaradi velike teže, ki jo imajo naravoslovnizakoni v medicini, zaradi zahteve poznanstveni objektivnosti, sodobna medicinatežko in le počasi priznava, da obstajajo prizdravju in bolezni duševne razsežnosti, ki jihzgolj medicinsko-tehnična diagnostika ne zazna.V taki medicini ni prostora za intuitivne spoznavne metode, ki sobile osnova tradicionalnih umetnosti zdravljenja. Strojni model človekanima mesta za dušo, intuicijo ali intuitivno vednost, pravi Mirjana Ulev Spregledanih razmerjih. Pa vendar postaja zdravje vse večja vrednotaza vse ljudi. Spreminja se odnos ljudi do medicine: iz brezpogojnegazaupanja v pogojno in celo v izražanje dvomov. Nezaupanje in nezadovoljstvoz znanstveno medicino je eden izmed razlogov, da vednoveč ljudi išče uteho in pomoč pri alternativi. V medicino se širi tržniodnos do zdravstvenih storitev in zdravniki postajajo tržniki, bolniki papotrošniki, ki želijo dejavno sodelovati pri odločitvah o svojem zdravjuin so pripravljeni zamenjati zdravnika, če on tega ne sprejme.Pomen kakovostne komunikacije med bolnikom inzdravnikomVedno več bolnikov se zaveda svoje pravice, da zdravstveno osebjemaj 2007 ISIS

52ISIS maj 2007

53FORUMz njimi ravna spoštljivo, da jim zdravniki v njim razumljivem jezikurazložijo vse o bolezni, diagnostičnih postopkih, postopkih zdravljenjain posledicah, ki jih pušča bolezen in zdravljenje. Bolniki se zelo redkopritožijo nad samim zdravljenjem. Veliko pripomb pa imajo o sporazumevanjuz zdravniki in zdravstvenim osebjem.Zdravniki se vse premalokrat zavedamo, da je za bolnika komunikacijaključna in jo postavlja ob bok strokovnemu znanju. Sporazumevanjeje tisto, s katerim bolnik loči “dobrega” zdravnika od “slabega” . Bolnikne želi biti obravnavan kot številka, pa čeprav pri znanem strokovnjaku.Komunikacija ne sme biti le kot neke vrste “mazilo” za gladek potekmedicinskih postopkov. Sporazumevanje zavzema osrednje mesto vmedicinski obravnavi, čeprav se temu mnogokrat oporeka in se topodcenjuje. Podatek iz ZDA kaže, da bi se izognili dvema tretjinamamedicinskih napak, če bi se zdravniki in bolniki bolje pogovarjali medseboj.Kakšno naj bo sporazumevanje med bolnikom in zdravnikom?Dobra komunikacija mora biti topla, človeška, iskrena. Tu ni prostoraza rutino. Ni recepta za empatični odnos. Izkušen, čuteč zdravnik vpogovoru z bolnikom hitro spozna, kakšnega človeka ima pred seboj,kakšne so njegove težave, kakšni so njegovi strahovi in kakšna pričakovanja.Čuteč zdravnik ubere za vsakega bolnika najprimernejšo pot.Izbere besede, ki so bolniku v pomoč in mu pomagajo ozdraveti. Znase vživeti v bolnikove težave. Kljub sočutju do bolnika pa pri odločitvahohrani trezno glavo. Zna poslušati bolnika in dopusti, da ta izrazitudi svoje strahove, pomisleke. Dopusti, da bolnik želi pridobiti drugostrokovno mnenje. Zna si pridobiti bolnikovo brezpogojno zaupanje.Zaveda se, da je dobro sporazumevanje zdravilno in povečuje možnostozdravitve. Zaveda se, da je obveščenost bolnikov danes vse večja inda želijo soodločati pri izbiri zdravljenja, in to podpira. Zdravniki inzdravstvene ustanove se vedno bolj zavedajo, da so za dobro sporazumevanjev zadovoljstvo bolnikov, pa tudi zdravnikov samih potrebnakomunikacijska znanja. Sporazumevanje med zdravnikom in bolnikomse dotika življenjsko pomembnih vprašanj in nesporazumi lahko vodijodo usodnih napak.Kako lahko izboljšamo sporazumevanje med bolnikom in zdravnikom?Kaj so razlogi za pomanjkljivo komunikacijo med bolnikom inzdravnikom?1. Izbor študentov: Za študij medicine ne bi smeli upoštevati zgoljpridobljenega tehničnega znanja, ampak tudi osebnostne lastnostibodočega zdravnika. Zdravnik ne sme biti zgolj poklic.2. Med študijem bi morali bodoči zdravniki spoznati, s kakšnimi težavamise srečujejo bolniki, kako jih to prizadene ne samo fizično,ampak tudi psihično, kako se bolniki odzivajo na težave. Naučiti bijih morali, da se bolniki počutijo brez obrambe, prepuščeni na milostin nemilost zdravstvenemu sistemu. Bojijo se izgube intimnosti,poseganja v svojo identiteto. Tako pripravljeni bi zdravniki znalibolje prisluhniti njihovim težavam.3. Program študija bi moral vsebovati osnovne komunikacijske veščinein njihovo učenje bi moralo biti vključeno na vse ravni medicinskegaizobraževanja. Seznanjeni bi morali biti, da včasih neverbalnakomunikacija ali govorica telesa pove več kakor verbalna. Zavedatibi se morali, da komunikacijska spretnost vzpostavlja enega najpomembnejšihdejavnikov zdravljenja – zaupanje. Naučiti bi jih morali,da je treba posameznika obravnavati z občutki in čustvi. Da asimetričnakomunikacija ob bolniški postelji, ko govori samo zdravnik, nispodbudna za bolnika. Bolnika prizadene tudi pogovor, ki je zoženzgolj na postavljanje nujnih vprašanj in dajanje navodil, zdravnikapa nič ne zanima počutje bolnika, ne pozna bolnikovih strahov, kiga hromijo in mu zmanjšujejo sposobnost samozdravljenja. Naučitipa bi jih morali tudi o sporazumevanju med samimi strokovnjaki.4. Zdravniki naj bi za podaljševanje licence predložili tudi posnetekpogovora z bolnikom, kar je praksa v določenih državah. Raziskavejasno kažejo, da je uspeh zdravljenja odvisen tudi od kakovostisporazumevanja. Nadzor kakovosti zdravnikovega dela bi moralvključevati tudi njegove komunikacijske sposobnosti.5. Zdravniki in zdravstveno osebje bi morali imeti več časa za bolnika.6. Ne smemo pozabiti, da na sporazumevanje vpliva tudi okolje.Dobro sporazumevanje kot pogoj za zdravljenjeVeliko zdravnikov in zdravstvenega osebja se vedno bolj zaveda posledicslabega sporazumevanja z bolniki. Zaradi tega niso nezadovoljnisamo bolniki, temveč tudi zdravstveni delavci. Zavedajo se, da bi moraliposamezniku nameniti več časa in da hkrati nimajo dovolj znanja, kakoin na kakšen način spregovoriti z bolnikom. Zavedanje zdravnikov, dapremalo poskrbijo za sporazumevanje z bolnikom, je lahko eden izmedvzrokov za sindrom izgorevanja.Dobra komunikacijska oskrba je pogoj za zdravljenje. Tega bi se moralizavedati vsi: bolniki, strokovna javnost in zdravstvena politika.Raziskave kažejo, da ima še vedno mnogo bolnikov skoraj ritualnospoštovanje do avtoritete zdravnikov. V takšnem odnosu komunikacijamed bolnikom in zdravnikom zagotovo ne more biti pristna. Tudi bolnikise morajo učiti, kako se pogovarjati z zdravnikom. Spoznati morajo, daje dobro, da se na vsak pogovor pripravijo, da imajo pravico izvedeti vseo svoji bolezni, poteku zdravljenja in njegovih posledicah.Strokovnjaki bi se morali z bolnikom pogovarjati v preprostem jeziku,dopustiti, da bolnik izraža svoje strahove, dvome, da ne jemljejo željebolnika po drugem strokovnem mnenju kot svoj neuspeh. Prav takomorajo sprejeti, da bolnik odkloni zdravljenje.Zdravniki bi se morali zavedati, da jih pisni pristanek bolnika neodveže od izčrpnega pogovora z njim. Pa še to, da bolnik, poln strahov,le težko razume in dojema vsebino dokumenta.Zdravstvena politika pa bi morala poskrbeti, da bi imeli zdravniki inzdravstveno osebje pogoje za to: dovolj časa in primerne prostore.Ob koncu naj opozorim na drobno knjižico 10 nasvetov za varnejšezdravljenje, ki jo je izdalo Ministrstvo za zdravje in Informacijsko-dokumentacijskicenter Sveta Evrope pri NUK-u v Ljubljani, njen avtorje Andrej Robida.Knjižica vsebuje osnovne napotke za komunikacijo bolnika z zdravnikom.Koristno.Pa kaj, ko so jo natisnili v vsega 4000 izvodih in jo pozna le malozdravstvenih delavcev, le redko pa najde pot do bolnikov.Pomanjkanje pristnega sporazumevanja med bolnikom in zdravnikomposkušamo zapolniti zagovorniki bolnikov.Menim, da opravljamo pomembno delo in da je zato kakovost življenjaštevilnih bolnikov in ozdravljencev bistveno boljša. Pa smo v citiraniknjižici omenjeni zgolj: “Morda bi želeli stopiti v stik s skupinami zapodporo ljudem s podobnimi bolezenskimi stanji, kot je vaše.”Prispevek je bil predstavljen na 4. konferenci Management v zdravstvu,29. marca 2007 v Portorožu.Viri:- Ule, M. (2003): Spregledana razmerja: o družbenih vidikih sodobne medicine Aristej, Maribor.- Yedidia, M.J (2007): Transforming Doctor – Patient Relationships to Promote Patient CenttaredCare: Lessons from Palliative Care Journal of Pain and Symptom Managament, Vol33, No.1.- Meryn, S (1998): Improving doctor – patient communication, BMJ 1998; 316.- Wirtz, V. Alan Cribb, Nick Barben, Patient – doctor decision – making about treatmentwithin the consultation, Social Science and Medicume 62 (2006), 116 – 124.maj 2007 ISIS

54OBLETNICE25 let transkranialne dopplerske sonografijeErih TetičkovičLetos mineva 25 let, odkar je Rune Aaslid s sodelavci prviskonstruiral ultrazvočno sondo nizkih frekvenc (2 MHz)in na ta način položil temelje za razvoj transkranialnedopplerske ultrasonografije, ki je po svetu poznana kotTCD-preiskava možganskega ožilja.Oče transkranialne dopplerske sonografije – TCD – prof. dr. Rune Aaslidv družbi s prof. dr. Erihom TetičkovičemKljub hitremu razvoju ultrazvočne diagnostike ekstrakranialnegacerebralnega ožilja, ki sta jo prva opisala leta 1965 Miyazaki in Kato, paje bila dopplerska preiskava intrakranialne cirkulacije dalj časa možna lepri otrocih z odprto fontanelo in pri nevrokirurških operacijah s kraniotomijo.Šele Rune Aaslid in sodelavci so leta 1982 prikazali originalnipristop do bazalnih možganskih arterij skozi določena mesta na lobanji(akustična okna). 2 MHz sondo so postavili na najtanjši del temporalnekosti in pokazali, da so odbiti dopplerski ultrazvočni signali iz bazalnihmožganskih arterij uporabni, saj imajo sprejemljiv odnos signalov inšumov (signal to noise ratio).Nekateri raziskovalci so se sicer dalj časa obotavljali z uporabo TCDjakot tehnike preiskovanja regionalnega možganskega krvnega pretoka(regional cerebral blood flow – rCBF), predvsem zaradi nezadovoljivodefiniranega odnosa med možganskim volumnim pretokom in hitrostmikrvnega pretoka (HKP) v bazalnih možganskih arterijah. Vendar jerazvoj angiokirurških, nevrokirurških in kardiokirurških operativnihposegov, katerih cilj je revaskularizacija, pokazal potrebo po novemznanju o možganski cirkulaciji. In ravno tukaj je velika vloga TCD-ja.TCD kot zanesljiva, neinvazivna in reproducibilna metoda omogočatakšne informacije, razen tega daje zelo pomembne podatke o aktualnihemodinamski intrakranialni situaciji med določenimi operativnimiposegi. Poleg neinvazivnosti ima TCD dvoje odločilnih prednosti, to stanjegova optimalna časovna uporabnost merjenja in merjenje hitrostisprememb možganskega krvnega pretoka v dejanskem času. Zaraditega je TCD dokaj zanimiva metoda, ki omogoča globlji vpogled vpatofiziologijo možganske cirkulacije.Efekt ultrazvočnega širjenja je po prehodu skozi akustično okno(najpogosteje temporalno akustično okno za preiskavo supratentorialnecirkulacije ter velika zatilna odprtina za preiskavo vertebrobazilarnecirkulacije) še izrazitejši pri TCD-metodi kot pri preiskavi vratnih arterij.Velikost vzorca, ki ga preiskujemo, je relativno večja od dimenzijearterije. Na ta način ne preiskujemo samo celotnega preseka krvne žile,marveč tudi njene veje. Za točno identifikacijo bazalnih možganskiharterij nam služijo naslednje informacije: globina preiskovanja in kot sonde,smer cirkulacije in spektralna distribucija odbitih frekvenc,odgovor signala na kompresijo vratnih arterij.V oceni intrakranialne hemodinamike ima od vseh spektralnihparametrov največji pomen srednja hitrost pretoka (mean flow velocity– MFV). Normalne vrednosti MFV, izražene v cm/sek., v bazalnihmožganskih arterijah pri odraslih, zdravih ljudeh se dobro ujemajov seriji preiskovancev različnih avtorjev. Vendar pa ne samo pri nas,marveč tudi drugod v svetu uporabljamo normalne vrednosti MFVza bazalne možganske arterije, ki jih je na osnovi svojih študij postavilRune Aaslid. Tako znaša normalna MFV v srednji možganski arteriji(MCA) 62 ± 12 cm/sek.Ko sem v svojih strokovnih prispevkih s spoštljivostjo citiral R. Aaslida,nisem nikoli pomislil, da bom imel nekoč priložnost tudi osebnospoznati to veličino nevrološkega ultrazvoka. In prav na 25. obletnicoTCD-ja sem imel to čast. Na praznovanje 33-letnice “Laboratorija zacerebrovaskularne poremećaje Klinike za neurologiju Kliničke bolniceSestre milosrdnice u Zagrebu – Referentnog centra Ministarstvazdravstva i socijalne skrbi za neurovaskularne poremećaje RepublikeHrvatske” se je povabilu predstojnice te klinike in vodje laboratorijaod njegovega začetka dalje, prof. dr. Vide Demarin, ljubeznivo odzvalprof. dr. Rune Aaslid. Kot častni gost in predavatelj je s svojim izjemnimznanjem, preprostostjo in človeško toplino navdušil prav vse.V prijetnem pogovoru po svečanosti sem bil presenečen nad njegovimpoznavanjem ugledne zagrebške ultrazvočne šole, kjer sem tudisam pred 22 leti pričel svojo ultrazvočno pot skupaj z doc. dr. TanjoRundek. Kolegica Tanja Rundek živi že več kot 20 let v ZDA in uspešnodeluje kot direktorica Raziskovalnega nevrosonološkega laboratorija naNevrološkem inštitutu Columbia – Presbyterian Medical Center v NewYorku. Tudi sama se je pridružila svečanosti in prijetnemu klepetu, vkaterem so sodelovali še slavljenka prof. dr. Vida Demarin, prof. dr. KurtNiederkorn in doc. dr. Arijana Lovrenčič Huzjan iz Zagreba.Z obujanjem spominov smo prehodili četrt stoletja dolgo potTCD-ultrazvočne preiskave in ponovno ugotovili pomembnost njeneklinične uporabnosti.TCD-preiskava ima pomembno vlogo pri zgodnjem odkrivanjubolnikov z možgansko kapjo za oceno stopnje stenoze ali okluzije intrakranialniharterij. Pomen TCD-ja pri popolni akutni zapori MCA nisamo v diagnostičnem, marveč tudi v terapevtskem pogledu. Zadnjihnekaj let tudi v Sloveniji uporabljamo trombolizo pri akutni zaporiMCA, bodisi s trombom ali trombembolusom. Zadnji dve leti na Oddelkuza nevrološke bolezni v Mariboru kombiniramo trombolizo ssočasno uporabo TCD-ja. Ultrazvočni val 2 MHz usmerjamo na samISIS maj 2007

55OBLETNICEtromb ves čas trombolize, saj je danes v svetu dobro poznana ugotovitevAleksandrova in sodelavcev iz ZDA, da je uspešnost rekanalizacijeokludirane možganske arterije bistveno večja pri sonotrombolizi. Včasihsmo lahko priča celo dramatičnega izboljšanja klinične slike. Naše deloje bilo deležno pohval vseh sogovornikov, zlasti prof. dr. Aaslida.Ustanoviteljica in vodja ugledne ultrazvočne šole v Zagrebu prof. dr. VidaDemarin je ponosna na razvoj šole in njen ugled.Zelo pomembna je ocena možganske kolateralne cirkulacije v primerumožganskožilnih bolezni. S TCD-metodo lahko ugotovimo funkcionalnouspešnost kolateralnih poti v primeru hemodinamsko pomembnihstenoz ali okluzij precerebralnih in cerebralnih arterij.Zgodnje odkrivanje spazma možganskih arterij pri spontani subarahnoidnikrvavitvi (SAH) brez invazivne angiografije, ki je še dodatnidejavnik tveganja za vazospazem, omogoča neinvazivna TCD-preiskava.O vazospazmu govorimo, če poraste MFV v MCA na 100 cm/sek. Dosedanjeizkušnje kažejo prognostično pomemben prag porasta MFVvrednosti v MCA: če je MFV 120 cm/sek., govorimo o kritičnem pragu,pri hitrosti MFV 140 ali več cm/sek. pa o zelo kritičnem pragu. Pritakšnih hitrostih MFV v MCA pride navadno do posledične ishemičnemožganske kapi, ki jo je moč z ustrezno terapijo v zgodnjem obdobju,ko je spazem še reverzibilen, preprečiti. Stran, na kateri so močnejeizražene višje hitrosti pretoka v MCA, je navadno stran, na kateri jerupturirana anevrizma.S TCD-preiskavo lahko odkrijemo arterije, ki v celoti ali delno hranijoarterijo-vensko (AV) malformacijo. Ugotavljamo nepravilnost krvnegapretoka: povečana MFV, zmanjšana pulzativnost, zmanjšan odgovorna stimulacijo s CO 2. To je izvedljivo samo tedaj, če je malformacijavečja od 2 cm 3 . Zelo je pomembno, da ugotovimo, katera od bazalniharterij je vključena v angiom in v kakšnem obsegu. Vene, ki drenirajoangiom, kažejo značilni pulzirajoči tok, ki je najmočneje izražen vbližini angioma.S testiranjem možganskožilne rezerve s TCD-sonografijo ocenjujemodelovanje možganske avtoregulacije.Spekter pretoka v bazalnih možganskih arterijah kaže posrednotudi na stopnjo zvišanega intrakranialnega pritiska pri različnih ekspanzivnihintrakranialnih procesih. V zadnjem času je spremljanjemožganskih pretokov s TCD-jem tudi pomožna metoda za potrditevmožganske smrti.Velik del pogovora je bil namenjen medoperativnemu kontinuiranemuspremljanju (monitoriranju) krvnega pretoka v bazalnih možganskiharterijah, zlasti v MCA, pri karotidni trombendarterektomiji (TEA) inoperacijah srca z aorto-koronarnimi obvodi z uporabo zunajtelesnegakrvnega obtoka in brez njega (on-pump ter off-pump metodi). VSloveniji smo pred več kot 10 leti v mariborski bolnišnici prvi pričeliz intraoperativnim monitoriranjem pretoka v MCA pri TEA, zadnjaštiri leta pa tudi pri operacijah na odprtem srcu. Za svoje delo smo bilideležni pohvale uglednih gostov in tudi zagrebške ultrazvočne šole, kijo je doc. dr. Tanja Rundek ocenila kot eno izmed petih najuspešnejšihv svetu.Pri karotidni TEA je medoperativno monitoriranje pretoka v MCAna strani operacije še kako pomembno, saj nam daje vpogled v trenutnohemodinamsko situacijo, še zlasti v posameznih kritičnih operativnihfazah. Danes je v svetu in tudi pri nas prisotna težnja, da bi karotidnoTEA napravili brez medoperativnega vstavljanja znotrajžilnega obvoda(shunta), ki pomeni določeno nevarnost za možgansko trombembolijoz delcem ateromatozne lehe ali tromba na njej, ki ga lahko odtrgamopri vstavljanju shunta.Če nam TCD pokaže po pretisnjenju kompletnega karotidnega debla(clamping) vseeno zadovoljiv možganski krvni pretok tudi na operiranistrani, je moč operacijo izvesti brez shunta. V mariborski bolnišnici smoizvedli več operacij na ta način brez kakršnegakoli medoperativnegamožganskega zapleta. Zelo pomembno je tudi takojšnje odkrivanjemožganske trombembolije po sprostitvi prijemalke s karotidnega debla(declamping), prav tako tudi hiperperfuzijskega sindroma možganov.Ugotavljanje teh sprememb omogoča takojšnjo ustrezno terapijo.Pri kardiokirurških operacijah z vstavljanjem aorto-koronarnih obvodov(aorto-coronary by-pass grafting) z uporabo ekstrakorporalnecirkulacije (EKC) – t.i. on pump metoda, ali brez nje na funkcionalnemsrcu (t.i. off-pump metoda) je medoprativno spremljanje intrakranialnehemodinamike s TCD-jem izredno pomembno. Pri on-pump posegih jepotrebno pogosto izrazito znižanje vrednosti sistemskega krvnega tlakana tiste vrednosti, ki lahko že bistveno ogrožajo možgansko perfuzijo.Če je le-ta dalj časa izražena, lahko privede do sekundarnega upadabolnikovih kognitivnih funkcij, ki ostane včasih tudi trajen. Po prekinitvipretisnjenjaaorte (declamping)lahko s TCDmonitoriranjemugotovimoznakemožganskemikroembolijes partiklizdrobljenegaplaka v aortnisteni. TCDpokaže tipičneprehodneTCD-monitoriranje možganskega krvnega pretoka medoperacijo srca z aorto-koronarnimi obvodi.znake visokeintenzivnosti(HITS– high intensitytransient signals), lahko pa pokaže tudi masivnejšo trombembolijo,ki zahteva takojšnjo ustrezno terapijo.Naše dosedanje izkušnje kažejo, da je opisanih medoprativnih zapletovbistveno več pri on-pump kot off-pump operativni metodi.Kar prekratek je bil čas strokovnega klepeta o dosedanjem razvojuin pomenu TCD-sonografije. Zaključili smo ga z obljubo, da ga bomonadaljevali na letošnjem že skoraj tradicionalnem mednarodnemsimpoziju Sodobni pogledi na možganskožilne bolezni, ki bo 9. in 10.novembra 2007 v Kongresnem centru Habakuk v Mariboru. maj 2007 ISIS

56ZANIMIVOPremajhen delež HIV-testiranj moških, ki imajospolne odnose z moškimi (MSM) v SlovenijiISIS maj 2007Boštjan MlakarVpreteklem letu smo na spletni strani Mavrični forumizvedli anketo o življenjskem stilu in spolno prenosljivihboleznih (SPB). V obdobju dveh mesecev jeanketo izpolnilo 183 MSM (144 homoseksualcev, 39biseksualcev). V prispevku predstavljam nekaj izsledkoviz omenjene ankete, ki naj služijo kot izhodišče za razmišljanje oukrepih za povečanje deleža HIV-testiranj med MSM v Sloveniji.Dobra tretjina (35 odstotkov) homoseksualnih in več kot polovica(53 odstotkov) anketiranih biseksualnih moških se ni še nikoli testiralaza SPB (vključno s HIV). Enkrat na leto opravi HIV-testiranje 27 odstotkovhomoseksualnih in 21 odstotkov anketiranih biseksualnih moških,četrtina anketiranih pa je to testiranje do sedaj opravila le enkrat. Deležtestiranj za HIV in druge SPB je prenizek, bistveno pod priporočili inmanjši kot v drugih razvitih državah. Upravičeno se lahko bojimo,da je to eden od razlogov za navidezno nizko število HIV-pozitivnihoseb v Sloveniji. Skoraj polovica MSM ima namreč v obdobju enegaleta povprečno enega partnerja, ostali bistveno več. Slaba tretjina imapovprečno dva do pet partnerjev v letu dni, več kot 50 partnerjev pa lepeščica anketiranih. Promiskuitetnost je torej pogosta, vendar še vednodaleč od nekaterih študij iz tujine (1, 2), ki so navajale, da ima povprečnigej 100 ali več partnerjev na leto. Je to morda eden od razlogov, da se prinas HIV širi počasneje? Kajti z “varnim seksom” se naši anketiranci nemorejo pohvaliti. Najbolj tvegano obliko seksa (nezaščiteni receptivnianalni seks) prakticira kar 43 odstotkov homoseksualcev (27 odstotkovobčasno, 16 odstotkov vedno) in nekoliko manj biseksualcev (22odstotkov občasno, osem odstotkov vedno). Glede na dejstvo, da jihpolovica ne ve, kakšen je njihov oziroma partnerjev HIV-status, je toseveda prava ruleta. Posebej zaskrbljujoč je nizek delež testiranj medbiseksualnimi moškimi, ki lahko predstavljajo vektor prenosa okužbev heteroseksualno zvezo. Pri biseksualnih moških je namreč prisotenše dodaten strah pred razkritjem njihove spolne usmerjenosti (3) inmorda odlašajo s testiranjem za HIV, da se ne bi razkrila njihova spolnaidentiteta. Sicer študije med razlogi za netestiranje med MSM navajajotudi občutek nizkega tveganja za okužbo, strah pred pozitivnim izvidom,strah pred diskriminacijo itd. (4, 5). Če želimo povečati delež testiranj,moramo torej odstranjevati omenjene vzroke za netestiranje MSM.Zavajajoč občutek nizkega tveganja za okužbo s HIV in drugimiSPB lahko zmanjšamo s poglobljenim izobraževanjem MSM o povezavimed spolnimi tehnikami in tveganji za posamezne okužbe. Izobraževanjemora biti usmerjeno v zmanjševanje škode, predvsem pa na realnihosnovah ob upoštevanju življenjskega stila MSM. Vsi homoseksualni inskorajda vsi biseksualni anketiranci prakticirajo felacijo brez kondomain ne glede na uradna priporočila, da je kondom obvezen tudi pri tejobliki seksa, ni realno pričakovati, da bi takšno prakso spremenili. MnogiMSM uporabljajo kondom le pri analnem seksu, nezaščiten oralni sekspa dojemajo kot varno obliko seksa in ne čutijo potrebe po testiranju.Zdravnikovo obsojanje neuporabe kondoma pri oralno-genitalnemseksu med pogovorom z MSM pred testiranjem ima lahko negativneučinke, saj se bodo mnogi raje izognili ponovnemu srečanju z zdravnikomali pa bodo v prihodnje svoje spolne navade zatajili ali prikrojilipričakovanjem zdravnika. Uporabiti je potrebno objasnilni pristop, dase določene SPB, vključno s HIV, lahko prenesejo tudi s felacijo, da pase tveganje za okužbo s HIV zmanjša ob ejakulaciji izven ustne votline,stran od oči in poškodovanih predelov sluznic in kože.Poudariti je potrebno, da se HIV nahaja tudi v predsemenski tekočiniin da se odsvetuje felacija v primeru krvavitev ob umivanju zob, ranic alivnetij v ustni votlini in žrelu itd. Zavedati se morajo majhnega tveganjaza HIV-okužbo ob felaciji brez ejakulacije v usta, ki pa je vseeno dovoljveliko, da je HIV-testiranje smiselno. Spolno dejavnim MSM moramoprivzgojiti, da jim vsakoletno testiranje za HIV postane rutina, kot jeto obisk pri zobozdravniku.Strah pred pozitivnim izvidom testiranja bi lahko zmanjševali spoudarjanjem prednosti zgodnjega odkritja HIV-okužbe in drugih SPBza posameznikovo kakovost življenja in dolgoročno preživetje. Zgodnjeodkritje HIV-okužbe omogoča primeren nadzor posameznikovegazdravstvenega statusa, primeren začetek zdravljenja in predstavljapriložnost za izobraževanje na novo okuženih (6). Weinhardt et al (7)so z metaanalizo učinkov HIV-testiranja in svetovanja pokazali, da jespoznanje posameznika, da je HIV-okužen, povezano tudi z značilnozmanjšanim tveganim spolnim vedenjem okuženega v prihodnosti.Občutek diskriminacije MSM v zdravstvu lahko zmanjšamo lez nenehnim izobraževanjem zdravnikov in celotne delovne skupineo homoseksualnosti in posebnih potrebah ter občutljivih področjihzdravstvenega in socialnega varstva MSM. 10 odstotkov homoseksualnihin sedem odstotkov biseksualnih anketirancev ima negativno izkušnjozaradi diskriminacije v našem zdravstvu. Premalo se zavedamo, daima lahko diskriminacija “spolne manjšine” kot tudi HIV-pozitivnihnegativne posledice, tako za zaposlene v zdravstvu kot za širšo družbo.Zdravstveni delavci, ki izvajamo invazivne posege, se pri delu lahkozbodemo in če nam pacient prikrije morebitno HIV-okužbo, ne bomodeležni “HIV-post exposure prophylaxis”, ki v visokem odstotku preprečiokužbo kljub vstopu virusa HIV v telo, v kolikor terapijo uvedemo vprvih štirih urah po dogodku (najkasneje v 72 urah). Vedeti moramo, dase zaradi strahu pred razkritjem svoje spolne usmerjenosti in morebitnodiskriminacijo nekateri udeležujejo krvodajalskih akcij z razlogom, da senjihova kri testira na HIV. Neseznanjenost ali neupoštevanje fenomena“okna”, ko ni prisotnih protiteles ali antigena p24, pomeni možnost lažnonegativnih rezultatov in posledično vstop okužene krvi v naš zdravstvenisistem, kar pomeni potencialno nevarnost za kogarkoli izmed nas. Daje kri MSM nezaželena, je namreč dobro znano, zato se to dejstvo pačzamolči ob izpolnjevanju ankete pred darovanjem krvi.Je potrebno organizirati mrežo za zdravstveno varstvo MSM?Iz ankete smo razbrali, da bi se 65 odstotkov homoseksualcev in 60odstotkov biseksualcev raje zdravilo pri “gay friendly” zdravniku/-ci. Vtem primeru bi anketirani redkeje skrivali svojo spolno usmerjenost.Kar 63 odstotkov biseksualnih in 18 odstotkov homoseksualnih anketiranihnamreč zdravniku nikoli ne razkrije svoje spolne usmerjenosti.Izvajanje preventive je torej težko, če ne uspemo identificirati rizične

58Z A N I M I V Opopulacije. Tudi druge študije (8) so pokazale, da je pomembno, kakšnaje verbalna in neverbalna komunikacija med zdravnikom in MSM,ko obravnavata spolno usmerjenost in spolne tehnike. Stopnja sproščenostizdravnika med pogovorom z MSM namreč določi, do kakšnemere bo pacient razkril svojo težavo in tveganje, ki mu je izpostavljen(8). Vzrok za nelagodje zdravnika/zdravstvenika med pogovorom jelahko tudi preslabo poznavanje problematike življenjskega stila inzdravstvenega varstva istospolno usmerjenih, zato bi bilo smiselnoomenjeno tematiko vključiti v študijski načrt medicinskih fakultet,visokih in srednjih zdravstvenih šol. Organizirati bo potrebno podiplomsketečaje za zdravnike in zdravstvenike o zdravstvenem varstvuin posebnih potrebah istospolno usmerjenih in morda bomo čez letavzpostavili mrežo ustrezno usposobljenih “gay friendly” zdravnikov inustanov od primarne do specialistične ravni, kjer bodo MSM brez strahupred diskriminacijo in ob ustreznem svetovanju deležni preventivnihin presejalnih programov zdravstvenega varstva MSM. Ali bomo prevzeliameriške smernice zdravstvenega varstva MSM ali pa jih bomopriredili slovenskim razmeram, je že drugo vprašanje, na katero bomoskušali odgovoriti po zaključku študij, ki smo jih že pričeli izvajati. Literatura:1. William DC (1980) The sexual transmission of parasitic infection in gay men. J Homosexuality5: 219-2942. Filipe EV, Strauss SB, Beck EJ et al (1995) Sexual behaviour among London GUM clinicattenders: implications for HIV education. Int J STD AIDS 5: 346-3523. Myers T et al (1993) Factors affecting gay and bisexual men’s decisions and intentions toseek HIV testing. American Journal of Public Health 83: 701-704.4. Centers for Disease Control and Prevention. HIV prevalence, unrecognized infections andHIV testing among men who have sex with men – Five US cities, June 2004-April 2005(2005). MMWR Morb Mortal Wkly Rep 54: 597-601.5. Kellerman SE, Lehman JS, Lansky A et al (2002) HIV testing within at-risk populations inthe United States and the reasons for seeking or avoiding HIV testing. J Acquir Immun DeficSyndr 31: 202-2106. Mikolajczak J, Hospers HJ, Kok Gerjo (2006) Reasons for not taking an HIV-test amonguntested men who have sex with men: an internet study. AIDS and Behavior 10: 431-4357. Weinhardt LS et al (1999) Effects of HIV counseling and testing on sexual risk behaviour: Ameta-analytic review of published research, 1985-1997. American Journal of Public Health89: 1397-14058. Dean L et al (2001) Lesbian, gay, bisexual, and transgender health: Findings and concerns.Journal of the Gay and Lesbian Medical Association 4: 101-151(Zobo)zdravniki – preporodovciFranc ŠtolfaPreporodovsko gibanje od 1912 do 1914 si je zadalo en samcilj – razbitje Avstro-Ogrske z vsemi sredstvi, tudi za cenoživljenja. Le z ustanovitvijo države južnih Slovanov je mogočerešiti slovensko narodno vprašanje politično, kulturno ingospodarsko. Ker so v gibanju sodelovali številni medicinciin zdravniki ter zobozdravniki, velja zapis njim. Pomagali so zakorakatiiz smrtnega objema k. u k. monarhije, o čemer so sanjale generacije.Tja bomo našli pot, kjer nje sinovisi prosto voljo vero in postavo.Mladina iz vrst takratne slovenske buržoazije, ki je pozabila svojekmečko poreko, v gibanju ni bilavečinsko zastopana, bila pa je nosilkaideologije in programa. Težnja, da seslovensko narodno vprašanje rešiizven okvira monarhije, izhaja že izčasa Napoleonove Ilirije, PrešernoveZdravljice, revolucije leta 1848 in senadaljuje s sokoli. Trialistična političnaureditev je bila nesprejemljiva.Slovenci bi prišli iz dežja pod kap.Preporodovsko gibanje je nastalopo zgledu in v povezavi s podobnimigibanji na Hrvaškem, v Dalmaciji inzlasti v Bosni in Hercegovini, kotizraz razočaranja nad neuspešnimiposkusi političnih strank, ljudskestranke, liberalne in socialdemokratskestranke, da bi dosegleDr. Ivan Oraženrešitevjugoslovanskega vprašanja v okviru Avstro-Ogrske, in kot izrazodpora proti vse močnejšemu avstro-ogrskemu pritisku, posebno poaneksiji Bosne in Hercegovine leta 1908. Gibanje je pomenilo protestproti vsem slovenskim političnim strankam, pripravljenim na raznekompromise z državo. Težili so k neodvisni državi Jugoslaviji (južnihSlovanov), kajti “polovična svoboda” v federalizirani habsburški monarhijini bila sprejemljiva. Izkušnje z revolucijo 1847/1849 so tudi prinajbolj daljnovidnih Slovencih, kakor pri drugih avstrijskih Slovanih,omajala vero, da bi bilo mogoče rešitinjihovo narodno vprašanje napodlagi programa kakega avstroslavizma.Jugoslovansko vprašanjein slovensko narodno vprašanjelahko reši le vojna. Za dosego tegacilja tudi največja žrtev ni prevelika.Preporodovci so zahtevali, ne gledena to, kateri politični stranki je kdopripadal, le brezkompromisni boj zapolitično osvoboditev Slovencev izpodtujega jarma in tvorbo države zanarode od Triglava do Kajmakčalanain Balkana, torej Slovencev, Hrvatov,Srbov in Bolgarov.Leta 1912 je srbski Rdeči križDr. Mirko Černič (1) in dr.Tone Lavrič (2) kot zdravnika- dobrovoljca v Srbiji leta 1913.po izbruhu balkanske vojne prosilodbor Rdečega križa v Ljubljani zapomoč v denarju in blagu. V nekajmesecih se je nabrala za tedanjeISIS maj 2007

59Z A N I M I V Orazmere velika vsota: 50.000 kron inobilica blaga. Na pomoč so hiteli tudislovenski zdravniki, tako kot prvistarosta Slovenske sokolske zveze, dr.Ivan Oražen (1869–1921). Z njim soodšli prof. dr. Edo Šlajmer, dr. OtmarKrajec, prim. dr. Jernej Demšar, dr. IvanPremrov iz Litije, dr. Fran Šabec z Vrhnike.Pozneje so se jim pridružili prim.dr. Mirko Černič, dr. Josip Tavčar, dr.Božidar Lavrič, dr. Bačar in dr. Tajnšek.V Bolgarijo sta odšla dr. Gaber Hočevarin mestni fizik Mavricij Rus, v Črnogoro pa dr. Josip Stojc in šef – zdravnikDr. Edo Šlajmerdr. Josip Tičar. O svojem bivanju v Srbiji,kjer je dr. I. Oražen ostal pol leta,je napisal in izdal zanimivo knjižico “Med ranjenimi srbskimi brati”. Nitorej čudno, da so si pridobili nenaklonjenost avstrijskih oblastnikov vzačetku prve svetovne vojne. Zaznamovani so bili kot politično sumljiviin temu primerno preganjani. Po vojni, na Vidov dan leta 1919, je bil dr.Oražen izvoljen za prvega starosto jugoslovanskega sokolstva.Vse svoje imetje je zapustil ubožnim jugoslovanskim visokošolcem,zlasti nezakonskim. Oražnov dijaški dom na Wolfovi 12 v Ljubljani šedanes služi svojemu namenu. Vsako evropsko mesto ima svoje dobrodelneustanove, ki so jih ustanovili premožni darovalci. Jožef Knafel naDunaju in Ivan Oražen v Ljubljani.Delež zdravnikov, ki so prispevali na oltar skupne južnoslovanskedržave, je bil izjemno velik.OD – POV: Odbornik, zaupnik, poverjenik “Jug. počitniške zveze”ZDV: Zunaj dijaških vrstDOB: Dobrovoljci v I. svetovni vojni in vojnah 1912 in 1914POD: PodpornikIz objavljenih pisem in ustnih virov ter že objavljene literature semzbral člane, zaupnike in podpornike gibanja preporodovcev, ki so izhajaliiz medicinskih vrst. Po pričevanju Rudolfa Fajglja je gibanje štelo nad500 ljudi, štiristo aktivnih ter sto pristašev in podpornikov. Od tega (podostopnih virih) 59 medicincev in zdravnikov ali okoli 10 odstotkov.Zaradi pomanjkljivih podatkov ni vštetih okoli 41 članov gibanja.Največji delež pripada gimnazijam v Ljubljani, Celju, Novem mestu,zatem Pragi, Dunaju, Trstu, Gorici, Mariboru in Ptuju.Seznam članov, zaupnikov, prijateljev in podpornikov iz zdravniških vrst v preporodovskem gibanju na SlovenskemOrganizacija Bivališče Poklic OpombeAmbrožič dr. Mirko medicinec Dunaj Beograd+ 15. 7. 1966Univ. prof.zdravnikPredsednik kluba slovenskihvisokošolcev. Obsojen vveleizdajniškem procesu v Ljubljani.Arh dr. Jože I. drž. gimnazija Ljubljana Ljubno+ 1953ZdravnikPredsednik “počit. zveze”.Obtožen v vel. procesu.Bačar dr. M. Zdravnik Dobrov. - podpornikBrenčič dr. Lojze Gimnazija Celje LjubljanaProf. stomatologije, Vodilni celjski preporodovecPrešernov trg 3 fakulteta LjubljanaBrenčič dr. Vinko II. drž. gimnazija Ljubljana PtujZobozdravnik Odb. – pov.Lackova 7Cimerman dr. Ciril Gimnazija Novo mesto LjubljanaDvorni trg 1ZdravnikOdb. pov. dobrovoljec.Udeležen v okt. rev.Černe dr. Ivan II. drž. gimn. Ljubljana Zagreb Zdravnik PoverjenikČernič dr. Mirko ZDV Maribor Zdravnik Balk. vojna 12/13Dimnik dr. ZDV KrškoZdravnikPodpornik+1928Demšar dr. Jurij ZDV Ljubljana Univ. prof. Balk. vojna 12/13Erat dr. Jože Jugoslov. klub visokošolcev Dunaj Dravograd Zdravnik Dobr. v I. svet. vojniErmenc dr. Josip I. drž. gimnazija Ljubljana ZDA Zdravnik Član. dob. v I. svet. vojniFedran dr. Gregor I. drž. gimnazija Ljubljana Hudo pri IvančniGoriciZdravnikČlan central. odboraObsojen v velizd. procesuFerenčak dr. Gregor Gimnazija Gorica LjubljanaZdravnikOdb. – pov.Gregorčičeva 10Foedransperg dr.KonstantinZDVLjubljanaSv. Jakoba trg 7Zdravnik Balk. vojna 12/13Gnezda dr. Milko Akad. društvo Tabor, Gradec Niš+ 4. 11. 1922Pokopan v LjubljaniZdravnikOdb. - pov.Dobrov. v I. svet. vojniDe Gleria dr. Josip Zveza Jug. društev Gradec Zdravnik Podpor.Gregorc dr. Albin Gimnazija Novo mesto Murska SobotaUmrl po povratku izMauthausnaZdravnikPreds. org. Preporod Novo mestomaj 2007 ISIS

60Z A N I M I V OOrganizacija Bivališče Poklic OpombeHočevar dr. Drago Gimnazija Celje LjubljanaZdravnikOdb. – pov.+ 1954Hočevar dr. Gabrijel ZDV LjubljanaZdravnik Balk. vojna 12/13Škofja ul. 14Kalan Vladimir “Adria” Praga Umrl 1943 Medic. Odb. – pov.Klemenčič Lovro Gimnazija Celje Jug. klub visokošolcev Dunaj Novo mesto+ 28. 7. 1928Medic.KladivarDob. v I. sv. vojniKozak dr. Jože I. gimn. Ljubljana LjubljanaPtujska 26Prof. ortoped PodpornikDob. v I. sv. vojniKrajec dr. Otmar ZDV LjubljanaZdravnik Balk. vojna 12/13Nazorjeva 4Jenko August Jug. klub DunajPadel na Ceru Medic.Kladivar. Ideolog prep. gib.Zveza akadem. društev Praga16. 8. 1914Lah dr. Andrej Jug. klub slov. visokošolcev Dunaj Dutovlje Medic. Dopisnik “Preporoda”Psevdonim AlahLudvik dr. Jože Gimn. Celje Jesenice in Štore priCeljuZdravnikPodpornikkoroški borecLutman dr. Stane Gimn. Maribor Maribor Zdravnik ČlanMetko dr. Karl Gimnazija Novo mesto Radeče pri Zidanem ZdravnikOdb. – pov.Mostu+1949Medič dr. Stane II. drž. gimn.ŠoštanjZdravnikČlanLjubljana+10. 10. 1966Mejač dr. Leopold II. drž. gimn. Ljubljana Velike Lašče Zdravnik ČlanNovak dr. Franc Zdravnik Podp.Omahen dr. Gustav II. drž. gimn.LjubljanaMerlo-Patr.Argent. prov. BairesZdravnikČlan centralnega odbora.Obsojen v veleizdaj. procesu1165ArgentinaOražen dr. Ivan Univerza Dunaj, Gradec Wolfova 12Zdravnik Balk. vojna 12/13Oražnov domPodkoritnik dr. Franjo Gimnazija Celje Velenje, Grosuplje ZdravnikPodpornik+ 1959Premrov dr. Ivan ZDV Litija Zdravnik Balk. vojna 12/13Rus dr. Mavricij ZDV Ljubljana Zdravnik Balk. vojna12/13Sardoč dr. Dorče Gimnazija Trst Trst Zdravnik ČlanStojc dr. Josip ZDV Ljubljana Zdravnik Balk. vojna 12/13Šabec dr. Fran ZDV Logatec Zdravnik Balk. vojna12/13Šlajmer dr. Edo ZDV LjubljanaZaloška c.Univ. prof.ZdravnikBalk. vojna12/13Štrajner dr. Boris Dunaj Zagreb Zdravnik ČlanŠvajger dr. Drago Gimnazija Novo mesto LjubljanaZdravnikPodpornikCankarjeva 10Tajnšek dr. ZDV Zdravnik Balk. vojna 12/13Tavčar dr. Josip ZDV Zdravnik Balk. vojna 12/13Tičar dr. Josip ZDV Zdravnik Balk. vojna 12/13Tušar dr. Josip I. drž. gimnazija Ljubljana LjubljanaZdravnikPodpornikTitova 21Vizjak dr. France II. drž. gimn. Ljubljana Maribor Zdravnik Odb.- pov.Obsojen v vele. proces. DobISIS maj 2007

61Z A N I M I V OOpombe:Od 11. novembra 1912 so preporodovci izdajali list z naslovom“Preporod” (po njem tudi ime), od junija 1913 pa “Glas juga”, ki je ob500-letnici zadnjega knežjega ustoličenja na Gosposvetskem polju izdalbrošuro “Klic od Gospe Svete”. Avgust Jenko, tedaj študent medicine,je eden od ustanoviteljev gibanja in tudi mesečnika “Glas Juga”, ki jeizhajal v Ljubljani. Dopisna člana sta bila dr. Lah, dr. Podkoritnik inbratje Florjančič: Franc, Vladislav in Milan.Organizacijo “Preporod” so ustanovili ljubljanski srednješolci 13.januarja 1912. Prvi odbor je štel devet članov. Organizacija je bila tajna.Vodilni – “kladivarji”, so organizirali zaupnike, ti “kovače”, ki so pridobivalinove člane, “kladiva”, jih združevali v trojke, četvorke članov,imenovanih “žeblji”, ki se med seboj niso poznali.Po pripovedovanju Rudolfa Fajglja so v Celju delovale štiri trojke:I.: prof. Franjo Roš, Srečko Puncer in Arkadij Videmšek (padel naSoči, Val d. Bella)II.: Anton Štern, Davorin Ravljen in Jože PraznikIII.: Rudolf Tevčič – akt. oficir, Franc Cimperman iz Polzele terRudolf FajgeljIV.: Mirko dr. Kalan, pozneje šef RTG-inštituta v Pragi, Drago dr.Hočevar (arhiv uničen) – ustni vir R. FajgeljP. S.: Ervin dr. Mejak zaradi mladosti ni bil član. Bil je vnaprej določenza eno od trojk.Rudolf Fajgelj (1897–1993), roj. v Zagrebu, šolanje končal v Celju,maturiral in se vpisal na trgovsko akademijo. Vso I. svetovno vojno jepreživel na italijanski fronti. Po II. svetovni vojni je v Celju organiziralOkrajni zdravstveni center ter I. razstavo zdravstva.Po ljubljanskem veleizdajniškem procesu, ki je trajal od 21. do 23.decembra 1914, so se člani “Preporoda” razkropili po vseh bojiščih (14v Balk. vojni 12/13).Avstro-Ogrska je sprejela leta 1867 ustavo, ki je zagotavljala narodomenakopravnost in pravico uporabe svojega jezika v uradih in šolah,osebno in versko svobodo – toda le na papirju. Pričelo se je potujčevanjes strani gospodujoče manjšine proti pretežni večini razkropljenih Slovanov:Čehov, Slovakov, Poljakov, Ukrajincev, Prečanskih Srbov, Hrvatovin Slovencev (znana je zgodba o Hrvatih, ki so reševali Avstrijo predOgri leta 1848, in kakšno “nagrado” so dobili). Interes v cilju izkoriščanjanaravnih virov in ponemčevanja Slovencev je med drugim narekovalgradnjo južne železnice – dvotirnice, ki je povezala Dunaj s Trstom. Bilaje strateška linija nemške politične ofenzive, čemer je služila tudi 1889.1. ustanovljena družba “Südmark”, ki je kupovala posestva propadlihslovenskih kmetov, zlasti na Štajerskem.Mladina je v Ivanu Cankarju spoznala svoj vzor. Odmeven je bilnjegov govor v Mestnem domu v Ljubljani dne 12. aprila 1913: Slovenciin Jugoslovani. “Zarja” ga je v celoti objavila.Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo!Otrok, kar ima Slava, vsi naj si v roke sežejo.Da oblast in z njo čast, obilnost bode naša last.Mesečnik Preporod levoliberalne projugoslovanske srednješolske invisokošolske mladine je izhajal v Ljubljani od 1. novembra 1912 do 25.junija leta 1913. Večina številk je bila cenzurirana, zadnja pa zaplenjena.Policija je večkrat ukrepala proti gibanju, celo s procesom proti 32obtoženim članom decembra 1914. Zaradi pritožbe tožilca sta moralaglavnoobtožena Endlicher in Novak še enkrat pred deželno sodišče vGradcu. Endlicher je umrl tik pred sojenjem, potem ko je prebil v zaporih14 mesecev, Novak pa je bil obsojen na pet let težke ječe.Toda od kod? Kdo naj posveti v pravo stran?“Zato bomo mi kovači kovali,trdó kovali, tenkó poslušali,da ne bo med nami nepoznan,ko pride čas, ko sine dan,da vstane, plane kladivar, kladivar silni iz nas...”Tako je modroval pesnik Župančič.“Toda kje si kladivar, kladivar silni? Pridi, pokaži se,mi, kar nas je kovačev, mi bomo vsi kovali,kovali svoja srca, kovali svoj značaj,kako zvene nam duše, bomo poslušali –zakaj?Morda pod kladivi se nam oglasi kedajsrce, ki v njem bo pravi bron,da pelo bo, vabilo kot zvon,da bomo okrog njega se zbrali...?”Literatura:1. Seznam zaupnikov, prijateljev in podpornikov preporodovskega gibanja, Ivan Kolar: Preporodovciproti Avstriji. Uredil Adolf Ponikvar. Izdal “Borec” v Ljubljani 1970, str. 235.2. Evgen Lovšin: Seznam preporodovcev 1912–1914, str. 171.3. Vladimir Dedijer: Sarajevo 1914, Ljubljana 1996.4. Vladislav Florjančič: Ob 25-letnici veleizdajniškega procesa. “Slovenski narod” 23. XII.1939. Ljubljanski sodniki in župani. Prvi in drugi zvezek, 2003.5. Ferdo Kozak: Ob 40-letnici “Preporoda”. Ljudska pravica 26. XII. 1954.6. Vojnoistorijski inštitut J. A., Beograd 1950. Vojne akcije u Koruškoj 1918.7. Dragoslav Simić: Slovenački borci iz l. 1914/1-3/. “Intervju” 4. XII. 1987, 18. XII. 1987 inl. 1988. Beograd.8. Dobrovoljci Kladivarji Jugoslavije. 1912–1918. Ljubljana 1936.9. Ernest Turk: Dobrovoljci proti Avstro-Ogrski 1914–1918.10. Rudolf Fajgelj: Spomini na leta 1912–1918. Pri avtorju.11. Zgodovina slovenskega slovstva. Ljubljana 1956. Uredil Lino Legiša.12. Milko Kos: Zgodovina Slovencev. Ljubljana 1935. Od naselitve do XV. st.13. Dr. Ivan Oražen 1869–1921. Zvonka Zupanič Slavec, Franc Štolfa.maj 2007 ISIS

62DELO ZBORNICEPTUJSKO-ORMOŠKI REGIJSKI ODBORKadrovske zadrege niso zavrle delaJanez MršekPtujsko-ormoški regijski odbor: Janez Mršek, dr. med., specialistinterne medicine, HemoDial d.o.o., predsednik, Bojan Novak, dr. med.,specialist interne medicine, Zdravstveni dom Ptuj, Jože Mesarič, dr.dent. med., Zdravstveni dom Gornja RadgonaRegijska dejavnost Zdravniške zbornice se odraža v delu regijskihodborov. Dejavnost posameznega odbora je največkrat povezana zvelikostjo regije, številom poslancev in številom članov v organihZbornice.Zdravniška zbornica ima tri “mini” regije in naša je med njimi.Ptujsko-ormoški regijski odbor je imel do tega mandata dva poslancain dva člana. V tem mandatu imamo tri poslance, član regijskega odboraje tudi poslanec zobozdravnikov javnih zavodov iz Štajerske inPomurja. Ta poslanec je iz Gornje Radgone.Zadnja dva mandata naš regijski odbor nekako nima sreče pri izbiriposlancev. Izbran je dober kandidat, a se kmalu po izvolitvi pojavi sprememba,ki bistveno posega v možnosti delovanja poslanca skupščineZbornice. Pri prejšnjih volitvah je kolegica poslanka po kratkem časuzačela zasebno prakso in tako prešla v regijo zasebnikov. Delo poslankev skupščini in regijskemodboruje vseeno teklokorektno, vendarpovezava z volilnobazo seveda ni bilaidealna.Na začetkutega mandata jebilo videti, da bodelo v majhni regijirazdeljeno natri poslance, ki sohkrati člani regijskegaobora, enostavnoin učinkovito.Dva članasva bila s Ptuja,soseda, vsak nasvojem področjudovolj doma medkolegi, tretji članje že imel izkušnjeJanez Mršek, dr. med., specialist internemedicine, predsednikiz prejšnjega mandata.Poleg tega sta dva kolegaiz naše regij uspela prikandidaturi za odboreZbornice. Razlogov zaoptimizem za uspešnodelo v naši regiji je bilokar nekaj.Že nekaj mesecev poizvolitvi novih poslancevje prišlo do temeljitegazasuka. Kolega poslanecje bil izvoljen v državnizbor in še preden je uspelnapisati dogovorjen odstopin izpolniti s tem povezaneobveze, je nastopildelo v diplomaciji. Samsem začel delati zunajsvoje regije, tako da jepovezava z bazo postalamočno okrnjena, predvsemz ormoškim delom naše regije. V Ormož sva s kolegom prej hodilavsaj enkrat na teden v ambulanto.Kljub pripravljenosti čim prej razrešiti nastali položaj, nam je uspelonadomestnega poslanca izvoliti šele pred kratkim. Pred odločitvijo zaodstop in prenovo regijskega odbora so tako stalno ostajale nujne naloge,za katere si obvezan, če sprejmeš kandidaturo za poslanca in dobišzaupanje kolegov. Zame kot predsednika odbora je ostala naloga napisatito poročilo, česar nisem mogel, niti želel prepustiti nasledniku. Sevedao kakšnem pomembnem delu regijskega odbora v zadnjem letu nemorem pisati. Glavna skrb je bila, da zaradi tako okrnjenega regijskegaodbora ni bilo nobenih motenj pri rutinskih opravilih. Odbor je delovalpredvsem korespondenčno, redno smo nekatere probleme reševali nakratkih sestankih ob sklicu skupščin. Pomemben je sestanek odborav Ormožu s kolegi iz zdravstvenega doma ob zapletih z županom priposkusu prehoda v zasebno prakso.Čeprav dogajanje zaradi spremembe statusa poslanca v naši regijine bo imelo nobenih zunaj vidnih posledic, moram poudariti, da se izte izkušnje lahko nekaj naučimo. V manjših regijah z dvema ali tremiposlanci je zelo pomembno, da sta na volitvah za poslansko mesto vsajdva kandidata. Po odpovedi izvoljenega poslanca ga nadomesti drugouvrščeni, sicer so potrebne nadomestne volitve, ki so zahtevne in dolgotrajne.Procedura je enaka, kot za celotno skupščino Zbornice. ZaISIS maj 2007

63D E L O Z B O R N I C Eumestitev drugouvrščenega je postopek dokaj enostaven in kratek.Delo regijskega odbora je tudi dajanje mnenj o kandidatih za zasebnoprakso. V tej rubriki je bilo že nekaj zapisanega o razmerjih javnegazdravstva in zasebništva. Sam sem rast zasebništva ves čas spremljal iz“prve vrste”. Ob prvih začetkih sem kot predstojnik podpisoval soglasjakolegom, ki so med prvimi pri nas začeli z zasebno prakso. Današnjineprimerni pomisleki o delu in težnji zasebnikov k dobremu poslovnemurezultatu takrat niso bili v ospredju, bolj je bilo v ospredju prikritoškodoželjno pričakovanje propada nečesa, kar “v Sloveniji še ni zrelo”.Kolegom, ki so prešli med zasebnike, sem kot sodelavcem popolnomazaupal, enako jim zaupam kot zasebnikom.Pred tridesetimi leti sem nekaj časa delal v splošni praksi. Od takratdo začetka zasebništva so se ambulante na podeželju zapirale zaradipomanjkanja zdravnikov in “racionalizacij”. Danes lahko po telefonskemimeniku ugotovimo, da so ambulante ponovno tam, kjer so bileukinjene, in tam, kjer so lokalne skupnosti same podprle uresničitevte svoje potrebe.Znotraj našega regijskega odbora imamo na področju zasebništvapravo nasprotje. Imamo dve mesti: Ptuj in Ormož, vsako ima bolnišnico,vsako ima zdravstveni dom, kot javni zavod. Na Ptuju imamo zasebnihpraks od začetka visoko nad slovenskim povprečjem, ormoški del zasebneprakse praktično ne pozna. Na ormoškem področju gre ali je šloza izrazit zadržan odnos lokalnih oblasti do zasebne prakse. Ta namrečni dovolila, da bi se sploh kaj začelo. Za ta odnos upam, da se bo ali se ježe nekoliko spremenil, saj so nastale nove občine in je izvoljena drugaobčinska oblast. Na področju naše regije ocenjujem delo zasebnikovizrazito pozitivno, predvsem je zelo blizu potrebam ljudi. Ne moremmimo ugotovitve, da v zasebništvu praktično ni katastrofalnih kroničnihposlovnih neuspehov. Vložki v opremo in prostore so kakovostnoin časovno učinkoviti, dejstvo, da imajo svoje prostore in opremo, pakolege drži trajno na mestu, kjer so prakso začeli.Za konec naj pogledam še v praktično prihodnost. Verjetno nidaleč dan, ko bo stal prvi dom zdravnikov. V Celju že deluje prostor vte namene. Pri ureditvi nove knjižnice v ptujski bolnišnici sem se začeldogovarjati tudi za naš kotiček z nekaj opreme. Upam, da bo to ali boljšorešitev mogoče uresničiti v bližnji prihodnosti.

64D E L O Z B O R N I C EDelovnopravni položaj mladega zdravnikaMarko DreščekKer sem kot predstavnik mladih zdravnikov že dlje časadejaven član glavnega odbora (GO) Fidesa, in od lanskevolilne konference tudi predstavnik celjskega regijskegaodbora za osnovno zdravstvo, se name kar pogostoobrnejo mladi zdravniki z vprašanji, prošnjami za nasvetali pomoč, predvsem zaradi težav pri zagotavljanju pravic inobveznosti, ki izhajajo iz delovnega razmerja. Zaradi podobnih težavvelike skupine mladih kolegov smo se v Fidesu odločili, da z mladimizdravniki organiziramo srečanje, kjer bi vprašanja strnili in poskušalinajti morebitne rešitve. Največja težava namreč postaja naraščajočasplošna nezainteresiranost in apatija mladih kolegov, s prevladujočimzmotnim mišljenjem, da se ne da ničesar spremeniti.V Fidesu smo pomislili, da je novi Zakon o zdravniški službi (ZZdrS)primeren način, kako lahko odpravimo vsaj nekaj motečih anomalij. Zatosmo na avtorjevo pobudo Sekcija mladih zdravnikov družinske medicine(SMZDM), Komisija mladih zdravnikov pri Zdravniški zbornici Slovenije(KMZ-ZZS) in Fides, sindikat zdravnikov in zobozdravnikov, 23.februarja v Planetu Tuš Celje organizirali celjsko srečanje mladih zdravnikovz naslovom Delovnopravni položaj mladega zdravnika. Srečanjusta bili namenjeni dobri dve uri, vendar smo kaj kmalu ugotovili, da bilahko razpravljali tudi dva dneva, pa bi našli še kaj. Težav in izkušenj, kiso jih navedli udeleženci, je bilo ogromno. Znano je sicer dejstvo, da semladi kolegi ‘aktivirajo’ šele, ko so sami osebno prizadeti, pred tem jihvečinoma ne zanimajo težave drugih specializantov. Žal je v zadnjemčasu osebno prizadetih vedno več, to pa počasi nakazuje možnost obsežnejšegareševanja zaradi večje mase zainteresiranih za rešitev.Del udeležencev.Aktivne udeležence, ki so prispeli z vseh koncev Slovenije, svauvodoma pozdravila M. Drešček in predstavnica pokrovitelja AvgustaŠutanovac, takoj zatem pa je Jožef Magdič iz KMZ-ZZS predstavil skorajdokončne rezultate ankete, ki je bila izvedena v letu 2006.Anketa je zajela za naše razmere velik vzorec (n = 350) specializantov,zatorej je vsekakor reprezentativna. Osnovna zamisel je bila ugotovitizadovoljstvo s sedanjo specializacijo ter najti najbolj pereča vprašanja.Specializanti so odgovarjali na vprašanja o obremenitvi na delovnemmestu; plačilu in zadovoljstvu s plačilom; želenem zaslužku; razmerahin zadovoljstvu na delovnem mestu; zadovoljstvu z mentorji, glavnimiin neposrednimi; poteku specializacije; zadovoljstvu z zdravniškimiorganizacijami. Zanimivo je bilo tudi videti, koliko specializantov morana določeno obdobje menjati zaposlitev, čeprav so po novem sistemuzaposleni pri mentorjih. Vprašanj je bilo torej kar precej, podrobnihrezultatov pa na tem mestu ne bom navajal, saj bo pripravljen posebenprispevek. Če pa rezultate posplošimo na vse anketirane, je 36 odstotkovmladih zdravnikov nezadovoljnih s trenutnim zaposlovanjem, 23odstotkov jih je zadovoljnih, drugi so neopredeljeni. Le 32 odstotkovspecializantov je stalno zaposlenih le pri enem delodajalcu. Meni nerazumljivje visok odstotek neopredeljenih … Le kako mlad zdravnikne ve, ali je z izvajanjem specializacije zadovoljen ali ne??? Apatija?Vdanost v usodo? No, z zanimanjem pričakujem omenjeni prispevekin natančne rezultate.Nato se je nadaljevala razprava, kjer smo sodelovali Marko Dreščekter Mateja Grat, oba člana GO Fides za celjsko regijo, Jožef Magdič terBojan Popovič, pravni svetovalec Fidesa. S sodelujočimi poslušalcismo razpravljali o njihovih in drugih predstavljenih težavah mladihzdravnikov ter skupaj poskušali najti najboljše možne rešitve, ki bi jihlahko vključili tudi v prihajajoči zakon o zdravniški službi.Vsi slovenski zdravniki zadnje čase vsakodnevno čutimo posledicepomanjkanja ustreznega strokovnega kadra. Mladi pri tem niso izjema.Po dolgem študiju so se pri svojih poznih dvajsetih ali zgodnjih tridesetihletih prvič zaposlili, začnejo si ustvarjati materialne pogoje ingraditi svoje življenje. V tem času imajo pogosto družine z majhnimiotroki, katerim želijo nuditi čim več. Materialno in čustveno. Poklicnoseveda začnejo ‘iz nule’, temu ustrezno je tudi nizko plačilo in visokapričakovanja drugih, predvsem nadrejenih kolegov. Po nekaterih zavodihše vedno velja prepričanje, da je mlad zdravnik brez pravic inmora biti poslušna deklica za vse, predvsem pa mora biti neznanskosrečen, da ima službo. Mladi zdravniki molčijo do konca specializacije,nato postanejo zagrenjeni mladi specialisti in krog se ponovi. Le vlogese zamenjajo.Naraščajoče nezadovoljstvo med kolegi ne ustvarja spodbudnegaokolja za kakovostno opravljanje najplemenitejšega poklica, pomanjkanjekadra ponekod že ogroža izvajanje specializacij in s tem strokovnirazvoj mladega kolega. Mladi zdravniki so podobno kakor starejšipreobremenjeni, nimajo več motivacije za akademsko in raziskovalnodelo, in to v najobčutljivejšem obdobju svoje kariere, ko bi morali biti navrhuncu psihofizičnih sposobnosti in motivacije. Slovenska medicina stem veliko izgublja. Ob vsem tem pa imajo mladi zdravniki pogosto občutek,da delodajalci podobnega stanja, kot ga vidijo sami, ne zaznavajo.Ta občutek jim daje ravno obnašanje delodajalcev do mladih kolegov.Včasih je videti, kakor da je za mesto, ki ga zaseda mladi zdravnik, najmanjkratka četica kandidatov, in ne obratno, da večina zdravnikov, kirazmišlja o zaposlitvi v Sloveniji, v tem trenutku lahko izbira med karnekaj prostimi delovnimi mesti. Glede na napovedane upokojitve vISIS maj 2007

66D E L O Z B O R N I C Eprihodnosti ter pomanjkanje zdravnikov v EU bistvenega izboljšanjav kratkem ni pričakovati. V zadnjih letih smo videli, da gredo Poljaki,Čehi in drugi, na katere so nekateri tako zelo računali, rajši v države,kjer je delo zdravnika precej bolje plačano, tega pa v prihodnosti neizključujejo niti nekateri mladi slovenski zdravniki.Kaj pa sama specializacija? Kakšne slabosti in prednosti sedanjeganačina vidijo ‘uporabniki’, torej specializanti? Nekateri vidijo prednost vsvobodi, saj jih glavni mentor pri menjavah delodajalcev nima možnostikadarkoli klicati v bodočo domačo ustanovo, da bi reševali kadrovsketežave in tako prekinjali kroženja. Nekaterim se zdi tudi dežuranje nata način boljše. V domači ustanovi namreč pomagajo pri dežurstvih,vendar so kot ‘zunanji zaposleni’ bolje plačani. Nekateri imajo urejenepogodbe o delu preko polnega delovnega časa, nekateri celo podjemnepogodbe. Težava pa se lahko pojavi, če ustanova, kjer specializantdežura, za plačilo tega dela dosledno zahteva dovoljenje trenutnegaizvajalca specializacije ali primarnega delodajalca o delu zunaj njegoveustanove, kar je sicer po zakonu nujen dokument. Ker tega dovoljenjapri podpisovanju pogodb ali pred nastopom dežurstev ne zahtevajo(!), se težava, če specializant tega dokumenta takoj ne prejme, sevedapojavlja šele po opravljenem delu, ki ga je treba plačati, vendar takratseveda ne najdejo pravnih podlag (ki so mimogrede iste za izplačilo insklepanje pogodbe o dežurstvu) ...Najbolj moteče je vsekakor administrativno delo ob vsaki menjavidelodajalca, omejitve in pogoji, ki jih postavljajo razni delodajalci, terrazlična tolmačenja zakonov po zavodih, ki še vedno niso poenotena,njihov skupni imenovalec pa je, da so navadno v škodo specializantu.Težave so predvsem pri izplačilu regresov, potnih stroškov, dodatku zaločeno življenje, količnikih in napredovanjih, strokovnem izobraževanju… V bistvu so težave povsod, ko gre za izplačevanje finančnih sredstevspecializantu. In to tistih sredstev, ki so vsem izvajalcem specializacijenamensko pavšalno nakazana za potrebe specializantov, ki so zaposleniv njihovi ustanovi. Delodajalci izplačevanje teh sredstev obravnavajo kot‘dobroto’ zavoda do specializanta, čeprav je popolnoma jasno, da dobijovsa sredstva povrnjena, kar si na spletnih straneh ZZS lahko vsakdoprebere (za specializante pomembne alineje so v odebeljenem tisku):Značilnosti poteka in financiranja specializacij so: da Zbornica razporeja specializante po specializantskih delovnihmestih, da so specializanti zaposleni pri pooblaščenih izvajalcih za častrajanja sklopov, ki jih opravljajo pri tem pooblaščenem izvajalcu da delodajalci specializantov prejmejo povračilo naslednjihstroškov s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije(ZZZS):- plače specializantov, povečane za prispevke in druge stroškeiz delovnega razmerja (regres, malico, dodatek za ločenoživljenje, prevoz na delo, plačilo 2. stebra pokojninskegazavarovanja),- plačilo glavnih in neposrednih mentorjev,- plačilo za nadzornike kakovosti in koordinatorje usposabljanja,- plačilo za udeležbo specializantov na tečajih in seminarjihv Sloveniji ali tujini, za stroške prevoza in bivanja v zvezi zudeležbami na tečajih in seminarjih oziroma za nakup strokovneliterature v višini 100.000 SIT na specializanta letno.Vir: spletne strani ZZS, http://zzs-mcs.hipergo.com/specializacije/pdf/2006_navodila/navodila_za_opravljanje_specializacije_ustanove.pdfV celoti gledano je najbolj nepraktično menjavanje delodajalca vsakmesec. Ta težava se pojavi predvsem pri specializaciji družinske medicine(DM), kjer je kar nekaj sklopov dolgih samo en mesec. Splošnogledano bi bilo specializantom vseh strok enostavneje biti zaposlen naenem mestu. Glede na razloge, zakaj je bilo sploh uvedeno zaposlovanjespecializantov pri izvajalcih specializacije (ogromne odškodnine pri prehoduv drugo ustanovo, večletna vezava ponudniku specializacije …),bi bila najboljša rešitev prilagoditev sedanjega sistema s poenotenjempostopka zaposlitev po zavodih, tako da bi bili administrativni prehodicentralno vodeni in urejeni s strani ZZS.Če se za regrese, potne stroške in krajše dopuste specializantiše nekako uspejo dogovoriti, pa je pridobitev sredstev za izobraževanje,nakup strokovne literature in drugega v višini 100.000 SIT(~ 417,00 EUR) na leto kljub nizkemu znesku večini nerešljiva ovira,razen seveda pri delodajalcih, ki se dobro zavedajo, zakaj se mladzdravnik sploh mora izobraževati. Težava mesečnega nakazovanja, kjerje nakazani znesek za večino potreb premajhen, in tradicionalno težkaodločitev večine delodajalcev, da mladega zdravnika napoti na kakšnoizobraževanje, botrujeta neizkoriščenosti teh sredstev ali njihovi porabiza druge namene. Sedaj se namreč dogaja, da neizkoriščena sredstva zaizobraževanje enostavno poniknejo, specializanti pa si izobraževanja,knjige in podobno plačujejo sami ali s pomočjo sponzorjev. Prisotniso zato predlagali nakazovanje sredstev za izobraževanje na samo ennaslov (npr. ustanovi glavnega mentorja), ne pa po dvanajstinah vsemizvajalcem specializacije. Tako bi bila poraba sredstev lažje sledljiva inpreverljiva po posamezniku. Dokončno rešitev vidimo v tem, da imaspecializant pravico izkoristiti želeno izobraževanje v katerikoli ustanovi,kjer je takrat zaposlen, do višine sredstev, ki so letno na voljo. Naizobraževanje naj ga napoti ZZS, delodajalca pa se o tem obvesti. Sevedalahko delodajalec, ki si želi čim več strokovno podkovanih zdravnikovin zadovoljne ter motivirane sodelavce, mlademu zdravniku še samplača dodatna izobraževanja.Omenili smo tudi posebne pogoje dela specializantov DM, predvsempomanjkanje zdravnikov v bolj odročnih krajih, s tem povezano preobremenjenostzaradi prevelike pogostnosti obiskov v ambulantah in zaraditega ne dovolj kakovostnega procesa izobraževanja bodočega zdravnika,ter takojšnja samostojna dežurstva po manjših zdravstvenih domovihbrez kakršnih koli možnosti posvetovanj. O tej specifični specializacijiin njeni problematiki smo sicer že pripravili poseben sestanek SMZDM,kjer smo skupaj z Ministrstvom za zdravje, ZZS in Fidesom že predlagalinekatere sklepe, vendar so bili žal s strani bolnišničnih kolegov sprejetiz velikim neodobravanjem, predvsem kar zadeva finančne stimulacijeza delo v posebej obremenjenih deficitarnih okoljih, boljše plačilo zasamostojno dežurstvo ... Ker je problematiko treba reševati za vse specializante,je seveda soglasje nujno, tega pa, vsaj za nekatera vprašanja,trenutno med specializanti osnovne in sekundarne ravni še ni.Razprava se je pozno ponoči le počasi bližala koncu, nekaj kolegovje obupalo, bowling smo v večini zamudili. Vseeno se je splačalo. Pomembnejšisklepi, s katerimi smo se soglasno strinjali, so naslednji:1. Zaposlitev mladih zdravnikov po strokovnem izpitu. Ker bo ukinjensekundarijat, bo po strokovnem izpitu mladi zdravnik potrebovalzaposlitev, če njegova želena specializacija ne bo takoj na voljo.Zato bo moral ZZZS za največ 18 mesecev povrniti stroške plače,nadomestil plače in druge stroške dela delodajalcu, kjer bo mladizdravnik med čakanjem na specializacijo zaposlen, denimo kot sobnizdravnik v bolnišnici ali v ambulanti zdravstvenega doma. Delo bolahko opravljal le pod nadzorom specialista.2. Prijava na specializacijo. Razpis specializacij naj bo večkrat na letoin za nezasedene specializacije naj bo odprt ves čas. Tako bo imelmladi zdravnik možnost prijave takoj po strokovnem izpitu.3. Zaposlovanje specializantov. Zaradi pogostih menjav delodajalcamed specializacijo smo predlagali, da specializant ZZS da pisno soglasjeza posredovanje podatkov in evidenc, potrebnih za sklenitevISIS maj 2007

67D E L O Z B O R N I C Edelovnega razmerja. Tako delodajalec od ZZS lahko pridobi vsepotrebne podatke, specializant pa ne izgubi dveh dni za urejanjenepotrebnih papirjev. Če bi izvajalec specializacije kljub pisnemusoglasju specializanta potrebne podatke ali listine zahteval od samegaspecializanta, čeprav bi jih lahko pridobil sam, mora specializantutakoj ob začetku zaposlitve omogočiti tri dni posebne plačane odsotnostiz dela in mu povrniti stroške, ki nastanejo zaradi zbiranjapodatkov in listin.4. Dežurstvo po strokovnem izpitu in v času specializacije. Dežurstvozdravnikov po strokovnem izpitu in specializantov je zelo perečatema, po eni strani zaradi pomanjkanja kadra, po drugi zaradi velikeodgovornosti. Zdravnik na usposabljanju se v času usposabljanjalahko vključuje v opravljanje dežurstva, vendar pod določenimipogoji, ki bodo natančneje določeni v ZZdrS. Najpomembnejše bopredhodno dežuranje pod nadzorom specialista, interno preverjanjeznanja pred nastopom dežurstva, določitev nadzornega zdravnikaspecialista za konzultacijo, ki mora specializantu ves čas opravljanjadežurstva omogočati posvetovanje. Predvsem slednje bo zelo težkoizvedljivo v osnovnem zdravstvu na obrobju, kjer vemo, da je dežurnizdravnik edini prisotni zdravnik v zavodu, telefonska konzultacijapa ima, kadar je sploh možna, svoje slabe strani, zato bo treba topodročje še natančneje opredeliti. Zdravniki, ki dežurajo po drugihustanovah, naj ne sklepajo pogodb o delu pred pridobitvijo soglasjatrenutnega delodajalca za dežurstvo pri drugem delodajalcu.5. Pravice, ki izhajajo iz delovnega razmerja. Posebna težava so dopusti,regresi in napredovanja. Tudi tukaj vidimo enostavno rešitev.Čeprav je specializant zaradi specializacije v enem letu sklenil večzaporednih pogodb o zaposlitvi, so mu vsi izvajalci specializacijedolžni zagotoviti vse pravice, kakor da bi bil celo koledarsko letozaposlen le pri enem delodajalcu. Ker so vsa sredstva povrnjena, tores ne bi smelo biti težko. Tako bi lahko pravice, ki jih je mogočeali smiselno uveljavljati le kot celoto, specializant v celoti uveljavljalpri kateremkoli izvajalcu specializacije. Ravno tako mora vsak izvajalecspecializacije pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi upoštevativsa napredovanja, ki jih je specializant dosegel pri predhodnih izvajalcihspecializacije, in tudi predlagati napredovanje, če se pogojiza napredovanje iztečejo v času zaposlitve pri njem.6. Pravice iz naslova opravljanja specializacije. Poleg specializacije semorajo specializanti tudi dodatno izobraževati. Za to se delodajalcemže sedaj nakazujejo posebna sredstva. Ker specializanti teh sredstevponekod zaradi najrazličnejših neutemeljenih razlogov ne morejoizkoristiti, predlagamo, da če sredstva, namenjena za izobraževanjeposameznega specializanta, v koledarskem letu niso izčrpana, ZZSna predlog specializanta ter ob vključitvi ZZZS in izvajalca specializacije,pri katerem je specializant zaposlen, izda odločbo, s katerospecializanta napoti na ustrezno izobraževanje, mu odobri plačanoodsotnost z dela in ZZZS odredi povrnitev stroškov izobraževanjaneposredno specializantu, vendar največ do načrtovane višine.7. Kakovostno izvajanje programa specializacije. Pomanjkanje zdravnikovne sme biti razlog za slabšo kakovost izvajanja programaspecializacije. Delo na oddelkih, kjer specializant pridobiva potrebnaznanja, je treba organizirati tako, da specializant ni prikrajšan zaznanja in veščine, ki jih mora pridobiti med kroženjem.Na koncu smo bili precej utrujeni, a zadovoljni. Upamo, da bodosklepi minulega sestanka podlaga za pozitivne spremembe, ki bodoizboljšale delovnopravni položaj mladih zdravnikov. Seveda bomoorganizatorji srečanja še naprej pripravljeni dejavno sodelovati z vsemizainteresiranimi, pravni svetovalec Fidesa Bojan Popovič pa je sklepe,kolikor je mogoče, že vključil v predlog, ki bo posredovan na koordinacijozdravniških organizacij in MZ. Za zavzetost se mu najlepše zahvaljujemo,mlade zdravnike pa spodbujamo, naj nam še naprej posredujejo težave,predloge in zamisli ter dejavno sodelujejo pri zanje tako pomembniproblematiki. Predvsem pa moramo nastopiti enotno, tako specializantiosnovne kakor sekundarne ravni. Le skupaj bomo kaj dosegli. Ko iščetezaposlitev, imate včasih možnost izbirati. Pozanimajte se, kateri delodajalcicenijo vaše delo, ga primerno vrednotijo in mlademu koleguomogočajo strokovni razvoj. Izbira je vaša, strani v Izidi z objavamiprostih delovnih mest pa z vsako številko bolj obsežne.Srečanje je omogočilo podjetje Merck Generics.maj 2007 ISIS

68D E L O Z B O R N I C EZapisniki IO ZZSZapisnik 5. seje izvršilnega odboraZdravniške zbornice Slovenije,ki je potekala 8. marca 2007Prisotni člani izvršilnega odbora: prim. asist. dr. Mateja Bulc, dr.med., Jani Dernič, dr. med., prim. Jožef Ferk, dr. med., prof. dr. MatijaHorvat, dr. med., prof. dr. Andreja Kocijančič, dr. med., Mirjam KovačičČadež, dr. dent. med., prof. dr. Vladislav Pegan, dr. med., Žarko Pinter,dr. med., Tatjana Puc Kous, dr. med.Prisotni vabljeni: Elizabeta Bobnar Najžer, prof., Brane Dobnikar, univ.dipl. prav., Branko Pirš, dr. med., Diana Terlević Dabić, dr. dent. med.Vladislav Pegan je predlagal sprejem naslednjega dnevnega reda.Sklep št. 46/5/2007:1. Potrditev zapisnika 4. seje izvršilnega odbora z dne 22. februarja2007 in poročilo o izvršitvi sklepov.2. Pravno mnenje pravne pisarne o zakonu o koncesijah.3. Zasebna zdravniška služba v EU.4. Imenovanje slovenskih predstavnikov v sekcijah UEMS.5. Predlog imenovanja nadzornih zobozdravnikov.6. Predlog nadzorovanih zobozdravnikov in nadzornih komisij zaleto 2007.7. Predlog imenovanja predsednika komisije za strokovno-zobozdravstvenavprašanja.8. Razno.Sklep je bil soglasno sprejet.Mirjam Kovačič Čadež je vprašala, zakaj predlog sklepa odbora zazobozdravstvo o vključitvi zunanjega pravnika za pripravo spremembeaktov ZZS ni na dnevnem redu.Brane Dobnikar je povedal, da je seja skupine za pripravo spremembeaktov predvidena 19. 3. 2007, ko bodo obravnavali vsa gradiva. Do tegadatuma bodo tudi pripravljena vsa gradiva.Mirjam Kovačič Čadež je povedala, da bi člani želeli prejeti gradivovsaj teden dni pred sejo.Vladislav Pegan je odgovoril, da naj bi člani prejeli gradivo 14. ali 15.marca. Trenutno ni nobene potrebe, da bi k delu pritegnili zunanjegapravnega sodelavca. Do določene zamude pri pripravi aktov ZZS je prišlozaradi obremenjenosti pravnikov ZZS s pripombami na zdravstvenezakone, ker so bili postavljeni razmeroma kratki roki za odziv.K 1. točki dnevnega reda: Potrditev zapisnika 4. seje izvršilnega odboraz dne 22. 2. 2007 in poročilo o izvršitvi sklepov.Mirjam Kovačič Čadež je pripomnila, da se pri vseh sklepih gledeudeležb doktorjev dentalne medicine doda, da poti predlaga odborza zobozdravstvo in ne ona sama. Predlagala je, da se sklep 38/4/2007spremeni, saj se zaradi pomanjkanja gradiva o njem ni glasovalo, obravnavalipa ga bodo na tokratni seji.Tatjana Puc Kous je predlagala, da se pri pripombah pri potrditvizapisnika 3. seje v 1. točki dnevnega reda doda poleg Mirjam KovačičČadež tudi njeno ime.Sklep št. 47/5/2007:Izvršilni odbor je potrdil popravljen zapisnik 4. seje z dne 22.2. 2007.Sklep je bil soglasno sprejet.K 2. točki dnevnega reda: Pravno mnenje pravne pisarne o zakonuo koncesijah.Vladislav Pegan je seznanil prisotne o skupnem sestanku z ministromza zdravje, prof. Rajkom Pirnatom ter člani koordinacije zdravniškihorganizacij, na katerem so razpravljali o zakonu o koncesijah. Povedalje, da je bila na sestanku prav tako prisotna Carmen Dobnik, odvetnica,ki je podala svoje pravno mnenje.Predlagal je, da v prihodnje izvršilni odbor potrjuje sklepe o povračilustroškov zunanjih mnenj, preden se izvršijo, če gre za časovno stisko, kotv tem primeru, pa bi lahko odločali v korespondenčni obliki.Tatjana Puc Kous je pojasnila, da je dejansko šlo za časovno stiskoter da je bilo mnenje zunanje pravne pisarne pripravljeno zelo tehtnoin učinkovito. Predstavljalo je določeno težo pri argumentih. Zahvalilase je za to možnost.Vladislav Pegan je dodal, da je bilo mnenje dobro pripravljeno terda je bila gospa Dobnik zelo učinkovita in je v kratkem času pridobilaveliko informacij iz vse Evrope. Glede sestanka koordinacije zdravniškihorganizacij je pojasnil, da je zapisnik sestanka že pridobljen ter bo posredovanvsem članom izvršilnega odbora.Sklep št. 48/5/2007:Izvršilni odbor se strinja, da se pravni pisarni gospe CarmenDobnik plača za pregled pripravljenih zakonskih osnutkov, seznanitevz mnenji iz dosedanje javne razprave in pripravo priloženegamnenja.Sklep je bil soglasno sprejet.Sklep št. 49/5/2007:Pridobivanje mnenj zunanjih sodelavcev mora potrditi izvršilniodbor. Zato je v prihodnje treba pobude poslati pravočasno skupajs predračunom za naročeno delo.Sklep je bil soglasno sprejet.Mateja Bulc se je zahvalila zasebnim zdravnikom za pridobitevmnenja zunanje pravnice, saj je bilo mnenje zelo učinkovito in je pripomoglok razpravi.Žarko Pinter je predlagal, da se izvršilni odbor v prihodnje še posvetirazpravi o zakonu o koncesijah, saj gre za pomembno vsebino.Mateja Bulc je povedala, da je zaprosila vse člane UEMA za informacijo,kako je s podeljevanjem koncesij v posameznih državah. Podatkebo Zbornica analizirala ter objavila v reviji Isis.Tatjana Puc Kous je predlagala, da Zbornica predložene pripombena zakon o koncesijah podpre v vsakem primeru. Poudarila je, da cenane sme biti eno od meril za podeljevanje koncesij, s čimer so se strinjalivsi prisotni.ISIS maj 2007

70D E L O Z B O R N I C EK 3. točki dnevnega reda: Zasebna zdravniška služba v EU.Vladislav Pegan je pojasnil, da je točka podobna prejšnji ter da niglavnega poročevalca, zato je predlagal, da jo prestavijo.K 4. točki dnevnega reda: Imenovanje slovenskih predstavnikov vsekcijah UEMS.Matija Horvat je predlagal sprejem seznama imenovanih predstavnikov.Omenil je, da predstavnikov, ki so pred upokojitvijo, ne bi menjali.Glede maksilofacialne in oralne kirurgije je predlagal, da se predstavnikazamenja na predlog Združenja za maksilofacialno in oralno kirurgijo,torej bi namesto Danijela Žerdonerja, dr. dent. med., imenovali asist. mag.Aleša Vesnaverja, dr. med. Glede predstavnika za plastično kirurgijo, kije v tujini, so se prisotni strinjali, da se ga zamenja.Vladislav Pegan je povedal, da je Zbornica prejela dopis Združenja zamaksilofacialno in oralno kirurgijo, v katerem predlagajo zamenjavo, skatero se tudi sam strinja. Pri zamenjavi na področju plastične kirurgijeje predlagal, da svet za izobraževanje z dopisom obvesti predstavnika,da glede na njegovo trenutno delo v tujini ne more biti predstavnik vUEMS.Mateja Bulc je pripomnila, da geriatrija v Sloveniji ni specialnost,tako da je predlagan predstavnik vprašljiv, gre za specialista splošnemedicine. Predlagala je asist. dr. Marijo Petek Šter, dr. med., kot možnopredstavnico za geriatrijo, če je predstavnik sploh smiseln. Predlagalaje, da se predlog predstavi Združenju zdravnikov družinske medicine.Matija Horvat je predlagal, da vsa internistična združenja Slovenskegazdravniškega društva predlagajo svojega predstavnika za geriatrijo,prav tako se jim predstavi možnost imenovanja asist. dr. Marije PetekŠter, dr. med.Andreja Kocijančič je opozorila na to, da je predstavnik za urologijoin pediatrično urologijo isti.Vladislav Pegan je pri sekciji za kirurgijo predlagal, da se predstavnikzamenja s prof. dr. Vladislavom Peganom, dr. med., in izr. prof.dr. Mirkom Omejcem, dr. med., ki sta oba člana sekcije za kirurgijo.Sedanji predstavnik, ki je torakalni kirurg, naj postane predstavnik vtorakalni sekciji.Matija Horvat je predlagal, da dopolnjeni seznam še enkrat pregledasvet za izobraževanje ter naknadno potrdi izvršilni odbor.Prisotni so se strinjali s predlogom.K 5. točki dnevnega reda: Predlog imenovanja nadzornih zobozdravnikov.Mirjam Kovačič Čadež je pojasnila, da je odbor za zobozdravstvo nasvoji seji obravnaval predlog imenovanja dodatnih nadzornih zobozdravnikov.V imenovanje je predlagala dva zobozdranika ter povedala,da oba izpolnjujeta pogoje za nadzorna zobozdravnika na področjudentalne medicine.Sklep št. 50/5/2007:Za nadzorna zobozdravnika na področju dentalne medicine stapredlagana:- Gregor Završnik, dr. dent. med., spec. stomatološke protetike,- Manja Pavlič, dr. dent. med., spec. stomatološke protetike.Sklep je bil soglasno sprejet.K 6. točki dnevnega reda: Predlog nadzorovanih zobozdravnikovin nadzornih komisij za leto 2007.Mirjam Kovačič Čadež je povedala, da je odbor za zobozdravstvona svoji seji obravnaval predlog izvedbe strokovnih nadzorov v letu2007.Po krajši razpravi glede nadzora pri članici so se prisotni strinjali, dase še enkrat obrazloži merila za izvedbo nadzora ter da se na podlagitega odredi nadzor pri omenjeni zobozdravnici.Jani Dernič je opozoril, da bi bilo treba vedno najprej na Zbornicipreveriti status posameznika, ali ima licenco in ali je član Zbornice.Sklep št. 51/5/2007:V letu 2007 ima odbor za zobozdravstvo na razpolago sredstvaza 13 nadzorov, od tega se imenuje 9 rednih strokovnih nadzorov, 2nadzora se imenuje na podlagi prispelih pritožb, če bo to potrebno.Če se do septembra teh dveh nadzorov ne izvede, bosta dodatnoimenovana dva redna nadzora. Sredstva za en nadzor se porabijo zaizdelavo ekspertnih mnenj na podlagi prispelih pritožb.Kot merila za izvedbo rednih nadzorov je odbor opredelil:- potek licence v letu 2007,- število kreditnih točk,- število pritožb.Sklep je bil soglasno sprejet.K 7. točki dnevnega reda: Predlog imenovanja predsednika komisijeza strokovno-zobozdravstvena vprašanjaMirjam Kovačič Čadež je povedala, da je odbor za zobozdravstvoobravnaval predlog imenovanja novega predsednika komisije za strokovno-zobzdravstvenavprašanja ter predlagala sprejem naslednjegasklepa.Sklep št. 52/5/2007:Člani odbora se strinjajo, da se za predsednika komisije za strokovnozobozdravstvena vprašanja predlaga Gregorja Završnika,dr. dent. med.Sklep je bil sprejet.K 8. točki dnevnega reda: Razno- Sprememba pogojev za začetek specializacije iz intenzivnemedicine.Matija Horvat je pojasnil spremembo, in sicer, da se zaradi uskladitvepogojev za začetek specializacije iz intenzivne medicine predlaga, da sepogoj “zaključena interna medicina” spremeni v nov pogoj “zaključenainternistična specializacija”. S tem bi bil omogočen vstop v specializacijoiz intenzivne medicine specialistom vseh internističnih specialnosti inne le specialistom interne medicine.Sklep št. 55/5/2007:Izvršilni odbor potrdi spremembo pogoja za začetek specializacijeiz intenzivne medicine (vsebina specializacije iz intenzivnemedicine, točka 1.2, alineja b, tako, da se po novem glasi: “zaključenainternistična specializacija”.Sklep je bil soglasno sprejet.- Imenovanje novih članov komisije za izobraževanje pri OZB.Mirjam Kovačič Čadež je povedala, da je odbor za zobozdravstvoimenoval novi članici komisije za izobraževanje pri odboru za zobozdravstvoter ju predlagala v potrditev izvršilnemu odboru.Sklep št. 59/5/2007:Izvršilni odbor je potrdil asist. mag. Natašo Jevnikar, dr. dent.med., in Natašo Prunk, dr. dent. med., za članici komisije za izobraževanjepri OZB.Sklep je bil soglasno sprejet.Zapisala: Katja MartincISIS maj 2007

STATUS ARTIS MEDICAESTROKOVNA SREČANJASpremljanje Creutzfeldt–Jakobove bolezniv Sloveniji71Nadja Koren, Mara Popović, Gorazd Bernard Stokin, Alenka KraigherUvod Creutzfeldt-Jakobova bolezen (CJB) jenajpogostejša izmed sicer redkih humanihprionskih bolezni oziroma prenosljivih spongiformnihencefalopatij (TSE – an. transmissiblespongiforme encephalopathies). Tako so jihpoimenovali zaradi eksperimentalne prenosljivostibolezni na živali in zaradi značilnihspongiformnih nevropatoloških sprememb,vidnih pri mikroskopskem pregledu možganovbolnikov.Znane so štiri oblike CJB: sporadična(sCJB), iatrogena, genetska in variantna(vCJB). sCJB je najpogostejša oblika. V svetuse pojavlja s pogostnostjo 0,5 do 1,7 primerovna milijon prebivalcev na leto in predstavlja80 odstotkov vseh primerov CJB. V nasprotjuz vCJB, za katero obstajajo posredni dokazi,da jo povzroči zaužitje mesa živali, zbolele zbovino spongiformno encefalopatijo (BSE),niso znani vzroki za nastanek sCJB.Učinkovito epidemiološko spremljanjebolezni je zaradi redkosti bolezni, odsotnostizanesljivih kliničnih označevalcev, zapletenostidiagnostičnih postopkov in obveznosti obdukcijetrupla za potrditev diagnoze močnooteženo in je v svetu še vedno dostopno le vnajbolj razvitih državah.Register CJB V Sloveniji je bila zakonska podlaga zaspremljanje CJB oblikovana leta 1999 s Pravilnikomo prijavi nalezljivih bolezni in posebnihukrepih za njihovo preprečevanje inobvladovanje (UL RS, 16/1999), ki CJB v 1.členu pravilnika razvršča v 2. skupino bolezni,za katere se izvajajo splošni in posebni ukrepiza njihovo preprečevanje in obvladovanje, inpozneje še z Odredbo o preventivnih ukrepihv zvezi s transmisivnimi spongiformnimiencefalopatijami (UL RS 2/2001), ki narekuje,da je v primeru utemeljenega suma, da je smrtnastopila zaradi katerekoli oblike Creutzfeldt-Jakobove bolezni, treba obvezno opravitiobdukcijo zaradi mikroskopskega pregledamožganov in dokaza kopičenja prionov zimunohistokemijsko metodo na Inštitutu zaAnaliza prijavljenih primerov je zbrana v spodnjih grafih:Število vseh prijav (vseh možnih, verjetnih in zanesljivih oziroma ovrženih primerov),število zanesljivih sCJB in število možnih sCJB(1987-2006)V zadnjih 10 letih je število prijav CJB v posameznem letu postopno naraščalo, glede na obdobjeprvih 10 let je naraslo tudi število zanesljivih primerov sCJB.Starostno specifične prijave sCJB(1996-2006)Najmlajši bolnik, pri katerem je bila potrjena zanesljiva sCJB, je bil star 51 let. Od leta 1996, koso v Veliki Britaniji diagnosticirali prvo vCJB, ki se večinoma pojavlja pri mlajših pacientih, sobili v Sloveniji prijavljeni le štirje bolniki, mlajši od 50 let, z diagnozo možna sCJB in nobenkot možna ali verjetna vCJB.maj 2007 ISIS

72STATUS ARTIS MEDICAEPogostnot sCJB v Sloveniji glede na pojav nekaterih pomembnih dogodkov v epidemiološkemspremljanju CJB po svetu in BSE v Slovenijipatologijo Medicinske fakultete Univerze vLjubljani.Zaradi nezadostnega števila prijav zanesljivihprimerov CJB v državnem epidemiološkemregistru nalezljivih bolezni smo leta 2005na Centru za nalezljive bolezni Inštituta zavarovanje zdravja vzpostavili ločen registerCJB za prijave, ne samo zanesljivih, ampaktudi možnih oziroma verjetnih primerovprionskih bolezni. Z namenom ugotavljanjaresnične incidence vseh TSE v Sloveniji je bilv naslednjem letu novi register CJB dopolnjenz retrospektivnimi podatki iz več različnihvirov: 1. nacionalnega registra nalezljivihbolezni, ki je vseboval podatke od leta 1990,2. baze primerov CJB Inštituta za patologijo(1987-2006)20-letno obdobje smo razdelili na tri dele (1987–1996; 1996–2001; 2001–2006) glede na prvipojav vCJB v Veliki Britaniji (1996) in prvi pojav BSE v Sloveniji (2001). Iz grafa je razvidno, daje povprečna pogostnost sCJB v zadnjih šestih letih kar sedem- do 11-krat višja kakor v prvihdveh opazovanih obdobjih, kar je najverjetneje posledica večjega zavedanja zdravnikov o obstojute bolezni. (Opazovano obdobje/Pogostnost: ’87–’95 / 0’3; ’96–’00 / 0’5; ’01 –’06 / 1’8).Medicinske fakultete v Ljubljani, ki je vsebovalpodatke od leta 1987, 3. podatkov, pridobljenihz usmerjenim poizvedovanjem med zdravniki,in 4. podatkov iz baze podatkov IVZ o umrlihod leta 1985.Analiza podatkov registraCJB ob koncu leta 2006 Po podatkih registra CJB na Centru za nalezljivebolezni je bila v Sloveniji v 20 letih (od1. 1. 1987 do 31. 12. 2006) diagnoza “zanesljivaCJB”, ki jo je mogoče postaviti šele po mikroskopskempregledu možganov ter dokazukopičenja prionov, postavljena v 33 primerih.Ob koncu leta 2006 je bilo v registru zavedenihtudi 12 primerov možne sCJB. Razen sCJB,druge humane TSE v Sloveniji še nikoli nisobile diagnosticirane.Za opredelitev resnične pogostnosti humanihTSE je najpomembnejša pravilna diagnostikater klasifikacija primerov in prijavabolezni. Po priporočilih Svetovne zdravstveneorganizacije je potrebno vsaj dvakrat večještevilo prijav možnih oziroma verjetnih primerovglede na število zanesljivih primerov terzadosten delež prijav bolnikov, mlajših od 50 in30 let. V Sloveniji je bilo prvo merilo doseženov zadnjih štirih letih, zabeležili pa smo le štiriprijave sumov na CJB pri bolnikih, mlajših od50 let (v letih 2002, 2004 in dva primera v letu2005). Pogostnost prijavljenih zanesljivih sCJBv Sloveniji je bila v zadnjih šestih letih 1,8 namilijon prebivalcev na leto, kar je povsem primerljivos pogostnostjo sCJB v svetu.Strokovna skupina za spremljanjeCJB v Sloveniji Po zgledu držav z dobrim nadzorom nadpojavljanjem prionskih bolezni smo tudi vSloveniji, na pobudo Ministrstva za zdravje,oblikovali strokovno skupino za spremljanjein obravnavo CJB. Skupina je bila tako ustanovljena31. 1. 2007 pri Centru za nalezljivebolezni Inštituta za varovanje zdravja. Sestavljajo deset strokovnjakov s področja nevrologije,patologije, infektologije, psihiatrije, transfuziologijein epidemiologije. Predsednicaskupine je prof. dr. Mara Popović, dr. med,spec. patologije.Z vzpostavitvijo strokovne skupine načrtujemoizboljšanje sistema za obravnavobolnikov z možno ali verjetno CJB (pravočasnain popolna prijava, enovita in standardiziranadiagnostična obravnava, ustrezna klasifikacijabolezni ter epidemiološka poizvedba pri vsakemmožnem ali verjetnem primeru), s čimerbo omogočena tudi ocena stanja in pogoji za izvedboustreznih zaščitnih ukrepov. Strokovnaskupina bo spremljala nova spoznanja o TSE vznanosti in zagotavljala neodvisno strokovnomnenje uradnim ustanovam v Sloveniji. Nalogestrokovne skupine so tudi: skrb za ustreznostsmernic preprečevanja prenosa povzročiteljevprionskih bolezni glede na nova spoznanja napodročju prenosljivosti prionskih bolezni inkužnosti materialov; njihova implementacijav zdravstveni dejavnosti; zgodnja prijava sumana CJB; hitra, ustrezna in enovita diagnostikater usklajevanje dejavnosti ob nekaterih dogodkih,denimo morebitnem pojavu vCJB vSloveniji.ISIS maj 2007

73STATUS ARTIS MEDICAEErratacorrigeNOVOODKRITA ASTMAOceni težavnost astmePri pripravi članka “Stališča doobravnave odraslega bolnika z astmo– povzetek” (Isis 4/2007, str. 96–99)avtorjev Stanislava Šuškoviča, MitjeKošnika, Matjaža Fležarja, GordaneŽivčec Kalan, Tine Morgan, MihaeleZidarn, Katarine Osolnik in NisereBajrović so na sliki 1: Algoritemzdravljenja persistentne astme... (str. 98),izpadli deli besedila v okencih. Sliko vnadaljevanju objavljamo ponovno.Avtorjem in bralcem se iskrenoopravičujemo in prosimo zarazumevanje.IGK 400-800budezonida*g/danoziroma ekvivalentdrugega glukokortikoidaAstma neurejenaPRVI KONTROLNI PREGLED:Oceni urejenost astmeATL (samo priblagi astmi)Astma urejenaFARMAKOLOŠKIRAZLOGINEFARMAKOLOŠKIRAZLOGINadaljuj z enako alizmanjšano protivnetnoterapijoAlgoritem zdravljenja persistentneastme. Poudarek je na razkrivanjufarmakoloških in nefarmakološkihrazlogov za neurejenost persistentneastme, kar naredimo z upoštevanjempodatkov v tabeli 1.UKREPI GLEDE NA PRIMARNI ALINASLEDNJE PREDPISE ZDRAVIL Ob opaznem izboljšanju gledena izhodiše vztrajaj pri enakiterapiji, sicer Preidi iz ATL na IGK ali Poveaj IGK ali Ob že zmernem odmerku IGKdodaj ali ATL ali LABA ali Drugi farmakološki ukrepiUSTREZNIUKREPI: Izboljšanjezavzetosti Pouk Prenehanje kajenja Rinitis GERB SINUSITIS* budezonid v pršilu je tradicionalna merskaenota za inhalacijski glukokortikoid.NASLEDNJI PREGLEDImaj 2007 ISIS

75PRIJAVNICAKOLEDAR STROKOVNIH SREČANJENOTNA PRIJAVNICA ZA UDELEŽBO NA ZDRAVNIŠKIH SREČANJIH, OBJAVLJENIH V IZIDI(velja tudi fotokopirana prijavnica) prijavljam se za udeležbo prosim, pošljite informacije drugo _______________________________(ustrezno obkrožite oziroma dopišite)srečanjeudeleženec/udeleženkaime in priimeknaslov stalnega bivališčaIzjava - davčni zavezanec (obkroži) da ne davčna številka:IZPOLNITI,ČE UDELEŽENEC NI PLAČNIKPLAČNIK JE BOLNIŠNICA, ZAVOD ALI KDO DRUGPlačnik udeležbe - kotizacijeNaziv plačnikaTočen naslov sedeža plačnikaTelefon Faks E-poštaKontaktna osebaIzjava - davčni zavezanec (obkroži) da ne davčna številka:IZPOLNITI SAMO ZA TISTA STROKOVNA SREČANJA, KI JIH ŽELITE UVELJAVLJATI ZA PODALJŠANJE LICENCEKraj rojstvaDatum rojstvaNaziv delovne organizacijeDelovno mestoŽelim sodelovati: kot predavatelj (predavanje, poster, drugo) kot udeleženec na praktičnem usposabljanjuProsim informacije o možnostih nočitve da neKotizacijo za srečanje bom poravnal/a s položnico ob prijavidatumpodpismaj 2007 • ISIS

76KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJMAJ 2007 TEMA VSEBINA4. ob 14.00 št. kandidatovLJUBLJANA LIZOSOMSKE BOLEZNI KOPIČENJA ni omejeno strokovno srečanje Združenja za pediatrijo11. ob 9.00LJUBLJANAGinekološka klinika,predavalnica11.–12. ob 9.30BLEDFestivalna dvorana11.–12. ob 9.00GENETIKA V GINEKOLOGIJI INPORODNIŠTVU IIIpodroben program • Isis 4/2007EAGE POSTGRADUATE COURSEpodroben program • Isis 5/200770 delavnica, namenjena ginekologom, specializantom ginekologije inporodništva150–200 mednarodno strokovno srečanje, namenjeno zdravnikomspecialistom gastroenterologom, abdominalnim kirurgom,onkologom in drugim zdravnikom, ki se ukvarjajo s področjemgastroenterologije (pediatri, patologi ...), specializantom omenjenihpodročijLJUBLJANA1. predavalnicaKliničnega centraSTROKOVNO SREČANJE Z MEDNARODNOUDELEŽBO OB 50. OBLETNICI ENOTEINTENZIVNE TERAPIJE (RC) NA INFEKCIJSKIKLINIKIni omejenosimpozij, namenjen vsem zdravnikom11.–12. ob 9.00LJUBLJANAKlinični center, predavalnice1, 2 in 411.–12. ob 15.00LIPICAhotel Maestoso11.–12.ŠMARJEŠKETOPLICE12. ob 8.30RAKITNAMladinsko klimatskozdravilišče50. OBLETNICA USTANOVITVERESPIRACIJSKEGA CENTRA ENOTEINTENZIVNE TERAPIJE KLINIKE ZAINFEKCIJSKE BOLEZNI IN VROČINSKA STANJApodroben program • Isis 4/2007SPOMLADANSKI SESTANEK ZDRUŽENJAPNEVMOLOGOV SLOVENIJEpodroben program • Isis 4/2007ŠOLA URGENTNE NEVROLOGIJEpodroben program • Isis 4/2007XII. RAKIŠKO SREČANJE PEDIATROV,ŠOLSKIH IN DRUŽINSKIH ZDRAVNIKOV:MOTNJE HRANJENJA IN ČUSTVENEMOTNJE PRI OTROCIH IN MLADOSTNIKIHTER PREDSTAVITEV NOVEGA PROGRAMAMLADINSKEGA KLIMATSKEGA ZDRAVILIŠČARAKITNApodroben program • Isis 4/2007*** strokovno srečanje z mednarodno udeležbo100 seminar za interniste in pnevmologe45 učna delavnica, namenjena zdravnikom družinske medicine,nevrologom, anesteziologom, specializantom nevrologije*** srečanje pediatrov, šolskih in družinskih zdravnikovISIS • maj 2007

77KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJORGANIZATOR NASLOV K. TOČKEza prijave, kontaktne osebe, tel., fakskotizacijaZdruženje za pediatrijo, Ivan Vidmar, dr. med. informacije: Nevenka Lepin, E: nevi.lepin@gmail.com kotizacije ni v postopkuZdruženje za medicinsko genetiko, FundacijaDa bi se vsak otrok rodil zdrav, Ginekološkaklinika, prof. dr. Borut Peterlin, dr. med., svetnikinformacije: Mojca Gorjanc, T/F: 01 540 11 37, T: 01 522 61 03100 EUR za specialiste, 50 EUR zaštudente in upokojene zdravnikev postopkuEuropean Association for Gastroenterologyand Endoscopy (EAGE), Slovensko združenjeza gastroenterologijo in hepatologijo, Kliničnicenter Ljubljana, KO za gastroenterologijo,prof. dr. Borut Štabuc, prof. dr. Lars Lundellprijave: Albatros Bled, Ribenska 2, 4260 Bled, W: www.albatrosbled.com/eage2007,informacije: Nina Bernard, T: 04 57 80 351,F: 04 57 80 355, E: nina@albatros-bled.com220 EUR ***Klinika za infekcijske bolezni in vročinskastanja KC Ljubljana, Združenje za infektologijopri SZD in Slovensko združenje za intenzivnomedicino, prim. asist. dr. Igor Muzlovič, dr.med.Simona Rojs, Tajništvo Klinike za infekcijske bolezni in vročinskastanja, Japljeva 2, 1525 Ljubljana, T: 01 522 42 20, F: 01 522 2456, E: simona.rojs@kclj.si50 EUR (DDV je vključen) ***Klinika za infekcijske bolezni in vročinskastanja, Klinični center Ljubljana, Združenjeza infektologijo SZD, Slovensko združenje zaintenzivno medicino, Zbornica zdravstvene inbabiške nege Slovenije –Zveza društev MS, babic in ZT Slovenije, Sekcija MSin ZT na internistično-infektološkem področjuprijave: do 15. 4. 2007, informacije: Simona Rojs,T: 01 522 21 10, F: 01 522 24 56, E: simona.rojs@kclj.si50 EUR,TRR: 33000-8736720345v postopkuZdruženje pnevmologov Slovenije, prim. mag.Stanislav Kajbaprijave: Dragica Sukič, Bolnišnica Golnik,informacije: prim. mag. Stanislav Kajba,Zdravstveni dom Celje, T: 03 543 44 58100 EUR, sekundariji in specialisti 40EUR, za upokojene zdravnike inštudente kotizacije ni***Združenje nevrologov SZD, KO za nevrologijo– KC, prof. dr. Anton Mesec, dr. med.prijave: Anka Žekš, KO za nevrologijo, KC, Zaloška 7,1525 Ljubljana, T: 01 522 23 11, 01 522 22 08150 EUR v postopkuMladinsko klimatsko zdravilišče Rakitna prijave: Mladinsko klimatsko zdravilišče Rakitna, Rakitna 96,1352 Preserje, T: 01 365 98 00 (od 7. do 15. ure).Rok prijave: 10. maj 200750 EUR ***maj 2007 • ISIS

78KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJMAJ 2007 TEMA VSEBINA12. ob 8.00 št. kandidatovLJUBLJANAZdravstveni dom LjubljanaCenter, velika predavalnica,Metelkova 917.–19.PORTOROŽHotel SlovenijaI. STROKOVNO SREČANJE: KAKOVOSTVODENJA ANTIKOAGULACIJSKEGAZDRAVLJENJA V SLOVENIJIpodroben program • Isis 4/20074. KONGRES SEKCIJE ZA PREVENTIVNOMEDICINO*** strokovno srečanje200 strokovno srečanje za vse zdravnike, zobozdravnike in zdravstvenesodelavce17.–19.PORTOROŽHoteli Morje – Hoteli Palace4. SLOVENSKI KONGRES PREVENTIVNEMEDICINEni omejenostrokovno srečanje, namenjeno vsem s področja javnega zdravja18.–19. ob 14.00LOGARSKA DOLINAHotel Plesnik18.–20. ob 15.00BOLEZNI ŠČITNICE, PODIPLOMSKA ŠOLA ZAZDRAVNIKEpodroben program • Isis 4/200725 strokovno izobraževanje za zdravnikePORTOROŽKongresni center Bernardin5. LETNO SREČANJE ADRIATIC VASCULARULTRASOUND SOCIETY (AVUS)ni omejenopodiplomski seminar z učno delavnico, namenjen zdravnikom, ki seukvarjajo z ultrazvokompodroben program • Isis 3/200719. ob 8.00LJUBLJANApredavalnica naDermatovenerološki kliniki,Klinični center, Zaloška c. 219.–20. ob 9.00ŠKOFJA LOKAstrelišče v vojašniciFLEBOLOŠKA ŠOLA – 2. stopnjapodroben program • Isis 5/2007VII. DRŽAVNO PRVENSTVO ZA ZDRAVNIKEIN ZOBOZDRAVNIKE V STRELJANJU ZMEDNARODNO UDELEŽBO*** šola za zdravnike*** tekmovanje v streljanju s standardno zračno puško in pištolo sseminarjem o poškodbah v športu22.–25. ob 17.00MAGGLINGEN– MACOLINŠvica24.–26.RADENCITerme Radenci, Hotel RadinISIS • maj 2007podroben program • Isis 3/2007LEONARDO-EURACTOV TEČAJ DRUŽINSKEMEDICINE25. RADENSKI DNEVIpodroben program • Isis 4/200732 tečaj za asistente in mentorje o ocenjevanju učnih potreb,poučevanju odraslih, pripravi in izvedbi učnih programov*** vodilni temi: srčno popuščanje in motnje srčnega ritma

79KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJORGANIZATOR NASLOV K. TOČKEza prijave, kontaktne osebe, tel., fakskotizacijaSekcija za antikoagulacijsko zdravljenje inpreprečevanje trombemboličnih bolezni priZdruženju za žilne bolezni, SZDprijave: najkasneje do 3. maja 2007 na E: alenka.mavri@kclj.si kotizacije ni v postopkuSekcija za preventivno medicino SZD, prim. dr.Alenka Kraigherga. Valerija Marenče, Inštitut za varovanje zdravja RS,Trubarjeva 2, 1000 Ljubljana, T: 01 244 14 10*** ***Sekcija za preventivno medicino, predsednicasekcije prim. doc. dr. Alenka Kraigherga. Valerija Marenče, Inštitut za varovanje zdravja,Sekcija za preventivno medicino, Trubarjeva 2,1000 Ljubljana, T: 01 244 14 10objavljeno naknadno ***Slovensko združenje za nuklearno medicino,prof. dr. Sergej Hojker, dr. med.prijave: doc. dr. Simona Gaberšček, dr. med., Klinika zanuklearno medicino, Zaloška 7, 1525 Ljubljana,informacije: doc. dr. Simona Gaberšček, dr. med.,T: 01 230 19 71, F: 01 522 22 37100 EUR 7Adriatic vascular ultrasound society, MFMaribor, SB Slovenj Gradec, asist. SašaReiner, dr. med., sasa.rainer@sb-sg.siprijave: Novacon, d.o.o., Bartolići 17, 10000 Zagreb,Hrvaška, informacije: Javor Vučič, T: +385 1 383 06 38,GSM: +385 91 507 51 34, F: +385 1 383 06 38,W: www.novacon.hr/avus.html250 EUR, za upokojene zdravnike inštudente medicine 180 EURv postopkuDermatovenerološka klinika, Klinični centerLjubljanainformacije in prijave: Verica Petrovič, tajnicaDermatovenerološke klinike KC, Zaloška 2, 1000 Ljubljana,T: 01 522 42 80, F: 01 522 43 33, E: verica.petrovic@kclj.si150 EUR ***Slovensko zdravniško športno društvoMedicus – Strelska sekcijaprijave in informacije: Branko Košir, E: branko.kosir@siol.net,T: 041 444 972. Prijave sprejemamo do 15. 5. 200720 EUR, za člane Medicusa 10 EUR(vpisno polo dobite na Zdravniškizbornici), TRR Medicusašt.: 02014-0089618943, sklic 3333.Ob prijavi predložite dokazilo o plačanikotizaciji in prosite za račun***EURACT, Bernhard Rindlisbacher, dr. med. Bernhard Rindlisbacher, dr. med., Traubenweg 67,CH-3612 Stefisburg, Švica, E: berhnard.k.rindlishbache@rhin.ch,T: +41 33 221 50 30, F: +41 33 221 50 33(dodatne informacije E: janko.kersnik@s5.net)400 EUR, namestitev –polni penzion: približno 80 EUR/nočv enoposteljni sobi***Združenje kardiologov Slovenijeinformacije: Združenje kardiologov Slovenije, KC Ljubljana, KO za kardiologijo, Zaloška 7/VII, 1000 Ljubljana,T: 01 522 29 34, F: 01 522 45 99*** v postopkumaj 2007 • ISIS

80KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJMAJ 2007 TEMA VSEBINA25. št. kandidatovLJUBLJANAPoslovna stavba GIVO(bivši Smelt)25. ob 9.00LJUBLJANAGrand hotel Union,srebrni salon25.–26. ob 16.00BLEDHotel GolfSVEČANI SPREJEM ZA VSE NOVESPECIALISTE, KI SO OPRAVILI SPECIALISTIČNIIZPIT IZ DM V LETU 2006INTERNATIONAL SYMPOSIUM: EPILEPSIESAND EPILEPTIC SYNDROMES DURINGCHILDHOOD AND ADOLESCENCEpodroben program • Isis 4/20071. SLOVENSKI SIMPOZIJ: SLADKORNI BOLNIKIN KRONIČNA LEDVIČNA BOLEZEN20 stanovsko srečanje zdravnikov družinske medicine70 simpozij, namenjen pediatrom, nevrologom, razvojnim pediatrom,otroškim nevrologom*** simpozij z mednarodno udeležbo25.–26. ob 9.00MARIBORKongresni center Habakukpodroben program • Isis 2/20076. BEDJANIČEV SIMPOZIJ “OKUŽBE VKIRURGIJI”*** simpozij za infektologe, kirurge, travmatologe, ortopede, urologe,ginekologe, mikrobiologe, epidemiologe in ostale zdravnike, ki jihto zanima25.–26.LJUBLJANA,Dvorana GIVO,Dunajska 16025.–26. ob 10.00LAŠKOKulturni center25.–26.NOVA GORICAHotel Perla26.podroben program • Isis 2/200733. SREČANJE DELOVNIH SKUPIN:KAKOVOSTNA OBRAVNAVA BOLNIKA VDRUŽINSKI MEDICINIpodroben program • Isis 4/200720. ONKOLOŠKI VIKEND “REHABILITACIJA POZDRAVLJENJU RAKA”podroben program • Isis 5/2007VIII. NOVAKOVI DNEVI - XV. STROKOVNISESTANEK ZPMS: POPORODNO OBDOBJE(MATI IN OTROK)podroben program • Isis 3/2007*** strokovno srečanje za zdravnike, medicinske sestre, zdravstvenetehnike in fizioterapevte, ki sestavljajo strokovno skupino vosnovnem zdravstvu150 strokovno srečanje, namenjeno strokovnjakom, ki so vključeni vrehabilitacijo bolnikov po zdravljenju raka*** srečanje je namenjeno specialistom in specializantom ginekologijein porodništva, neonatologom, babicam in medicinskim sestramARBORETUMVolčji Potok8. DRŽAVNO PRVENSTVO ZDRAVNIKOV INZOBOZDRAVNIKOV V GOLFUni omejenošportno tekmovanjeISIS • maj 2007

81KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJORGANIZATOR NASLOV K. TOČKEza prijave, kontaktne osebe, tel., fakskotizacijaZdruženje zdravnikov družinske medicine– SZD, asist. mag. Nena Kopčavar Guček, dr.med., asist. mag. Davorina Petek, dr. med.ga. Ana Artnak, Katedra za družinsko medicino, Medicinskafakulteta, Poljanski nasip 58, p.p. 2218, 1104 Ljubljana,T: 01 438 69 15, F: 01 438 69 10, E: kdrmed@mf.uni-lj.si,W: http://www.drmed.org/novica.php?id=10745kotizacije ni ***Sekcija za otoško nevrologijo in Medicinskafakulteta, prof. dr. David Neubauer, dr. med.prijave in informacije: Sekcija za otroško nevrologijo,prof. dr. David Neubauer, dr. med.,T: 01 522 92 73, F: 01 522 93 5770 EUR, za upokojene zdravnike inštudente kotizacije ni10Združenje endokrinologov Slovenije,Slovensko nefrološko društvoprijave: ga. Vilma Urbančič, Klinični oddelek za endokrinologijo,diabetes in presnovne bolezni, KC Ljubljana, Zaloška 7,1000 Ljubljana, s prijavnico, ki jo najdete v Izidi, ali naE: vilma.urbancic@kclj.si do 20. maja 2007, informacije: JelkaZaletel Vrtovec, Klinični oddelek za endokrinologijo, diabetesin presnovne bolezni, KC Ljubljana, Zaloška 7, 1000 Ljubljana,jelka.zaletel@kclj.si, T: 01 522 27 82, 01 522 39 9045 EUR ob pravočasni prijavi, 90 EURob prijavi na recepciji. Za predavatelje,moderatorje in člane obeh odborovkotizacije ni***SB Maribor – Oddelek za nalezljive bolezniin vročinska stanja, prim. Jelka ReberšekGorišek, dr. med.ga. Majda Petek, SB Maribor, Oddelek za nalezljive bolezni invročinska stanja, Ljubljanska 5, 2000 Maribor,T: 02 321 26 57, F: 02 331 23 93, E: j.gorisek@sb-mb.si200 EUR (DDV je vključen), kotizacijonakažite na račun: Zdravniško društvoMaribor, Vošnjakova ul. 4, 2000 Maribor,TRR št.:04515-0000124280, sklicna št. 1026, Bedjaničev simpozij 2007,za upokojene zdravnike, sekundarije inštudente kotizacije ni***Združenje zdravnikov družinske medicine,Sekcija medicinskih sester in zdravstvenihtehnikov v splošni medicini, Katedra zadružinsko medicino MF v Ljubljani, Zavod zarazvoj družinske medicineprijave: prijavnica je na W: http://www.drmed.org/novica.php?id=10745, pošljite jo na Katedro za družinsko medicino,Poljanski nasip 58, p.p. 2218, 1104 Ljubljana, informacije: asist.mag. Nena Kopčavar Guček, dr. med., T: 01 200 45 19,asist. mag. Davorina Petek, dr. med., T: 01 420 24 33160 EUR za zdravnike, 90 EUR zamedicinske sestre in zdravstvene tehnike.Ob udeležbi zdravnika in medicinskesestre iste delovne skupine je kotizacijaza oba skupaj 200 EUR pri prijavi do16. 4. 2007 (DDV ni vključen)***Kancerološko združenje SZD, Združenjeza fizikalno in rehabilitacijsko medicino,Onkološki inštitut Ljubljana, Inštitut RS zarehabilitacijo, Zveza slovenskih društev za bojproti raku, doc. dr. Branko Zakotnik, dr. med.prijave: Onkološki inštitut Ljubljana, Zaloška 2,1000 Ljubljana, informacije: Vijoleta Kaluža,T: 01 587 91 22, F: 01 587 94 95,E: vkaluza@anko-i.si117 EUR (z DDV) za oba dneva,za petek 67 EUR (z DDV) in za soboto50 EUR (z DDV)v postopkuZdruženje za perinatalno medicino SZD,KO za perinatologijo, Ginekološka klinikaLjubljana, SB dr. Franca Drganca Nova Gorica,Ginekološko-porodniški oddelekprijave: Martina Pečlin, Ginekološka klinika, Enota zaraziskovalno delo, Šlajmerjeva 3, Ljubljana,F: 01 439 75 90,E: martina.peclin@obgyn.mf.uni-lj.si220 EUR za specialiste in 120 EUR zaspecializante, medicinske sestre termedicinske sestre babice (z vključenimDDV)8Medicus – Sekcija za golf, prim. MarkoDemšar, dr. med.prim. Marko Demšar, dr. med, T: 01 432 91 99,E: demsar@siol.net*** ***maj 2007 • ISIS

82KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJMAJ 2007 TEMA VSEBINA26. ob 8.00 št. kandidatovLJUBLJANAKongresni center HotelaMons, dvorana Šubic26. ob 8.30LIPICAOSNOVNI IMPLANTOLOŠKI TEČAJ UPORABEIMPLANTOLOŠKEGA SISTEMA ANKYLOSpodroben program • Isis 5/2007SODOBNA OBRAVNAVA BOLNIKOV ZATOPIJSKIM DERMATITISOM30 strokovno izobraževanje za zobozdravnike*** strokovno srečanje za zdravnike26. ob 10.00podroben program • Isis 5/2007BRDO PRI KRANJUXIII. MEDICINSKI DUATLON IN X. POLETNIMEDICINSKI TEK (10 KM) TER MEDNARODNISTROKOVNI POSVETni omejenostrokovno srečanje “Telesne in psihične značilnosti ob dolgotrajnihtelesnih naporih pri teku” (predavatelja: dr. Bojan Knap, g. DušanMravlje)26.DEBELI RTIČMladinsko zdravilišče,konferenčna dvorana27.–29. ob 13.00ORTOPEDSKI PROBLEMI OTROK INMLADOSTNIKOVpodroben program • Isis 5/2007ni omejenostrokovno srečanje za pediatre, šolske zdravnike in ostale zdravnikev osnovnem zdravstvuBLEDHotel Golf16 th INTERNATIONAL SYMPOSIUM ONINTENSIVE CARE MEDICINEni omejenomednarodni simpozij, namenjen zdravnikom, ki delajo naintenzivnih in urgentnih oddelkihpodroben program • Isis 4/200731.–2. 6.KRANJSKA GORAHotel Lek31.–3. 6.VELENJEHotel PakaOSNOVE KLINIČNE ALERGOLOGIJE IN ASTME.POUK BOLNIKA Z ASTMO. VODENJE BOLNIKAS KOPBpodroben program • Isis 2/20079. KONGRES ENDOSKOPSKE KIRURGIJESLOVENIJE20 učna delavnica za zdravnike splošne/družinske medicine terzdravnike drugih strok, specializante in sekundarije300 bienalni kongres za zdravnike v osnovnem zdravstvu, kirurge,endoskopske kirurge vseh specialnosti, specializante vseh strok,vse operaterje – endoskopiste vseh specialnostiJUNIJ 20071.–2. ob 9.00LJUBLJANAKonferenčna dvorana Krke,Dunajska 65V. KONFERENCA SLOVENSKIH ZDRAVNIKOVIZ SVETA IN SLOVENIJE150–200 strokovno srečanje – predstavitev raziskovalnega dela slovenskihmedicinskih strokovnjakov iz tujine in Slovenije, preventiva inzdravljenje bolezni srca in ožilja, partnerstvo med zasebnimin javnim zdravstvom, etika v medicini – je namenjeno vsemmedicinskim strokovnjakomISIS • maj 2007

83KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJORGANIZATOR NASLOV K. TOČKEza prijave, kontaktne osebe, tel., fakskotizacijaZdruženje za maksilofacialno in oralnokirurgijo Slovenije, Aurora Dental, d.o.o.,Ljubljanainformacije in prijave: Aurora Dental, d.o.o., Brilejeva ulica 2,1000 Ljubljana, T: 01 515 23 00, 01 514 12 46,E: auroradental@siol.net250 EUR + 20-odstotni DDV naTRR podjetja Aurora Dental, d.o.o., priNovi Ljubljanski banki, d.d.: 02043-0090204663, s pripisom “Za osnovnitečaj ANKYLOS”***Dermatovenerološka klinika KC v sodelovanjuz Združenjem slovenskih dermatovenerologovinformacije in prijave:Verica Petrovič, tajnicaDermatovenerološke klinike KC, Zaloška 2, 1000 Ljubljana,T: 01 522 42 80, F: +386 1 522 43 33, E: verica.petrovic@kclj.si150 EUR ***prof. dr. Milivoj Veličković Peratprof. dr. Milivoj Veličković Perat, E: milivoj.velickovic@mf.uni-lj.si,W: http://www2.mf.uni-lj.si/~velickovic/mainpage.htm*** ***Mladinsko zdravilišče in letovišče Debelirtič v sodelovanju s Sekcijo za šolsko invisokošolsko medicino pri SZDprijave: recepcija Mladinskega zdravilišča Debeli rtič, Jadranska73, 6280 Ankaran, F: 05 669 22 23, T: 05 669 21 00, E:recepcija.mzl@rks.si, informacije: Breda Prunk, dr. med., T: 05669 20 09, E: breda.franetic-prunk@rks.si*** ***Slovensko združenje za intenzivno medicino,doc. dr. Andrej Pernat, dr. med.ga. Lidija Grčar, Center za intenzivno interno medicino(CIIM), Klinični center Ljubljana, Zaloška 7, 1525 Ljubljana,T: 01 522 48 36, F: 01 522 22 96, E: lidija.grcar@kclj.si, andrej.pernat@mf.uni-lj.si, obrazec za prijavo je na voljo na spletnistrani www.szim.orgza člane SZIM: za polno prijavo 200 EURpred 1. 5. 2007, 250 EUR ob pričetkusimpozij, 150 EUR za en dan, za nečlaneSZIM: za polno prijavo 250 EUR pred1. 5. 2007, 300 EUR ob pričetku simpozij,200 EUR za en dan, za medicinskesestre: 100 EUR pred 1. 5. 2007, 150 EURob pričetku simpozij, 50 EUR za en dan,za študente, specializante: ni kotizacije***Bolnišnica Golnik, KO za pljučne bolezni inalergijoga. Irena Dolhar, KO za pljučne bolezni in alergijo,4204 Golnik, T: 04 256 91 11, F: 04 256 91 17,E: irena.dolhar@klinika-golnik.si250 EUR 19Združenje za endoskopsko kirurgijo Slovenije,Splošna bolnišnica Slovenj Gradec, prim. dr.Nado Vodopija, dr. med., prim. mag. MihaelZajec, dr. med.prijave: Oddelek za splošno in abdominalno kirurgijo, Splošnabolnišnica Slovenj Gradec, Gosposvetska 1, 2380 SlovenjGradec, informacije: T: 02 882 35 31 (ga. Suzana),F: 02 884 23 93, W: www.sb-sg.si, E: jurij.gorjanc@sb-sg.si200/250 EUR, 100/150 EURspecializanti (druga cena za plačiloob prihodu)Svetovni slovenski kongres, prof. dr. MetkaZorc, dr. med.prijave: Svetovni slovenski kongres, Cankarjeva 1/V,1000 Ljubljana, informacije: Jana Čop, T: 01 242 85 50 ali01 242 85 60, F: 01 242 85 58,E: ssk.up@eunet.si,W: www.slokongres.com*** ***maj 2007 • ISIS

84KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJJUNIJ 2007 TEMA VSEBINA1.–2. št. kandidatovMARIBORKazinska dvorana SNGMaribor1.–2.18. SREČANJE INTERNISTOV IN ZDRAVNIKOVSPLOŠNE MEDICINE “IZ PRAKSE ZA PRAKSO”podroben program • Isis 5/2007*** srečanje internistov in zdravnikov splošne medicine z mednarodnoudeležboMARIBOR11. SEMINAR O BOLEČINIni omejenostrokovno izobraževanje za vse zdravnikeSplošna bolnišnica Mariborpodroben program • Isis 05/071.–2. ob 8.15LJUBLJANAMedicinska fakulteta,Korytkova ulica 2, velikapredavalnicaXXV. DERČEVI DNEVI: PODIPLOMSKOIZOBRAŽEVANJE IZ PEDIATRIJE ZMEDNARODNO UDELEŽBO*** podiplomsko izobraževanje iz pediatrije je namenjeno pediatrom,specialistom šolske medicine, splošnim in družinskim zdravnikom,tokrat tudi medicinskim sestram ter vsem drugim, ki delajo napodročju otroškega in mladinskega zdravstva2.LJUBLJANAMedicinska fakulteta, velikapredavalnica2.–6.podroben program • Isis 4/2007MEDNARODNI SIMPOZIJ OTROŠKENEVROLOGIJEpodroben program • Isis 3/2007*** mednarodno srečanje za neonatologe, pediatre, nevrologe in vseostale, ki jih zanima živčevjeLJUBLJANACankarjev dom6.–9.MEDNARODNI TEČAJ KVANTITATIVNEELEKTROMIOGRAFIJE INMIKROELEKTROMIOGRAFIJE ZA9. KONFERENCO O KVANTITATIVNIELEKTROMIOGRAFIJIni omejenoizobraževalni tečaj in strokovno-znanstveno srečanje, namenjenonevrofiziologom, nevrologom, fiziatrom, ortopedom, zdravnikom, kisvoje paciente naročajo na elektromiografijoTAMPEREFinska14. KONGRES EVROPSKEGA ZDRUŽENJA ZAŠOLSKO IN UNIVERZITETNO MEDICINO INZDRAVJE – EUSUHM300 kongres je namenjen šolskim zdravnikom, pediatrom, otroškim,adolescentnim psihiatrom, zdravnikom , ki se ukvarjajo s študenti,mladostniki, otroci, zdravnikom v javnem zdravju7. ob 9.00LJUBLJANAMedicinska fakulteta, velikapredavalnica8.–9. ob 10.00PORTOROŽAvditorij PortorožAKTUALNI PROBLEMI NA PODROČJUBOLNIŠNIČNIH OKUŽB32. SREČANJE STOMATOLOGOV SLOVENIJE:IZ PRAKSE ZA PRAKSOpodroben program • Isis 4/2007150 strokovno srečanje, namenjeno vsem zdravnikom, specialistommikrobiologom, infektologom, vsem članom KOBO, vsemzdravstvenim delavcem, ki so dejavni na področju bolnišničnihokužb500 strokovno srečanje zobozdravnikovISIS • maj 2007

85KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJORGANIZATOR NASLOV K. TOČKEza prijave, kontaktne osebe, tel., fakskotizacijaSplošna bolnišnica Maribor, Klinični oddelekza interno medicino Maribor, Medicinskafakulteta Univerze v Mariboru, Zdravniškodruštvo Maribor, Združenje internistov SZDinformacije: tajništvo Kliničnega odd. za interno medicino, ga.Kodrin, T: 02 321 28 7162 EUR, TRR: 04515 0000124280,sklic: 1009, z oznako Zdravniško društvoMaribor – Iz prakse za prakso8Slovensko združenje za zdravljenje bolečine inSplošna bolnišnica Mariborprijave: Ambulanta za zdravljenje bolečine, SB Slovenj Gradec,Gosposvetska 1, 2380 Slovenj Gradec, T: 02 882 34 28,informacije: prim. mag. Marija Cesar Komar, dr. med.,T: 02 882 34 28 in prim. Jelka Pirc, dr. med., T: 02 330 10 00100 EUR za člane, 125 EUR za nečlane,TRR: 04173-0000804615 Nova KBMMaribor***Univerza v Ljubljani Medicinska fakulteta,Katedra za pediatrijoprijave in informacije: Mihela Jurčec, Pediatrična klinika, Vrazovtrg 1, Ljubljana, T: 01 522 92 24, E: mihaela.jurcec@kclj.si200 EUR za oba dneva, enodnevnakotizacija je 165 EUR. Plačilo kotizacijena licu mesta je za oba dneva 220EUR, za en dan 185 EUR. Vplačilasprejemamo: Medicinska fakultetaLjubljana,TRR: 01100-6030708380, sklic na št.:250 – 3. Za upokojene zdravnikein študente kotizacije ni***prof. dr. Milivoj Veličković Perat, dr. med.prof. dr. Milivoj Veličković Perat, dr. med., Pediatrična klinikaLjubljana, Vrazov trg 1, 1525 Ljubljana, T: 01 522 92 00,F: 01 522 93 58, E: milivoj.velickovic@mf.uni-lj.si45 EUR (DDV ni vključen) ***Sekcija za klinično nevrofiziologijo SZD inInštitut za klinično nevrofiziologijo Kliničnegacentra, prof. dr. Janez Zidar, dr. med.program in prijave: http://ljubljana-sfemg-qemg2007.org.,informacije: Tone Žakelj, T: 01 522 15 09, F: 522 15 33,E: tone.zakelj@kclj.si700 EUR za udeležbo na tečaju inkonferenci (le na tečaju oziromakonferenci pa 300 oziroma 460 EUR)***EUSUHM- European Union for School andUniversity Health and Medicine (Evropskegazdruženja za šolsko in univerzitetno medicinoin zdravje), Kari Pylkkanenprogram: http://www.eusuhm2007.org, informacije: asist. mag.Mojca Juričič, dr. med., E: mojca.juricic@mf.uni-lj.si,T: 01 543 75 64350 EUR(zgodnja registracija),400 EUR (pozna registracija)***Sekcija za klinično mikrobiologijo inbolnišnične okužbe, Jana Kolman, dr. med.informacije: Jana Kolman, T: 01 522 26 03, F: 01 522 26 08,E: jana.kolman@kclj.si, Tjaša Žohar Čretnik, T: 03 425 12 10,F: 03 425 12 12, E: tjasa.cretnik@zzv-ce.si,prijave: Tjaša Žohar Čretnik, Oddelek za mikrobiologijo, ZZVCelje, Gregorčičeva 5, 3000 Celje40 EUR, brezplačno za upokojenezdravnike, študente***Stomatološka sekcija SZD, prim. JanezVrbošek, dr. dent. med.prijave: Stomatološka sekcija SZD, Dalmatinova 10,Ljubljana, do 25. maja 2007, informacije: Katarina Jovanovič,T: 01 434 25 82, F: 01 434 25 84150 EUR + DDV zobozdravniki, 80 EUR+ DDV zobotehniki in medicinske sestrestomatološke smeri10maj 2007 • ISIS

86KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJJUNIJ 2007 TEMA VSEBINA8.–9. št. kandidatovDEBELI RTIČMladinsko zdravilišče9. ob 8.30LJUBLJANAInštitut za rehabilitacijoRS, predavalnicav IV. nadstropju10.–14.ŠOLA ASTME ZA ZDRAVNIKEpodroben program • Isis 5/2007UPORABA MEDNARODNE KLASIFIKACIJEFUNKCIONIRANJA, ZMANJŠANE ZMOŽNOSTIIN ZDRAVJA (ICF) PRI OTROCIHpodroben program • Isis 5/2007*** podiplomsko izobraževanje je namenjeno zdravnikom, ki imajo medsvojimi bolniki otroke z astmo*** seminar je namenjen zdravnikom, predvsem fiziatrom in pediatromin vsem strokovnjakom in članom timov, ki se ukvarjajo s habilitacijoin rehabilitacijo otrokBLEDHotel Golf12.–16.20. BIENALNI SIMPOZIJ MEDNARODNESKUPINE ZA AVDIOMETRIJO S SLUŠNIMIEVOCIRANIMI POTENCIALI (XX BIENNIALSYMPOSIUM OF THE INTERNATIONAL EVOKEDRESPONSE AUDIOMETRY STUDY GROUP)ni omejenostrokovno-znanstveno srečanje, namenjeno nevrofiziologom,nevrologom, avdiologom, otorinolaringologom, pediatrom,neonatologom, osebnim zdravnikom, inženirjem, fizikom inbiologomŠIBENIK, HRVAŠKAŠibenik SolarisHotel ResortEUROPEAN SUMMER SCHOOL OF SOCIALPEDIATRICS30-50 podiplomski seminar, učna delavnica, namenjena pediatrom,zdravnikom v osnovnem zdravstvu, organizatorjem zdravstva14.–15. ob 9.00LJUBLJANASAZU, Novi trg 3STARANJE IN SAMOMORni omejenoIII. memorial Leva Milčinskega, namenjen vsem zdravnikom instrokovnjakom s področja mentalnega zdravja15. ob 9.00podroben program • Isis 4/2007MARIBORKongresni center Habakuk50 LET NAČRTOVANJA DRUŽINE V MARIBORUni omejenomednarodni znanstveni simpozij, namenjen vsem zdravnikom inmedicinskim sestram15.–16.podroben program • Isis 4/2007BLEDGolf hotel Bled3. MEDNARODNI SIMPOZIJ O ŠPORTNIHPOŠKODBAHni omejenotemi kongresa sta: Over use poškodbe, preventiva športnihpoškodb, Artroskopsko zdravljenje športnih poškodb17.–21. ob 15.30BLEDFestivalna dvoranain Hotel Golf15 th INTERNATIONAL CONFERENCE ONCYTOCHROMES P450 – 15. MEDNARODNAKONFERENCA O CITOKROMIH P450400 mednarodno srečanje za zdravnike, farmacevte in raziskovalces področja biokemije in molekularne biologije (biokemiki,biotehnologi, mikrobiologi...)ISIS • maj 2007podroben program • Isis 3/2007

87KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJORGANIZATOR NASLOV K. TOČKEza prijave, kontaktne osebe, tel., fakskotizacijaMedicinska fakulteta Univerze v Ljubljani,Katedra za pediatrijo, Služba za pulmologijoPediatrične klinikeinformacije: ga. Mihela Jurčec, T: 01 52 29 224,E: mihaela.jurcec@kclj.si*** ***Ministrstvo za zdravje, Inštitut za rehabilitacijoRSprijave do vključno 31.5.2007 pošljite na naslov: Ministrstvo zazdravje, Štefanova 5, 1000 Ljubljana, ga. Zalka Aljaž,E: zalka.aljaz@gov.si, T: 01 478 60 90, F: 01 478 60 49kotizacije niv postopkuSekcija za klinično nevrofiziologijo SZD inInštitut za klinično nevrofiziologijo ter Klinikaza ORL in maksilofacialno kirurgijo Kliničnegacentra, doc. dr. Dušan Butinar, dr. med.prijave: http:/ierasg2007.org, informacije: Tone Žakelj,T: 01 522 15 09, F: 01 522 15 33, E: tone.zakelj@kclj.si520 EUR v postopkuCroatian Society for Preventiv and SocialPediatrics, Slovenian Pediatric Society– Section for Social Pedaitrics and ChildHealth, Pediatric Institut “Burlo Garofolo”- European Institute for Maternal and ChildHealth – Trieste, Italy, Josip Grgurić (chairman,Croatia), Nick Spencer (ESSOP President,UK), Milivoj Jovancevic (Croatia), Martin Bigec(Slovenia), Giorgio Tamburlini (Italy), EugenStoini (Croatia), Giovana Amano (Croatia),Gilles Julien (Canada), Antoniette Rak Kaic(WHO, Croatia), Tanja Radocaj (UNICEF,Croatia), Natasa Nenadic (Croatia)prijave: dr. Natasa Nenadic, Children’s Hospital Zagreb,Klaiceva 16, Zagreb, Croatia, E: pediatrija.drustvo@kbd.hr,T: +385 1 460 02 62, F: +385 1 460 01 60,GSM: +385 91 540 30 44,informacije: prim. asist. mag. Martin Bigec,E: martin.bigec@zd-mb.si, T: 02 228 63 26, GSM: 041 666 228300 EUR ***Slovensko združenje za preprečevanjesamomora, Psihiatrična klinika Ljubljana, ZRCSAZU, prof. dr. Onja Tekavčič Gradprijave: Klinični oddelek za mentalno zdravje, Zaloška 29,Ljubljana, informacije: Mojca Purnat, T: 01 587 49 10,E: mojca.purnat@psih-klinika.si80 EUR, 40 EUR za članeSlovenskega združenja (s poravnanočlanarino za leto 2007)***SB Maribor, Služba za ginekologijo inperinatologijo, ZD dr. Adolfa Drolca Maribor,Medicinska fakulteta Maribor, Zdravniškodruštvo Maribor, prof. dr. Iztok Takačprijave: SB Maribor, Služba za ginekologijo in perinatologijo,Tajništvo, Ljubljanska 5, 2000 Maribor,informacije: ga. Andreja Šlag, T: 02 321 21 78, F: 02 321 20 85kotizacije ni 6Ortopedska klinika Ljubljana, Slovenskozdruženje za artroskopsko kirurgijo in športnepoškodbe v sodelovanju z Olimpijskimkomitejem Slovenije in Združenjem medicinedela, prometa in športainformacije: Alenka Kregar, tajništvo kongresa, Cankarjev dom,Konferenčni in kulturni center, Prešernova 10, 1000 Ljubljana,T: 01 241 71 33 F: 01 241 72 96, E: alenka.kregar@cd-cc.si, W:www.sportsinjuries2007.org350 EUR, dnevna: 175 EUR, študenti:120 EUR***Inštitut za biokemijo, Medicinska fakulteta,prof. dr. Damjana Rozmanprijave: preko domače strani srečanja W: http://www.Albatrosbled.com/icc2007/ali Albatros Bled, Ribenska 2, 4260 Bled,informacije: prof. dr. Damjana Rozman (program), T: 01 543 7591, F: 01 543 75 88, E: damjana.rozman@mf.uni-lj.si, Kongresniservis Albatros (rezervacije in registracija), T: 04 578 03 50, F: 04578 03 55, E: neja@albatros-bled.com500 EUR - plačilo do 28. 2. 2007, 550EUR - plačilo od 1. 3. do 16. 6. 2007,600 EUR - plačilo na kongresu(vključuje 20-odstotni DDV),TRR: SI 56 031391000002908***maj 2007 • ISIS

88KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJJUNIJ 2007 TEMA VSEBINA22. ob 8.30 št. kandidatovLJUBLJANAMedicinska fakulteta22.–23. ob 9.00LJUBLJANASvetovalni center za otroke,mladostnike in starše,Gotska 1820.–23.PORTOROŽKongresni center St.BernardinFARMAKOGENETIKA V KLINIČNI PRAKSI:SATELITSKO SREČANJE OB 15. MEDNARODNIKONFERENCI O CITOKROMIH P450podroben program • Isis 2/2007NOVEJŠI TRENDI V KOGNITIVNO-VEDENJSKITERAPIJI ZA ZDRAVLJENJE DEPRESIVNEMOTNJE14. MEDNARODNI SIMPOZIJ O URGENTNIMEDICINI100 mednarodno srečanje, namenjeno seznanjanju zdravnikov,farmacevtov in raziskovalcev s klinično pomembnimi genetskimidejavniki, ki pri človeku vplivajo na učinkovitost encimskih sistemovza presnovo zdravil, na transport zdravil in na tarčne molekule, nakatere zdravila delujejo, s tem pa tudi na učinkovitost zdravljenjaoziroma na tveganje za neželene učinke zdravil40 strokovno srečanje za zdravnice in zdravnike, psihologinje inpsihologe. Izvajalka je dr. Meta Shawe Taylor*** simpozij je namenjen zdravnikom vseh strok, zobozdravnikom,medicinskim sestram in zdravstvenim tehnikom ter drugim, ki sepri svojem delu srečujejo z urgentnimi primeri ali se želijo za topodročje dodatno izobraziti in usposobiti oziroma želijo predstavitisvoje dosežke ali ugotovitveSEPTEMBER 20075.–8. ob 9.00PORTOROŽHotel Bernardin,dvorana Evropa7.–9.podroben program • Isis 4/200716. EVROPSKI KONGRES GINEKOLOŠKEENDOSKOPIJE (ESGE 2007): K IDEALNIOPERACIJI ZA ŽENSKE – VLOGA PRED-IN POOPERATIVNEGA HORMONSKEGAZDRAVLJENJA (16th ANNUAL CONGRESSOF THE ESGE: TOWARDS IDEAL SURGERYFOR WOMEN – THE ROLE OF PRE- ANDPOSTOPERATIVE HORMONAL TREATMENT)1000 endoskopska operacija v ginekologiji s poudarkom na pred- inpooperativnem hormonskem zdravljenju, kongres je namenjenspecialistom in specializantom ginekoligije in porodništvaLJUBLJANAHotel Mons20 th ANAESTHESIA SYMPOSIUM ALPE–ADRIA *** mednarodno strokovno srečanje za anesteziologe13.–16. ob 16.00MARIBORKongresni center Habakuk17.INTERNATIONAL CELIAC DISEASE MEETING ni omejeno mednarodni simpozij za zdravnike družinske medicine, zdravnike vosnovnem zdravstvu, pediatre, interniste, dermatologe, nevrologe,dietetike, medicinske sestreLJUBLJANAOnkološki inštitut Ljubljana18.–20.LJUBLJANACankarjev domISIS • maj 2007TEČAJ PROSTORSKE STATISTIKE VONKOLOŠKI EPIDEMIOLOGIJI29 th IACR ANNUAL MEETING (29. LETNOSREČANJE MEDNARODNE ZVEZE REGISTROVRAKA)80 tečaj je namenjen zdravnikom specialistom in specializantomvseh smeri javnega zdravja, medicinskim sestram, informatikomin statistikom, ki se pri svojem delu srečujejo z obdelavo ininterpretacijo geografskih podatkov v zdravstvu300 mednarodno strokovno srečanje s področja registracije rakain analize podatkov registrov raka za zdravnike specialiste inspecializante vseh smeri javnega zdravja in onkologije, medicinskesestre, informatike in statistike, ki se pri svojem delu srečujejo zzbiranjem in obdelavo podatkov v zdravstvu

89KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJORGANIZATOR NASLOV K. TOČKEza prijave, kontaktne osebe, tel., fakskotizacijaInštitut za biokemijo, Medicinska fakultetadoc. dr. Vita Dolžan, dr. med., Medicinska fakulteta, Inštitut zabiokemijo, Vrazov trg 2, 1000 Ljubljana, T: 01 543 76 69, F: 01543 76 41, E: vita.dolzan@mf.uni-lj.si80 EUR do 28. 2. 2007, 100 EUR do 30.5. 2007, 120 EUR po 30. 5. 2007 (DDVje vključen), TRR: SI 56 0110 0603 0708380, sklic: 250125***Društvo za vedenjsko in kognitivno terapijoSlovenije, Vera Slodnjakprijave: Društvo za vedenjsko in kognitivno terapijo,Gotska 18,1000 Ljubljana ali preko obrazca na internetni strani(WWW.društvo-vkt.org – koledar strokovnih seminarjev,april 2007), informacije: Peter Janjuševič, T: 01 583 75 00,E: vera.slodnjak@guest.arnes.si, peter.janjusevic@siol.net200 EUR,TRR: 02010-0092544077,NLB d.d. Ljubljana***Slovensko združenje za urgentno medicinov sodelovanju z Evropskim združenjemza urgentno medicino, Evropskim svetomza reanimacijo in Zbornico zdravstvene inbabiške nege Slovenije – Zvezo društevmedicinskih sester, babic in zdravstvenihtehnikov Slovenije, Sekcijo medicinskih sesterin zdravstvenih tehnikov v urgenci, Sekcijoreševalcev v zdravstvuinformacije o prijavi: ga. Maja Strajnar, T: 01 522 22 27,F: 01 522 31 18, E: maja.strajnar@kclj.si, vse ostaleinformacije: ga. Irena Petrič, T: 01 522 53 37, F: 01 522 24 16,E: irena.petric@kclj.sizdravniki 260 EUR, zdravniki - članiSZUM 240 EUR, zdravniki sekundariji220 EUR, medicinske sestre, zdravstvenitehniki 210 EUR, medicinske sestre,zdravstveni tehniki - člani ZZBNS 195EUR. Vse cene vključujejo DDV***Evropsko združenje za ginekološkoendoskopijo (European Society ofGynaecological Endoscopy – ESGE) vsodelovanju z Združenjem ginekologov inporodničarjev Slovenije, doc. dr. Martina RibičPucelj, dr. med.online prijava: www.esge2007.org, informacije: www.esge2007.org, Congress Organisation, Rue du Lac 22b,CH-1020 Renens-Lusanne, Switzerland, T: +41 (0) 21 312 92 61,F: +41 (0) 21 312 92 63, W: www.esge2007.org,E: esge@meeting-com.ch400–600 EUR ***SZD - Slovensko združenje za anesteziologijoin intenzivno medicino, doc. dr. Vesna NovakJankovič, dr. med.prijave: W: http://www.go.to/szaim, E: szaim@mf.uni-lj.si80 EUR, upokojenci in študentjebrezplačno***Slovensko društvo za celiakijo, SB Maribor– KO za pediatrijo, mag. Jernej Dolinšek, dr.med.prijave: Auditoria, d.o.o., Tržaška c. 286 d, 1000 Ljubljana,informacije: ga. Natalija Bah Čad, T: 01 244 56 74, 244 56 70,F: 01 244 56 75, E: natalija.bah.cad@auditoria.si*** ***Onkološki inštitut Ljubljana, prof. dr. MajaPrimic ŽakeljW: http://www.iacr2007.si, E: iacr2007@onko-i.si 50 EUR ***Onkološki inštitut Ljubljana, Register raka zaSlovenijo, prof. dr. Maja Primic ŽakeljW: http://www.iacr07.si, E: register@onko-i.si 300 EUR ***maj 2007 • ISIS

90KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJSEPTEMBER 2007 TEMA VSEBINA18.–22. št. kandidatovBLEDHotel Jelovica16. MEDNARODNI TEČAJ UČENJE INPOUČEVANJE O VKLJUČEVANJU BOLNIKOV VLASTNO ZDRAVLJENJE45 strokovno izobraževanje za zdravnike25. ob 8.30LJUBLJANAVelika predavalnicaMedicinske fakultete,Korytkova 228.–29.LJUBLJANASmelt, velika dvorana,Dunajska c. 16028.–29.LJUBLJANAPravna fakulteta,Poljanski nasip 2OKTOBER 20071.ZDRAVILA IN PROMETNA VARNOSTpodroben program • Isis 5/2007STROKOVNI SESTANEK ZDRUŽENJAINTERNISTOV SZD8. SLOVENSKI PEDONTOLOŠKI DNEVIpodroben program • Isis 4/2007*** simpozij*** strokovno srečanje za interniste350 strokovno srečanje z mednarodno udeležbo, namenjeno vsemzobozdravstvenim delavcemGOLNIKBolnišnica Golnik - KOPAGOLNIŠKI SIMPOZIJ: TEČAJ CITOLOGIJE BAL 15 tečaj, namenjen zdravnikom specialistom/specializantompatologije, citologom, citoskrinerjem2.–5.GOLNIKBolnišnica Golnik –KOPA in Hotel Park BLEDGOLNIŠKI SIMPOZIJ: DIAGNOSTIKA INZDRAVLJENJE IMUNSKIH BOLEZNI30 delavnice,200 simpozijsimpozij z učnimi delavnicami, namenjen zdravnikom specialistom/specializantom pulmologije, interne medicine5.–7.GOLNIKBolnišnica Golnik –KOPA in Hotel Park BLED3.–6.PORTOROŽKongresni center, Hotel St.Bernaradin4.–6. ob 15.00MARIBORKongresni center HabakukGOLNIŠKI SIMPOZIJ: ERS ŠOLABRONHOLOGIJEEVROPSKI KONGRES RAZISKOVALNE INKLINIČNE OFTALMOLOGIJE (EVER)AKUTNA STANJA: ZNAMENJA, SIMPTOMI,SINDROMI, DIFERENCIALNA DIAGNOZA INUKREPANJE - 3. STROKOVNI SEMINAR50 šola, namenjena zdravnikom specialistom/specializantompulmologije, interne medicine1100 mednarodno strokovno srečanje s področja raziskovalne in kliničneoftalmologije za oftalmologe in raziskovalce na področju oči invidnega sistema300 strokovno srečanje s področja akutne in nujne medicine zmednarodno udeležbo in učnimi delavnicami za zdravnikedružinske in urgentne medicine, specializante vseh strok,medicinske sestre in zdravstvene tehnike nujne medicinske pomočiter intenzivne in družinske medicineISIS • maj 2007

91KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJORGANIZATOR NASLOV K. TOČKEza prijave, kontaktne osebe, tel., fakskotizacijaZdruženje zdravnikov družinske medicine– SZD, asist. dr. Marija Petek Šter, dr. med.,asist. mag. Nena Kopčavar Guček, dr. med.,mag. Leopold Zonik, dr. med., Katja Pesjak,univ. dipl. soc., doc. dr. Janko Kersnik, dr. med.ga. Ana Artnak, Katedra za družinsko medicino, Medicinskafakulteta, Poljanski nasip 58, p.p. 2218, 1104 Ljubljana,T: 01 438 69 15, F: 01 438 69 10, E: kdrmed@mf.uni-lj.si,W: http://www.drmed.org/novica.php?id=10483kotizacije ni ***Inštitut za sodno medicino Medicinskefakultete in Združenje za razvoj forenzičnetoksikologije in drugih forenzičnih ved(FORTOX)prijave: dr. Majda Zorec Karlovšek, Inštitut za sodno medicinoMedicinske fakultete, T: 01 543 72 20,E: majda.zorec-karlovsek@mf.uni-lj.si, podrobnejši program inprijavnice na spletni strani www.fortox.net*** ***Združenje internistov SZD informacije: prim. mag. Primož Vidali, dr. med., Šubljeva 33,1234 Mengeš, T: 01 723 72 30, 031 369 711, F: 01 723 00 18,E: pvidali@siol.net150 EUR v postopkuSekcija pedontologov SZD in Katedra zaotroško in preventivno zobozdravstvo MF,asist. Rok Kosem, dr. dent. med.informacije: Tanja Tantegel, dr. dent. med., T: 02 787 16 68,F: 02 787 12 81, E: tatjana.tantegel@zd-ptuj.si*** ***Bolnišnica Golnik, KO za pljučne bolezni inalergijoga. Irena Dolhar, KO za pljučne bolezni in alergijo, Golnik 36,4204 Golnik, T: 04 256 91 11, F: 04 256 91 17,E: irena.dolhar@klinika-golnik.si, W: www.klinika-golnik.si100 EUR ***Bolnišnica Golnik, KO za pljučne bolezni inalergijoga. Irena Dolhar, KO za pljučne bolezni in alergijo, Golnik 36,4204 Golnik, T: 04 256 91 11, F: 04 256 91 17,E: irena.dolhar@klinika-golnik.si, W: www.klinika-golnik.si300 EUR ***Bolnišnica Golnik, KO za pljučne bolezni inalergijoga. Irena Dolhar, KO za pljučne bolezni in alergijo, Golnik 36,4204 Golnik, T: 04 256 91 11, F: 04 256 91 17,E: irena.dolhar@klinika-golnik.si, W: www.klinika-golnik.si300 EUR ***European Association for Vision and EyeResearch (EVER), Cankarjev dom, prof. dr.Marko Hawlinaprijave: www.ever.be, za namestitev: alenka.kregar@cd-cc.si,informacije: prof. dr. Marko Hawlina, Očesna klinika UKC,Grablovičeva 46, Ljubljana, T: 01 522 19 04, F: 01 522 19 60E: marko.hawlina@mf.uni-lj.siglej www.ever.be ***Center za nujno medicinsko pomoč inreševalne prevoze ZD dr. Adolfa DrolcaMaribor, Katedra za družinsko medicino MFMaribor, doc. dr. Štefek Grmeckontaktne osebe: doc. dr. Štefek Grmec, T: 051 394 806,Darko Čander, T: 051 394 803, prijave: Dejan Kupnik, ZD dr.Adolfa Drolca Maribor, Ulica talcev 9, 2000 Maribor, E: dejan.kupnik@triera.netspecialisti/specializanti 180/220 EUR,sekundariji 130/170 EUR,višje/diplomirane medicinske sestre,diplomirani zdravstveniki/zdravstvenitehniki 105/145 EUR (prva cenaje do 15. 5.), študenti/upokojenizdravniki brezplačno. Doplačilo zaučne delavnice 60 EUR. Enotnaenodnevna kotizacija za 4. ali5. 10. 2007 je 100 EUR.14maj 2007 • ISIS

92KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJOKTOBER 2007 TEMA VSEBINA12. ob 13.00 št. kandidatovLJUBLJANA MOTNJE SLUHA IN GOVORA 50-60 stalno strokovno izobraževanje je namenjeno šolskim zdravnikom,pediatrom, zdravnikom, ki delajo s šolskimi otroci17.–25.LJUBLJANAseminarski prostor staretravmatologije, Zaloška 218.–20. ob 9.004. TEČAJ IZ DIABETOLOGIJE ZASPECIALIZANTE IN SEKUNDARIJEpodroben program • Isis 12/200620 učne delavnice za specializante, sekundarijeLJUBLJANAInštitut RS za rehabilitacijo,predavalnica v 4. nadstropjuFUNKCIONALNA ELEKTRIČNA STIMULACIJAEKSTREMITET20 mednarodna delavnica za zdravnike in fizioterapevte22.–26. ob 9.00LJUBLJANAKC, Klinični oddelek zagastroenterologijo,Japljeva 226.–27.KRANJSKA GORAHotel KompasTEČAJ UZ ABDOMNApodroben program • Isis 05/079. FAJDIGOVI DNEVI30 tečaj je namenjen specializantom gastroenterologije in drugimsorodnim vejam interne medicine, teoretični del – 3 dni, praktičnevaje – 2 dni150 strokovno izobraževanje za zdravnike, medicinske sestre,zdravstvene tehnike in patronažne sestre26.–27. ob 10.30RIBNOHotel Ribno, Bledpodroben program • Isis 05/07ČAS – POMEN ČASA V PSIHOTERAPIJI INŽIVLJENJU NASPLOH*** učna delavnica, namenjena vsem, ki jih zanima delo s skupinami23.–24. ob 9.00NOVO MESTO,OTOČEC OB KRKI Športhotel OtočecČREVESNE OKUŽBE 150 strokovno srečanje, namenjeno vsem zdravnikom, medicinskimmikrobiologom, u.d. mikrobiologom in drugim strokovnjakom napodročju mikrobiologije24. ob 9.00LJUBLJANA28.–29.9. STROKOVNI SEMINAR ZDRUŽENJA ZAMAKSILOFACIALNO IN ORALNO KIRURGIJOSLOVENIJE: IMPLANTOLOGIJA V VSAKDANJIPRAKSI600 strokovno srečanje za zobozdravnike in zdravnikeLJUBLJANAKC LjubljanaULTRAZVOK IN DOPPLER V NEFROLOGIJI *** podiplomska šola za rentgenologe, pediatre, interniste, nefrologeISIS • maj 2007

93KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJORGANIZATOR NASLOV K. TOČKEza prijave, kontaktne osebe, tel., fakskotizacijaSekcija za šolsko in visokošolsko medicino priSZD, Šumak Jože, dr.med., predsednik Sekcijeinformacije in prijave: Šumak Jože, dr. med., ZD Ljutomer,T: 02 585 14 24*** ***Klinični oddelek za endokrinologijo, diabetesin presnovne bolezni, KC, ga. Jelka ZaletelVrtovecga. Jelka Zaletel Vrtovec, T: 01 522 39 90, F: 01 522 27 38,E: jelka.zaletel@kclj.sikotizacije ni ***Inštitut RS za rehabilitacijo, prof. dr. MartinŠtefančičga. Vesna Grabljevec, ga. Valeria Sotlar, Inštitut RS zarehabilitacijo, Linhartova 51, Ljubljana, T: 01 475 82 53,F: 01 437 20 70, E: vesna.grabljevec@ir-rs.si*** ***Klinični oddelek za gastroenterologijo, SPSInterna klinika, Klinični center, Janez Jereb,dr. med.prijave: melita.susmelj@kclj.si, F: 01 433 41 90, T: 01 522 26 39,informacije: Janez Jereb, dr. med., T: 01 522 26 39 (tajništvo)*** ***Združenje zdravnikov družinske medicine– SZD, asist. Sašo Stepanović, dr. med.,Nataša Kern, dr. med., asist. Ksenija TušekBunc, dr. med., Renata Rajapakse, dr. med.,Katja Žerjav, dr. med., Primož Kušar, dr. med.,doc. dr. Janko Kersnik, dr. med.g. Jožica Krevh, Uprava osnovnega zdravstva Gorenjske,Gosposvetska 9, 4000 Kranj, T: 04 208 25 23, F: 04 202 67 18,E: jozica.krevh@ozg-kranj.si, W: http://www.drmed.org/novica.php?id=10747150 EUR ***Slovensko društvo za skupinsko analizoin Psihiatrična klinika Ljubljana, VladislavaStamosprijave in informacije: SDSA, ga. Andreja Grom, Njegoševa 4,Ljubljana, T: 01 587 49 64, E: vladka.stamos@pb-begunje.si150 EUR ***Sekcija za klinično mikrobiologijo inbolnišnične okužbe in ZZV Novo mesto,Tatjana Harlander, dr. med.prijave: ZZV Novo mesto, Mej vrti 5, 8000 Novo mesto,Tatjana Harlander, Petra Vovko, T: 07 39 34 126, 07 39 34120, F: 07 39 34 101, E: tatjana.harlander@zzv-nm.si, petra.vovko@zzv-nm.si100 EUR, za upokojene zdravnike inštudente ni kotizacije***Združenje za maksilofacialno in oralnokirurgijo Slovenije, asist. Matija Gorjanc, dr.med., dr. dent. med.ga. Milena Žajdela, Združenje za maksilofacialno in oralnokirurgijo Slovenije, Zaloška 2, 1525 Ljubljana, T: 041 57 37 91,E: zajdelam@volja.net*** v postopkuSlovensko nefrološko društvo in KO zanefrologijo, KC Ljubljana, prof. dr. JadrankaButurovič Ponikvar, dr. med., višja svetnicaprof. dr. Jadranka Buturovič Ponikvar, dr. med., višja svetnica,Center za dializo, KO za nefrologijo, KC, Zaloška 7,1000 Ljubljana, T: 01 522 31 12, F: 01 522 22 98,E: jadranka.buturovic@mf.uni-lj.si200 EUR (DDV vključen) ***maj 2007 • ISIS

94KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJOKTOBER 2007 TEMA VSEBINA29. št. kandidatovCELJE 2. MAJHNOV DAN 150 strokovno izobraževanje za zdravnike30. ob 14.00LJUBLJANA ORTOPEDIJA V PEDIATRIJI ni omejeno strokovno srečanje združenja za pediatrijo30.–1. 12.KRANJSKA GORAHotel LekXXI. STROKOVNI SESTANEK SLOVENSKEGANEFROLOŠKEGA DRUŠTVA*** strokovni sestanek za nefrologe in internisteNOVEMBER 20078.-10.ROGAŠKA21. REPUBLIŠKI STROKOVNI SEMINAR- STROKOVNA DOKTRINA STOMATOLOŠKEKLINIKE350 – 400 seminar je namenjen vsem zobozdravstvenim profilomMAREC 200814.–15.ROGAŠKA SLATINAGrand hotel Rogaška2. SLOVENSKI ORTOPEDSKI KONGRES *** kongres z mednarodno udeležbo, teme: endoprotetika, hrbtenica,otroška ortopedija, raziskovanje v ortopediji, vnetja, infekti in tumorjimišično-skeletnega sistema, športna in artroskopska ortopedija,uradna jezika: slovenščina in angleščina (brez simultanih prevodov)APRIL 200824.–26.BLEDFestivalna dvorana7 th INTERNATIONAL CONGRESS ONCEREBRAL PALSY – FROM RISK FACTORS TOFINAL DIAGNOSIS, http://en.cpbled2008.eu/ni omejenopodiplomsko izobraževanje za porodničarje, neonatologe, pediatre,otroške nevrologe, terapevte in drugeOKTOBER 20081.–4.PORTOROŽKongresni center,Hotel St. BernardinSEPTEMBER 200930.–3.10.PORTOROŽKongresni center,Hotel St. BernardinEVROPSKI KONGRES RAZISKOVALNE INKLINIČNE OFTALMOLOGIJE (EVER)EVROPSKI KONGRES RAZISKOVALNE INKLINIČNE OFTALMOLOGIJE (EVER)1100 mednarodno strokovno srečanje s področja raziskovalne in kliničneoftalmologije za oftalmologe in raziskovalce na področju oči invidnega sistema1100 mednarodno strokovno srečanje s področja raziskovalne in kliničneoftalmologije za oftalmologe in raziskovalce na področju oči invidnega sistemaISIS • maj 2007

95KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJORGANIZATOR NASLOV K. TOČKEza prijave, kontaktne osebe, tel., fakskotizacijaZdruženje zdravnikov družinske medicine– SZD, prim. Jana Govc Eržen, dr. med.ga. Ana Artnak, Katedra za družinsko medicino, Medicinskafakulteta, Poljanski nasip 58, p.p. 2218, 1104 Ljubljana,T: 01 438 69 15, F: 01 438 69 10, E: kdrmed@mf.uni-lj.si,W: http://www.drmed.org/novica.php?id=6990 EUR ***Združenje za pediatrijo, Ivan Vidmar, dr. med. informacije: Nevenka Lepin, E: nevi.lepin@gmail.com *** ***Slovensko nefrološko društvo, prof. dr. RafaelPonikvar, dr. med., višji svetnikprijave: ga. Vanja Meglen, Center za dializo, KC – KO zanefrologijo, Zaloška 7, 1000 Ljubljana,informacije: andreja.marn@kclj.si, T: 01 522 33 28,F: 01 522 22 92kotizacije ni ***Društvo zobozdravstvenih delavcev,prof. dr. Uroš Skaleričprijave: Stomatološka klinika, Martina Kajzer, Hrvatski trg 6,1000 Ljubljana, T: 01 300 21 10, F: 01 522 24 94*** ***Slovensko zdravniško društvo in Združenjeortopedovinformacije: E: soc2008@ortopedi.szd.si,W: http://ortopedi.szd.si/soc2008/*** ***prof. dr. Milivoj Veličković Perat prof. dr. Milivoj Veličković Perat, GSM: 031 318 161,E: mvelickovicp@guest.arnes.si,W: www2.mf.uni-lj.si/~velickovic/mainpage.htm*** ***European Association for Vision and EyeResearch (EVER), Cankarjev dom, prof. dr.Marko Hawlinaprijave: www.ever.be, za namestitev: alenka.kregar@cd-cc.si,informacije: prof. dr. Marko Hawlina, Očesna klinika UKC,Grablovičeva 46, Ljubljana, T: 01 522 19 04, F: 01 522 19 60,E: marko.hawlina@mf.uni-lj.siglej www.ever.be ***European Association for Vision and EyeResearch (EVER), Cankarjev dom, prof. dr.Marko Hawlinaprijave: www.ever.be, za namestitev: alenka.kregar@cd-cc.si,informacije: prof. dr. Marko Hawlina, Očesna klinika UKC,Grablovičeva 46, Ljubljana, T: 01 522 19 04, F: 01 522 19 60,E: marko.hawlina@mf.uni-lj.siglej www.ever.be ***maj 2007 • ISIS

96KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJOBRAZECUREDNIŠTVU REVIJE ISISDalmatinova 10p.p. 16301001 Ljubljanafax: 01/30 72 109V reviji Isis želimo objaviti priloženo obvestilo o strokovni prireditvi.Prvo obvestilo želimo objaviti v _________ številki Izide.Ustrezni program strokovnega srečanja naj bo objavljen v _________ številki Izide.Za objavo podatkov v Koledarju strokovnih prireditev pošiljamo naslednje podatke:Datum prireditveZačetek, uraKrajProstor, kjer bo prireditevNaslov strokovnega srečanjaŠtevilo poslušalcev (če je določeno) (neomejeno)Vsebina in vrsta strokovne prireditve (podiplomski seminar, posvet, učna delavnica ...)Komu je namenjena (vsem zdravnikom, zdravnikom v osnovnem zdravstvu, kirurgom, internistom ...)Organizator (Medicinska fakulteta, klinika, sekcija Zdravniškega društva ...)Predstavnik ali strokovni vodjaNaslov za pošiljanje prijavInformacije, kontaktne osebeNjihove tel. številke in št. faksaVišina kotizacijeBrezplačna kotizacija DA NE za upokojene zdravnike, študente, ________________________________________ISIS • maj 2007

LIZOSOMSKE BOLEZNIKOPIČENJAorganizatorja •Slovensko zdravniško društvoZdruženje za pediatrijoLJUBLJANA, Medicinska fakulteta,Korytkova ul. 2, prva predavalnica4. maj 2007PROGRAMIEAGE POSTGRADUATE COURSEBLED,Festivalna dvoranaMay 11-12, 2007.STROKOVNIH SREČANJP. Malfertheiner: Novel aspects on thepatohogenesis and treatment of acutepancreatitisP. Malfertheiner: An update on chronicpancreatitisL. Lundell: Aspects on Surgical therapyR. Janša: Multi modality approaches topancreatic cancerS. Markovič: State of the art – Managementof patients with hepatitis B and hepatitis C19.30 Gala dinnerSaturday, May 1297PROGRAM:Petek, 4. maja 200714.00 Angela Weirich (Heidelberg)Ernst Moro, svetovno znani pediater,ki se je rodil v Ljubljani(spominsko predavanje)Lizosomske bolezni kopičenjaPredsedstvo: Majda Benedik Dolničar, IvanVidmar, Mojca Žerjav Tanšek14.45 Olaf Bodamer (Dunaj): LysosomeStorage Diseases, EnzymeReplacement Therapy and GenTherapy15.15 Odmor s prigrizkom15.45 Mojca Žerjav Tanšek (Ljubljana):Lizosomske bolezni: klinične slike indiagnostični postopki16.15 Majda Benedik Dolničar (Ljubljana):Gaucherjeva bolezen: pepoznava inzdravljenje16.45 Olaf Bodamer (Dunaj): NewPerspective of the Neonatal MetabolicScreeningRazprava ob koncu predavanja je že vključenav časovni razpored.Vstop je prostPotrdilo o udeležbi strokovnega srečanjalahko dobi vsak udeleženec.Plačilo potrdila je 1,00 EUR.RELEVANT ISSUES INTHE MANAGEMENT OFGASTROINTESTINAL CANCERFriday, May 11PROGRAMME:9.30–11.30 Morning sessionThe enigmas at the gastroesophagealjunctionK. McColl: Epidemiologic and pathogeneticaspects on gastroesophageal junctioncancerL. Herszényi: The diagnosis and treatmentof early neoplastic lesionsL. Lundell: Modern therapeutic concepts forradical treatmentTBC: Palliation – opportunities and pitfalls11.30 Lunch13.30–15.30 Afternoon session I Gastric cancer – a preventable and curabledisease? L. Herszényi: Are screening and surveillancerealistic options? K. McColl: Hp test and treat. Where, whyand in whom? B. Tepeš: The role of Hp in the long-termtreatments with PPI B. Štabuc: Multi modality approaches togastric cancer treatment G. Tytgat: Gastric Malt lymphoma M. Omejc: Aspects on surgical therapy15.30 Coffee break16.00–17.40 Afternoon session II Pancreas – the great challenge9.30–11.30 Morning session G. Tytgat: IBD and cancer – Fictions andfacts P. Skok: The rational for colonic screening I. Popov: Multi modality approach tocolorectal cancer therapy and update L. Lundell: Synchronous and metachronousliver metastases11.30 Lunch and departureGlavni sponzor: AstraZeneca UK LimitedŠOLA URGENTNE NEVROLOGIJEorganizatorZdruženje nevrologov Slovenije, KO za nevrologijo,Klinični centerŠMARJEŠKE TOPLICE11.–12. maj 2007PROGRAM:Petek, 11. maja 20079.00 Prijava udeležencev, razdelitev vdelovne skupine9.30 Pozdrav, seznanitev z načinom dela10.00 Delo v dveh skupinah: Pareze (mono-, para-, tetra-, hemi-)(M. Zaletel) Akutno poslabšanje nevrol. bolezni,maj 2007 ISIS

98PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJmotnje požiranja, dihanja (F. F. Bajrovič)10.55 Menjava skupin11.00 Delo v dveh skupinah, kot zgoraj12.00 Predavanje: KRKA Vedenjske motnje (M. Muršec) Bolečina: telesna in duševna(R. Tavčar)13.00 Odmor za kosilo14.45 Razporeditev skupin15.00 Delo v štirih skupinah (moderatorjiA. Mesec; B. Meglič, V. Švigelj, A. Grad):Kako do nevrološke diagnoze,nevrološki pregled, motnje zavesti,vrtoglavica, dvojni vid)17.45 Odmor18.00 Predavanje: Motnje vida v urgentniambulanti (M. Hawlina)18.30 Predavanje: Nevroradiološke preiskave(N. Pečarič)20.00 VečerjaSobota, 12. maja 20079.00 Delo v dveh skupinah: Glavobol in bolečinski sindromi(Z. Rodi) Krči, periodične motnje zavesti,motnje gibanja (B. Lorber, M. Trošt)10.30 Odmor11.00 Delo v dveh skupinah, kot zgoraj,skupini se zamenjata12.30 Anketa, pogovor z udeleženci inzaključek šole13.00 KosiloPrijave:ga. Anka Žekš, T: 01 522 23 11;F: 01 522 22 08; E: anka.zeks@kclj.siRezervacija prenočišča:T: 07 38 43 500 ali 400.50. OBLETNICA USTANOVITVERESPIRACIJSKEGA CENTRAENOTE INTENZIVNE TERAPIJEKLINIKE ZA INFEKCIJSKEBOLEZNI IN VROČINSKA STANJAOrganizatorji srečanja programa za zdravnike • Klinikaza infekcijske bolezni in vročinska stanja, Klinični centerLjubljana, Združenje za infektologijo SZD, Slovenskozdruženje za intenzivno medicinoOrganizatorji srečanja programa za medicinske sestre inzdravstvene tehnike • Zbornica zdravstvene in babiškenege Slovenije, Zveza društev MS, babic in ZT Slovenije,Sekcija MS in ZT na internistično-infektološkem področjuLJUBLJANA,Klinični center, predavalnice 1, 2 in 411.–12. maj 2007PROGRAM:Petek, 11. maja 2007Odprtje: Predavalnica 19.00 Pozdravni govori9.25 Kulturni program9.45 M. Lazar, F. Pikelj: Respiracijski centerskozi zgodovinoStrokovni program za zdravnike:Predavalnica 1Okužbe CŽS10.20 M. Čižman: Etiologija okužb CŽS10.40 P. Karner: S-100 pri okužbah CŽS11.00 M. Jereb: Hude virusne okužbe CŽS11.20 Odmor11.40 D. Cerar, I. Muzlovič: Gnojni meningitis12.00 B. Beovič: Okužbe CŽS ponevrokirurški operaciji12.20 V. Švigelj: Nevrološki zapleti pookužbah CŽS12.40 B. Baršič, Zagreb: Komplikacije SŽS-atijekom endokarditisa13.00 Odmor za kosiloSepsa14.00 B. Kremžar: Patofiziologija sepse inseptičnega šoka14.20 K. Seme: Mikrobiološko prepoznavanjesepse14.40 T. Jurca, M. Jereb: TREM-1 pri sepsi15.00 A. Jazbec: Pomen troponina pri sepsi15.20 T. Jurca: Okužbe osrednjih žilnihkatetrov15.40 Odmor16.10 J. Pretnar: Sepsa pri hematološkembolniku v EIT16.30 G. Voga: Hemodinamski nadzorbolnika s sepso16.50 A. Špec Marn: Obvladovanje akutnedihalne stiske pri sepsi17.10 I. Muzlovič: Protimikrobno zdravljenjesepse17.30 Vabljeno predavanje - najava kasnejeSobota, 12. maja 2007Okužbe dihal8.30 J. Videčnik, M. Jereb: Zunajbolnišničnepljučnice v EIT8.50 I. Muzlovič: Bolnišnična pljučnica obumetnem predihavanju9.10 Z. Borovšak, D. Avsec: Invazivnadiagnostika okužb dihal: da/ne?9.30 A. Škofljanec, T. Mrvič: Otrok zbronhiolitisom v EIT9.50 Odmor10.20 E. Presterl, Dunaj: Invasive aspergillosis:mono or combination therapy10.50 E. Müller, Bochum – Nemčija: MRSA inICU11.20 F. Strle: Aviarna gripa – možnostpandemije in sprejem v EIT11.40 J. Tomažič: Bolnik s HIV-okužbo v EIT12.00 ZaključekPetek, 11. maja 2007Strokovni program za medicinske sestre inzdravstvene tehnike: Predavalnica 4Uvod10.25 D. Kuralt Štucin: Uvodni pozdrav10.35 V. Riedl: Zdravstvena nega v RC nekoč10.50 A. Jaklič: Organizacija zdravstvenenege v RC11.05 M. Cimperman: Vloga fizioterapije v RC11.20 Odmor11.40 Učne delavnice I12.20 Učne delavnice II13.00 Odmor za kosiloOkužbe dihal in CŽS: Predavalnica 214.00 J. Videčnik: Preprečevanje pljučnic priumetni ventilaciji14.20 B. Jambrovič, M. Navalinski: SodobnaZN bolnika na umetni ventilaciji14.40 L. Novak: Neinvazivna umetnaventilacija15.00 J. Tonin: Drenažni položaji pri bolniku spljučnico15.20 V. Jarc: Tetanus - ZN nekoč in danes15.40 Odmor16.10 M. Lukić: Etiologija okužb CŽS v EIT16.25 D. Cerar: Okužbe CŽS - zdravljenje vEIT16.40 A. Lenhart, T. Kašič: ZN odraslegabolnika z okužbo CŽSISIS • maj 2007

99PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJ17.00 D. Mencingar, M. Petrovič: ZN otroka zmeningitisom v EIT17.20 M. Knoll: Fizioterapija bolnika s KMESobota, 12. maja 2007Sepsa: Predavalnica 28.30 P. Bogovič: Sodobno zdravljenje sepse8.50 J. Munih: Vloga ZN pri zgodnjidiagnostiki sepse9.10 B. Roter: Zdravstvena nega bolnika ssepso9.00 V. Jagodic: Načini vrednotenja dela MSv EIT9.50 Odmor10.20 T. Kotar: Hemodinamski nadzor prisepsi10.50 B. Copot, M. Rukelj: Hemodinamskinadzor - sodelovanje medicinske sestrein zdravnika11.20 Etične dileme intenzivnega zdravljenja:najava kasneje11.40 Razprava in zaključekStrokovni odbor programa za zdravnikeIgor MuzlovičMatjaž JerebFranc StrleFranjo PikeljVojka GorjupBorjana KremžarGorazd VogaStrokovni odbor programa za medicinskesestre in zdravstvene tehnikeJolanda MunihDragica Kuralt ŠtucinAsja JakličVeronika JagodicOrganizacijski odbor programa za zdravnikeIgor MuzlovičMatjaž JerebTomaž JurcaPrimož KarnerOrganizacijski odbor programa zamedicinske sestre in zdravstvene tehnikeAsja JakličJolanda MunihBenjamin CopotVeronika JagodicGeneralni sponzor:Krka,Tovarna zdravil, d.d., Novo mestoPrijave: do 15. aprila 2007Kotizacija: 50 EUR, TRR: 33000-8736720345Kontaktna oseba:Simona Rojs, T: 01 522 21 10, F: 01 522 24 56;E: simona.rojs@kclj.siDELAVNICA:GENETIKA V GINEKOLOGIJIIN PORODNIŠTVU IIIorganizator •Združenje za medicinsko genetikoFundacija Da bi se vsak otrok rodil zdravGinekološka klinikaLJUBLJANA,Ginekološka klinika, predavalnica11. maj 2007PROGRAM:Petek, 11. maja 2007ob 9.00 B. Peterlin: Genomika v ginekologiji inporodništvu A. Veble, L. Lovrečič: Genetska orodja:citogenetika, molekularna citogenetika inmolekularna genetika B. Peterlin, K. Geršak: Genetika moške inženske neplodnosti M. Volk, B. Peterlin: Genetika reprodukcije:spontane prekinitve nosečnosti in neuspelipostopek OBMP N. Tul Mandič, A. Brezigar: Presejalni testi vnosečnosti K. Writzl, B. Peterlin: Dizmorfologija vnosečnosti B. Peterlin, A. Veble: Predimplantacijskagenetska diagnostika K. Geršak, G. Rudolf: Teratogeni innosečnost I. Medica, K. Geršak: Razvojne nepravilnostina področju ginekologije in porodništva G. Rudolf, B. Peterlin: Onkogenetika Inštitut za medicinsko genetiko: Genetika vpraksiKotizacija:100 EUR za specialiste, 50 EUR zaštudente in upokojene zdravnike naTRR: 02031-0253608347, fundacija:Da bi se vsak otrok rodil zdravInformacije:Mojca Gorjanc,T/F: 01 540 11 37, T: 01 522 61 03SPOMLADANSKI SESTANEKZDRUŽENJA PNEVMOLOGOVSLOVENIJEorganizator •Združenje pnevmologov SlovenijeLIPICA,Hotel Maestoso11.–12. maj 2007PROGRAM:Petek, 11. maja 200715.00 Simpozij: Rehabilitacija pri pljučnembolniku15.00 P. Narancsik: Razvoj pljučnerehabilitacije v svetu in pri nas(predstavitev rezultatov BolnišniceSežana)15.30 J. Šorli ml.: Sodobna rehabilitacijabolnika s KOPB15.50 J. Šorli ml.: Rehabilitacija bolnika sKOPB (pro)16.10 Odmor16.30 Ž. Perdja: Rehabilitacija bolnika sKOPB (con)16.50 P. Narancsik: Sklepne misli orehabilitaciji pri pljučnem bolniku17.20 Satelitski simpozij (AstraZeneca): J.Bousquet, M. Fležar: Asthma fromseverity to control18.00 Satelitski simpozij(GlaxoSmithKline): L. Chovan: Newhorizons in COPD treatment20.00 Večerja: sponzorira GlaxoSmithKlineSobota 12. maja 20079.00 Simpozij: AEKOPB9.00 E. Mušič: Obravnava infekta medvzroki AEKOPB9.20 J. Gabrijelčič: Razločevanje medsrčnim popuščanjem in AEKOPB9.40 F. Šifrer: NMV pri težjih stopnjah KOPBin AEKOPB10.00 M. Zidarn: Prosta tema - Ponovljivostmerjenja IC pri KOPB10.15 Odmor10.40 Simpozij: Telemedicina v pulmologiji10.40 R. Cesar: Elektronski prenosslikovnega prikaza rentgenskihmaj 2007 • ISIS

100PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJpreiskav11.00 P. Svetina Šorli: Telemedicina vambulantni dejavnosti11.20 M. Fležar: Telemedicinski nadzorbolnika s KOPB na domu11.40 Satelitski simpozij (Pfizer): I. Drinovec:Sildenafil in zdravljenje pljučnearterijske hipertenzije (PAH)12.30 Kosilo: sponzorira PfizerKotizacija:100 EUR, za sekundarije in specializante40 EUR. Zaradi izstavitve računa nam potrdilo oudeležbi na sestanku pošljite pisno ali kotizacijoporavnate neposredno na sestanku.Informacije:Prim. mag. Stanislav Kajba, Zdravstveni domCelje, Gregorčičeva 5, 3000 Celje,E: Stanislav.Kajba@zd-celje.si, T: 03 543 44 58.Prijave:Ga. Dragica Sukič, Bolnišnica Golnik, Golnik36, 4202 Golnik (T: 04 256 93 91). Rezervacijoprenočišč v hotelu Maestoso v Lipici potrdite prige. Dragici Sukič do 25. aprila 2007.I. STROKOVNO SREČANJE:KAKOVOST VODENJAANTIKOAGULACIJSKEGAZDRAVLJENJA V SLOVENIJIorganizator •Sekcija za antikoagulacijsko zdravljenje inpreprečevanje trombemboličnih boleznipri Združenju za žilne bolezni, SZDLJUBLJANA, Zdravstveni dom LjubljanaCenter, Velika predavalnica, Metelkova 912. maj 2007PROGRAM:Sobota, 12. maja 20078.00 Prijava in sprejem8.30 Alenka Mavri: Vodenjeantikoagulacijskega (AK) zdravljenjaob operacijah in posegih9.00 Melanija Nikšič Gačeša: AK-zdravljenjev ZD Bežigrad9.07 Tamara Fras Štefan: AK-zdravljenje vZD Center9.14 Anja Babič: AK-zdravljenje v ZDDomžale9.21 Marija Štefančič Gašperšič: AKzdravljenjev ZA Ig9.28 Tadeja Čerin: AK-zdravljenje v ZDMoste-Polje9.35 Branka Štigl: AK-zdravljenje v ZD Šiška9.42 Simona Repar Bornšek: AK-zdravljenjev ZD Vič9.49 Lejla Dobršek: AK-zdravljenje v ZDRudnik9.56 Marija Munda: AK-zdravljenje v ZDVrhnika10.03 Martina Terbižan Rupnik: AK-zdravljenjev ZD Ajdovščina10.10 Peter Kavčič: AK-zdravljenje v ZDCerknica10.17 Janez Mervič: AK-zdravljenje v ZDGrosuplje10.24 Janez Koprivec: AK-zdravljenje v ZAGorenja vas10.30 Odmor11.00 Monika Štalc: Vpliv prehrane in zdravilna učinkovanje kumarinov11.30 Milan Vončina: AK-zdravljenje v ZDIdrija11.37 Tonja Gomzi Hrabar: AK-zdravljenje vZD Ivančna Gorica11.44 Vanda Glušič Ravnič: AK-zdravljenje vZD Ilirska Bistrica11.51 Aleksandra Mullner: AK-zdravljenje v ZDJesenice11.58 Judita Trunk: AK-zdravljenje v ZDKamnik12.05 Andreja Smukavec Krajnik: AKzdravljenjev ZD Kranj12.12 Karin Malešič: AK-zdravljenje v ZDSevnica12.19 Erika Kavaš: AK-zdravljenje v ZAKriževci in ZA Lendava12.26 Andreja Rako: AK-zdravljenje v ZDKočevje12.33 Renata Kopriva: AK-zdravljenje v ZDLitija12.40 Katarina Turk: AK-zdravljenje v ZDLogatec12.47 Jasna Lupše Štampar: AK-zdravljenje vZA Maribor12.54 Mira Nikl Kravos: AK-zdravljenje v ZAMaribor13.00 Kosilo14.00 Gregor Tratar: Vodenjeantikoagulacijskega zdravljenja pribolniku z ledvično boleznijo14.30 Laszlo Tenyi: AK-zdravljenje v ZAMaribor14.37 Ivan Ržek: AK-zdravljenje v ZA Postojna14.44 Marjana Grm: AK-zdravljenje v ZDRadovljica14.51 Damijana Pirih: AK-zdravljenje v ZARadovljica14.58 Ingrid Kus Sotošek: AK-zdravljenje v ZDRadeče15.05 Peter Rus: AK-zdravljenje v ZD Ribnica15.12 Tomaž Camlek: AK-zdravljenje v ZAŠkofja Loka15.19 Tadeja Demšar: AK-zdravljenje v ZAŠkofja Loka15.26 Andreja Krivec Urbas: AK-zdravljenje vZD Tolmin15.33 Tatjana Peharc: AK-zdravljenje v ZATržič15.40 Špela Resnik: AK-zdravljenje v ZD Tržič15.47 Vanda Zorko: AK-zdravljenje v SBBrežice15.54 Romana Gunzek: AK-zdravljenje v SBCelje16.00 Odmor16.30 Nina Vene: Antikoagulacijskozdravljenje pri koronarni bolezni17.00 Luka Camlek: AK-zdravljenje v KOPAGolnik17.07 Tinkara Ravnikar: AK-zdravljenje v SBIzola17.14 Marija Mulej: AK-zdravljenje v SBJesenice17.21 Lidija Lokar: AK-zdravljenje v SBMaribor17.28 Danijela Uležić Paučič: AK-zdravljenje vSB Murska Sobota17.35 Janez Toplišek: AK-zdravljenje v SBNovo mesto17.42 Anita Kek Ljubec: AK-zdravljenje v SBPtuj17.49 Vesna Vodopivec: AK-zdravljenje v SBSežana17.56 Benko Davorin: AK zdravljenje v SBSlovenj Gradec18.03 Cvetka Melihen Bartolić: AK-zdravljenjev SB Šempeter pri Novi Gorici18.10 Boštjan Leskovar: AK-zdravljenje v SBTrbovlje18.17 Rudi Zupan: AK-zdravljenje v SBTrbovlje18.24 Nataša Jernejšek Kopinič: AKzdravljenjev Zdravilišču RogaškaSlatina18.30 Mirjam Gubenšek, Tjaša VižintinCuderman: Pogostnost hemoragičnihzapletov antikoagulacijskega zdravljenja18.40 Nina Ostaševski, Barbara Krevel:Pogostnost emboličnih zapletovantikoagulacijskega zdravljenja18.50 Mateja Kaja Ježovnik, Gregor Tratar:Predstavitev rezultatov analizeprikazanih podatkov19.00 Zaključek in lahka večerjaPrijava:najkasneje do 3. maja 2007 naE: alenka.mavri@kclj.siKotizacije ni.ISIS • maj 2007

101PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJXII. RAKIŠKO SREČANJEPEDIATROV, ŠOLSKIH INDRUŽINSKIH ZDRAVNIKOV:MOTNJE HRANJENJA INČUSTVENE MOTNJE PRIOTROCIH IN MLADOSTNIKIHTER PREDSTAVITEV NOVEGAPROGRAMA MLADINSKEGAKLIMATSKEGA ZDRAVILIŠČARAKITNAorganizator •Mladinsko klimatsko zdravilišče RakitnaRAKITNA,Mladinsko klimatsko zdravilišče12. maj 2007PROGRAM:Sobota, 12. maja 20078.30 Prijava udeležencev9.00 Alergija, astma, MKZ Rakitna10.00 A. Hafner, dr. med., spec. soc. med.,ZZV Kranj, mag. D. Podkrajšek, dr.med., šol. med., ZZV Celje: Kaj vemoo razširjenosti motenj hranjenja vSloveniji10.45 asist. mag. K. Sernec, dr. med.,spec. psih., KOMZ: Predstavitevproblematike motenj hranjenja11.45 Odmor12.00 M. Kališnik Šavli, dr. med., spec.pedopsihiatrije, ZD Kranj: Motnjehranjenja in družina12.45 prim. G. V. Mrevlje, dr. med., spec.psih., KOMZ, I. Kuhar, dr. med., spec.psih.: Čustvene motnje in mladostnik13.30 A. Hafner, prim. G. V. Mrevlje, asist.mag. K. Sernec, M. Kališnik Šavli:Predstavitev novega programaMladinskega klimatskega zdraviliščaRakitnaPrijave:Mladinsko klimatsko zdravilišče Rakitna,Rakitna 96, 1352 Preserje,T: 01 365 98 00 (od 7. do 15. ure).Rok prijave: 10. maj 2007.FLEBOLOŠKA ŠOLA – 2. stopnjaorganizator • Dermatovenerološka klinika,Klinični center LjubljanaLJUBLJANA,predavalnica na Dermatovenerološki kliniki,Klinični center, Zaloška c. 219. maj 2007Organizacijski in strokovni odbor:- prof. dr. Tomaž Lunder, dr. med.- asist. mag. Nada Kecelj Leskovec, dr. med.- asist. Tanja Planinšek Ručigaj, dr. med.PROGRAM::Sobota, 19. maja 20078.00 Prijava9.00 prof. dr. Tomaž Lunder, dr. med.,predstojnik Dermatovenerološkeklinike: Odprtje simpozija9.10–10.40 Kronične rane asist. Tanja Planinšek Ručigaj, dr. med.:Kronične rane asist. mag. Nada Kecelj Leskovec, dr. med.:Venske golenje razjede prim. Boris Kralj, dr. med.: Druge ulceracijein erozije kože mag. Ana Benedičič, dr. med.: Preležanine Sandi Luft, dr. med.: Venske razjede insladkorna bolezen Helena Rupnik, dr. med.: ArteriovenskerazjedeOdmor za kavo11.10-14.20 Sodobni materiali zazdravljenje in oskrbo kroničnihran asist. mag. Nada Kecelj Leskovec, dr. med.:Razdelitev sodobnih oblog za oskrbo inzdravljenje kroničnih ran asist. Tanja Planinšek Ručigaj, dr. med.:Alginati asist. mag. Nada Kecelj Leskovec, dr. med.:Hidrogeli asist. Tanja Planinšek Ručigaj, dr. med.:Obloge z dodatki- obloge s srebrom- druge obloge z dodatki asist. mag. Nada Kecelj Leskovec, dr. med.:HidrokoloidiOdmorasist. Tanja Planinšek Ručigaj, dr. med.:Hidrokapilarne oblogeasist. mag. Nada Kecelj Leskovec, dr. med.:Resorbtivne terapevtske oblogeasist. mag. Nada Kecelj Leskovec, dr. med.:Poliuretanske pene in membraneasist. Tanja Planinšek Ručigaj, dr. med.:Kolageniasist. mag. Nada Kecelj Leskovec, dr. med.:Obloge z mehkimi silikoniOdmorasist. Tanja Planinšek Ručigaj, dr. med.:Poliuretanski filmiasist. mag. Nada Kecelj Leskovec, dr. med.:Nelepljive kontaktne mrežiceasist. Tanja Planinšek Ručigaj, dr. med.:Novostiasist. Tanja Planinšek Ručigaj, dr. med.:Oskrba razjedeasist. mag. Nada Kecelj Leskovec, dr. med.:Kompresijska terapijaOdmor za kosilo15.10–17.30 Učne delavnice1. asist. mag. Nada Kecelj Leskovec, dr. med.:Z nekrozo in fibrinskimi oblogami obloženerazjede2. asist. Tanja Planinšek Ručigaj, dr. med.:Izčiščene razjede3. Helena Rupnik, dr. med.: Oskrba golenjerazjede18.00 Preizkus znanja in anketaZaključne besede in podelitev diplom:prof. dr. Tomaž Lunder, dr. med.Zaključek predvidoma ob 19.00Informacije in prijave:Verica Petrovič, tajnica Dermatovenerološkeklinike KC, Zaloška 2, 1000 Ljubljana,T: 01 522 42 80, F: 01 522 43 33,E: verica.petrovic@kclj.siKotizacija: 150 EURmaj 2007 • ISIS

102PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJ25. RADENSKI DNEVI -JUBILEJNO TRADICIONALNOLETNO STROKOVNO SREČANJEZDRUŽENJA KARDIOLOGOVSLOVENIJEorganizator •Združenja kardiologov SlovenijeRADENCI,dvorana Hotela Radin24.–26. maj 2007PREDHODNI PROGRAM:Četrtek, 24. maja 200717.00–19.00Napredovalo in akutno srčno popuščanje M. Šebeštjen, Ljubljana: Smernice zaobravnavo akutnega srčnega popuščanja I. Zupan, Ljubljana: Resinhronizacijskozdravljenje srčnega popuščanja B. Vrtovec, Ljubljana: Presaditev krvotvornihmatičnih celic I. Gregorič, Houston, ZDA: Mehanskacirkulatorna podpora M. Zorc, Ljubljana: Kirurško zdravljenjesrčnega popuščanja Š. Mušič, Ljubljana: LiDCO hemodinamskimonitoring B. Geršak, Ljubljana: Kirurško zdravljenjeatrijske fibrilacije19.00–19.30Odprtje in pozdravni nagovoriPetek, 25. maja 20079.00–10.30Kronično srčno popuščanje J. Šelb Šemerl, K. Šelb, M. F. Kenda,Ljubljana: Epidemiološki podatki o srčnempopuščanju v Sloveniji I. Keber, Ljubljana: Smernice zafarmakološko obravnavo in problemi prinjihovem udejanjanju B. Jug, Ljubljana: Prognostični dejavniki prisrčnem popuščanju N. Ružič Medvešček, Ljubljana: Vlogaultrazvočne preiskave v diagnostiki inzdravljenju srčnega popuščanja M. Dolenc Novak, Ljubljana: O vlogiscintigrafije pri srčnem popuščanju M. Lainščak, Murska Sobota: Ambulantnaobravnava in stanje v Sloveniji J. Poles, Topolšica: Rehabilitacija pribolnikih s srčnim popuščanjem10.30 Odmor11.00–12.00Srčno popuščanje in motnje ritma M. F. Kenda, Ljubljana: Nenadna srčna smrt– preventivno-medikamentni pristop K. Steinbach, Dunaj, Avstrija:Nefarmakološko preprečevanje nenadnesmrti P. Rakovec, Ljubljana: Atrijska fibrilacija– dimenzija problema N. Vene, Ljubljana: Antikoagulacijskozdravljenje12.00 Satelitski simpozij MSD/SP13.00 Kosilo15.00–16.15Proste teme Z. Pehnec, Maribor: Pomen Killipoveklasifikacije srčnega popuščanjaza prognozo bolnikov z akutnim koronarnimsindromom in dvigom veznice ST M. Marinšek, A. Sinkovič, Maribor: Primerjavaučinka ramiprila in lozartana na NT-proBNPin markerje aterotromboze pri bolnikih v prvihdveh mesecih po akutnem infarktu srca:randomizirana klinična raziskava Ana Veternik, Mateja Marc Malovrh: Pro-BNPpri KOPB J. Dobovišek, Ljubljana: Od hipertenzije dosrčne odpovedi R. Accetto, Ljubljana: Pulzni val pri hipertrofijilevega prekata in srčnem popuščanju16.15 Odmor16.45–19.00Predavanja, sponzorirana s stranifarmacevtske industrije A. Žemva, M. Gričar, Ljubljana: Danespovišan krvni tlak, jutri bolnik priklenjen naposteljo (arterijska hipertenzija in miokardniinfarkt) - sponzor Abbott I. Keber, Ljubljana: Pomen antagonistovaldosterona pri bolnikih z akutnimmiokardnim infarktom in srčnimpopuščanjem - sponzor Pfizer Novo zdravilo za odvajanje od kajenja– vareniklin TBA - sponzor Pfizer L. Tavazzi, Pavia, Italija: Old agecomorbidities and beta-blockers in clinicalpractice - sponzor Menarini - Berlin-Chemie M. Cevc, Ljubljana: Srčno popuščanje inzdravljenje s statini - sponzor Astra Zeneca M. Bombek, Maribor: Zdravljenje srčnegapopuščanja z zaviralci AAII - sponzor AstraZeneca V. Benatar, Pariz, Francija: Zakaj potrebujemoProcorolan v zdravljenju stabilne anginepektoris - sponzor Servier20.30 Svečana večerjaSobota, 26. maja 20079.00–10.00Simpozij Marka Gerbca – 30 letelektrofiziologije v Sloveniji P. Rakovec, Ljubljana: Elektrofiziologija vSloveniji – preteklost, sedanjost, prihodnost D. Vokač, Maribor: Nefarmakološkozdravljenje atrijske fibrilacije A. Pernat, Ljubljana: Nefarmakološkozdravljenje ventrikularnih tahikardij10.00 Odmor10.30–12.30Vabljena plenarna predavanja F. Camerini, Trst, Italija: The challenge ofcardiomiopathies in 2007 J. Cleland, Velika Britanija: Recent advancesin heart failure R. De Caterina, Chieti, Italija: Vasculardisease in the metabolic syndrome anddiabetes - mechanisms and relevance K. Huber, Dunaj, Avstrija: New guidelines inthe treatment of NSTE-ACS P. Widimsky, Praga, Češka republika: STEMI– state of the art P. Polak, Amsterdam, Nizozemska:Assessment of quality in cardiology– experience in the Netherlands12.30–13.30Proste teme K. Prokšelj, Ljubljana: Najpogostejše zmotepri obravnavi prirojenih srčnih napak priodraslih S. Škrgat: Obstruktivne bolezni pljuč in betablokatorji - kaj je res in kaj ne M. Košnik: Aspirinska intoleranca – ali jeovira pri antiagregacijskem zdravljenju? A. Lobnik, D. Šuran, A. Sinkovič, Maribor:Sindrom Tako-tsubo pri bolnikih, zdravljenihv Splošni bolnišnici Maribor v 2006 B. Žvan, Ljubljana: Možganska kap– dimenzija problema v Sloveniji13.30 ZaključekPosterske predstavitve1. D. Latifič Jasnič, M. Šinkovec, A. Pernat,J. Zaveljcina, Ljubljana. Atrijska fibrilacija kotprva manifestacija WPW-sindroma2. D. Vokač, Maribor: Kardiomiopatija,povzročena z benigno ekstrasistolijoiz odtočnega dela desnega ventrikla,potencialno ozdravljiva…3. I. Balevski, A. Lobnik, S. Granda, Maribor:Stresna kardiomiopatija ob koronarni bolezni– prikaz primera4. J. Avramovič Gregorič, D. Latifić Jasnič, N.Ružič Medvešček, A. Berden, T. Gabrijelčič,I. Kranjec, Ljubljana: Anevrizma levegaISIS • maj 2007

103PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJprekata in motnje srčnega ritma – prikazprimeraSplošna obvestilaUdeleženci bodo prejeli potrdilo o udeležbi nasestanku.Kotizacija znaša 250 EUR oziroma 150 EURza sekundarije in medicinske sestre in vključujeudeležbo na predavanjih, razstavi, svečanovečerjo in gradivo srečanja. Upokojeni članiZdruženja kardiologov in študentje so oproščeniplačila kotizacije.Kotizacijo nakažite na transakcijski računZdruženja kardiologov Slovenije,številka: 02222-0018629680, z oznako“Radenci 07” in navedbo imena udeleženca.Prijavnico s kopijo potrdila o plačani kotizacijipošljite do 15. maja 2007 na naslov:Združenje kardiologov Slovenije, Klinični centerLjubljana, KO za kardiologijo, 1000 Ljubljana,T: 01 522 29 34, F: 01 522 45 99.Rezervacije prenočišč:Terme Radenci, podjetje za turizem, d.o.o.,Zdraviliško naselje 12, 9502 Radenci,T: 02 520 27 20, 02 520 27 22, F: 02 520 27 23,E: terme@terme-radenci.si.20. ONKOLOŠKI VIKEND:REHABILITACIJA POZDRAVLJENJU RAKAorganizatorji •Kancerološko združenje SZDZdruženje za fizikalno in rehabilitacijsko medicinoOnkološki inštitut LjubljanaInštitut RS za rehabilitacijoZveza slovenskih društev za boj proti rakuLAŠKO,Kulturni center25.–26. maj 2007PROGRAM:Petek, 25. maja 20078.00 Prijava10.15 doc. dr. Hotimir Lešničar, dr. med.:Pozdrav in napovednik vikenda10.25 doc. dr. Branko Zakotnik, dr. med.: Rak– ozdravljiva bolezen10.35 asist. mag. Klemen Grabljevec, dr. med.:Kakovost življenja po (o)zdravljenju raka– je manj pomembna od preživetja?10.45 dr. Erik Brecelj, dr. med.: Posledice pokirurškem zdravljenju rakave bolezni11.00 asist. mag. Helena Barbara ZobecLogar, dr. med.: Pozne posledice poradioterapiji11.30 asist. mag. Bojana Pajk, dr. med.: Pozneposledice po sistemskem zdravljenju11.45 Odmor12.00 dr. Lorna Zadravec Zaletel, dr. med.:Pozne posledice po zdravljenju raka votroštvu12.15 mag. Andreja Škufca Smrdel, univ. dipl.psih.: Psihološki vidiki zdravljenja inrehabilitacije onkoloških bolnikov12.30 asist. mag. Nataša Kos, dr. med.,Bogdana Sedej, dr. med.: Zgodnjarehabilitacija bolnika z rakom12.45 dr. Nika Goljar, dr. med.: Uvod vmednarodno klasifikacijo funkcioniranjain ocenjevanje izida13.05 Lidija Plaskan, dr. med., asist. DraganLonzarić, dr. med.: Ocenjevanje telesnihfunkcij in telesnih zgradb13.20 Zdenka Pihlar, dipl. delovni terapevt:Ocenjevanje dejavnosti in sodelovanja13.35 Kosilo15.00 asist. mag. Metka Moharič, dr. med.:Ocenjevanje kakovosti življenja15.10 asist. mag. Katja Groleger Sršen, dr.med.: Ocenjevanje izida rehabilitacijepri otrocih15.20 prof. dr. Helena Burger, dr. med.:Pripomočki v rehabilitaciji15.40 prim. dr. Metka Prešern Štrukelj, dr.med.: Rehabilitacija oseb po amputacijispodnjega uda15.50 prof. dr. Helena Burger, dr. med.:Rehabilitacija oseb po amputacijizgornjega uda16.00 prim. mag. Rajmond Šavrin, dr. med.:Rehabilitacija onkoloških bolnikov zokvaro hrbtenjače16.15 dr. Nika Goljar, dr. med., asist. DanijelGlobokar, dr. med.: Rehabilitacija osebz možganskimi tumorji16.30 prim. asist. Hermina Damjan, dr. med.:Rehabilitacija otrok s tumorji16.45 Vladimir Maganja, dr. med.:Rehabilitacija bolnic po operaciji rakadojke17.00 mag. Urška Kidrič Sivec, dr.med.: Rehabilitacija po operativnirekonstrukciji dojke17.15 Odmor17.30 Prispevki udeležencev18.35 Sponzorji prispevekSobota, 26. maja 20078.30 Prijava9.15 prof. dr. Herman Gerd Delbrück, dr.med., Nemčija: Concepts of CancerRehabiltiation in Europe10.00 Suzana Tomažič, dr. med.:Rehabilitacija na primarni ravni10.10 Silvester Krelj, dr. med.: Možnostirehabilitacije po zdravljenju raka vnaravnih zdraviliščih10.20 dr. Vesna Radonjič Miholić, klin. psih.:Krepitev duševnosti bolnikov z rakom– podpora zdravljenju, rehabilitaciji inkakovosti življenja10.35 mag. Andrejka Fatur Videtič, dr. med.:Poklicna rehabilitacija10.50 Života Lovrenov, dr. med.: Zakonodajana področju rehabilitacije po zdravljenjuraka11.15 Sanja Rozman, dr. med.: Celostnepotrebe bolnikov po zaključenemzdravljenju11.30 Odmor11.45 Okrogla miza13.00 Zaključki: doc. dr. Hotimir Lešničar, dr.med., in prof. dr. Črt Marinček, dr. med.13.30 Skupščina Kancerološkegazdruženja SZD:1. Poročilo o poslovanju2. Volitve3. RaznoOrganizacijski odbor: K. Grabljevec, V. Kaluža,S. Novaković, B. Sedej, B. Zakotnik, J. Žgajnar.Strokovni odbor: E. Brecelj, H. Burger, A. P.Fras, I. Oblak, O. Cerar, K. Groleger SršenKotizacija znaša 117 EUR (z DDV) za obadneva, za petek 67 EUR (z DDV) in soboto 50EUR (z DDV) in vključuje zbornik predavanj,večerjo in plačilo potrdila Zdravniške zbornice.Račun za kotizacijo bo izstavljen po prijavi. ČlaniKancerološkega združenja SZD in Združenja zafizikalno in rehabilitacijsko medicino, sekundarijiin študenti so oproščeni plačila kotizacije. Prijaveso obvezne. Vljudno prosimo, da ob prijaviizpolnite vse podatke, ki jih potrebujemo zaizstavitev računa. Za prijavnico lahko uporabiteenotno prijavnico, objavljeno v reviji Isis na stranipred Koledarjem strokovnih srečanj.Prijave za udeležbo pošljite do vključno 12.maja 2007 na naslov: Vijoleta Kaluža, Onkološkiinštitut Ljubljana, Zaloška 2, 1000 Ljubljana,F: 01 58 79 495.Informacije: Vijoleta Kaluža, T: 01 58 79 122,F: 01 58 79 495, E: vkaluza@onko-i.simaj 2007 • ISIS

104PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJINTERNATIONAL SYMPOSIUM:EPILEPSIES AND EPILEPTICSYNDROMES DURINGCHILDHOOD AND ADOLESCENCE8. DRŽAVNO PRVENSTVO VGOLFU ZA ČLANICE IN ČLANESODOBNA OBRAVNAVABOLNIKOV Z ATOPIJSKIMDERMATITISOMorganizatorji • Sekcija za otroško nevrologijo,SZD, Ustanova za otroško nevrologijo, Medicinskafakulteta v Ljubljani – tečaji otroške nevrologijeLJUBLJANA, Grand Hotel Union,Miklošičeva 1, LjubljanaMay 25, 2007PROGRAM:Friday, May 25 th , 2007Guest professors:Annette Beaumanoir; Division of ClinicalNeurophysiology and Epileptology, Faculty ofGeneve, SwitzerlandMichelle Bureau; Hôpital Henri Gastaut-CentreSaint Paul, Marseille, France9.00 Introduction IM Ravnik9.15 The concept of epileptic syndromeand it’s role in paediatric epileptology(Beaumanoir)10.05 Differential diagnosis (EEG and clinical)of epileptic syndromes in infants andchildren (Bureau)Coffee break11.30 General principles in reading childhoodEEG (without neonatal) (Beaumanoir)12.20 The EEG problems in nonepilepticparoxysmal events in children andadolescents (Beumanoir)Lunch15.00 EEG in partial epilepsies in infancy &childhood (Bureau)Break16.30 Idiopathic generalized epilepsies – withabsences as a model (Bureau)17.20 Generalized non-idiopathic epilepsies- with Lennox-Gastaut syndrome asa model of epileptic encephalopathy(Beaumanoir)18.10 Presentation of the Epilepsy Team Workat the Centre for Epilepsies for Children& Adolescents (Ravnik, Tretnjak, Krzanet al - How should the consideration ofEEG findings fit into the multidisciplinaryteam discussion? Neuropsychologicalevaluation and the role ofneurophysiologist’s EEG interpretationin the multidisciplinary team discussion?Some practical experiences with thedifficult casesFinal remarks and conclusions (Ravnik)Saturday, May 26 th , 2007Workshop (morning)organizator •Zdravniško športno društvo Medicus,Sekcija za golfARBORETUM,Volčji Potok26. maj 2007PROGRAM:Sobota, 26. maja 2007Tekmovalci bodo razvrščeni v skupine:Ženske:Hcp 0–20Hcp 21–36Moški:Hcp 0–20Hcp 21–29Hcp 30–36Razen prvouvrščenih v skupinah prejmejopriznanja tudi: najboljši z bruto seštevkom pri moških inženskah, tekmovalca z najdaljšim udarcem, tekmovalca z udarcem, najbližjim zastavici.Letos bosta prvič nagrajena tudi najstarejši innajmlajši udeleženec!Zaključek tekmovanja s kosilom in razglasitvijorezultatov bo v klubski hiši.Prijave:recepcija igrišča do četrtka, 24. maja,do 12. ure (T: 051 395 777, 01 831 80 80).organizator •Dermatovenerološka klinika KCv sodelovanju z Združenjem slovenskihdermatovenerologovLIPICA26. maj 2007PROGRAM:Sobota, 26. maja 20078.30 Epidemiologija in patogenezaatopijskega dermatitisa (AD)8.50 Pelodne alergije - geografskeposebnosti v Sloveniji9.10 Klinična slika AD pri dojenčku inmajhnem otroku in diferencialnadiagnostika9.30 Klinična slika AD pri mladostniku inodraslem bolniku9.40 Odmor10.10 Diferencialna diagnostika AD primladostniku in odraslem bolniku10.30 Imunološke bolezni, podobne AD10.50 Sekundarne okužbe pri AD11.10 Alergološka diagnostika AD11.30 Odmor12.00 Dietna prehrana pri AD12.20 Osnove lokalnega zdravljenja AD12.40 Lokalna kortikosteroidna terapija13.00 Lokalno zdravljenje z imunomodulatorji13.20 Odmor, kosilo14.50 Antihistaminiki15.10 Fototerapija AD15.30 Zdravljenje težkih oblik AD15.50 Indikacije in možnosti klimatskegazdravljenja AD16.10 Odmor16.30 Psihoterapija otrok AD16.50 Prikaz nege otrok z AD17.10 Alternativno zdravljenje AD: da ali ne?17.30 Zaključek simpozijaInformacije in prijave:Verica Petrovič, tajnica Dermatovenerološkeklinike KC, Zaloška 2, 1000 LjubljanaT: 01 522 42 80, F: +386 1 522 43 33,E: verica.petrovic@kclj.siKotizacija: 150 EURISIS • maj 2007

105PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJOSNOVNI IMPLANTOLOŠKI TEČAJUPORABE IMPLANTOLOŠKEGASISTEMA ANKYLOSorganizatorja •Združenje za maksilofacialno in oralno kirurgijoSlovenijeAurora Dental, d.o.o., LjubljanaLJUBLJANA,Kongresni centerHotela Mons,dvorana Ravnikar,Ljubljana26. maj 2007Zaradi velikega zanimanja in omejenegaštevila mest ponavljamo Osnovniimplantološki tečaj.PROGRAM:Sobota, 26. maja 20078.00 Prijava udeležencev9.00 Pozdrav in odprtje delavnice9.15-10.00 Matija GorjancImplantologija v Sloveniji: stanje in perspektiveSkupinsko delo v implantologijiKirurški vidiki strukturnih značilnostiimplantološkega sistema Ankylos10.00-11.00 Georgia TrimpouAnkylos sistemi protetične nadgradnje Ankylos Standard Ankylos BalanceProtetični koraki v praksi11.00 Dopoldanski odmor za kavoprotetični koncepti fiksne protetike vtranskaninem področjurdeče-bela estetika v implantologijikako doseči naravni emergenčni profil?13.30 Opoldanski odmor s kosilom14.30-16.00Georgia Trimpou, Matija GorjancPraktično osebno delo na modelih spoznavanje elementov za oblikovanje dlesni(sulkus formerji) spoznavanje odtisnih elementov spoznavanje elementov protetičnenadgradnje za fiksno in snemno protetiko16.00 Popoldanski odmor za kavo16.30-17.30 Georgia TrimpouSnemna implantološka protetika Snemna ali fiksna protetika na implantatih:zakaj dilema? Minimalna snemna implantološka protetika Takojšnja obremenitev in sistem Syn Cone– kratka predstavitev17.30-18.15 Georgia Trimpou, MatijaGorjanc, udeleženciRazprava o praktičnih primerih18.15 Zaključek delavniceKotizacija:250 EUR + 20-odstotni DDV. Kotizacija vključuje:materiale seminarja, kosilo, okrepčila medodmori, potrdilo o udeležbi.Kotizacijo lahko nakažete na račun podjetjaAurora Dental, d.o.o., pri Novi Ljubljanski banki,d.d.: 02043-0090204663, s pripisom “Zaosnovni tečaj ANKYLOS”.Število prijavljenih bo omejeno na 30. Vrstni redprijavljenih bo oblikovan po zaporedju vplačil.ORTOPEDSKI PROBLEMI OTROKIN MLADOSTNIKOVVI. RTIŠKO STROKOVNOSREČANJE PEDIATROV INŠOLSKIH ZDRAVNIKOVorganizator •Mladinsko zdravilišče in letovišče Debeli rtič vsodelovanju s Sekcijo za šolsko in visokošolskomedicino pri SZDDEBELI RTIČ,Mladinsko zdravilišče in letovišče,konferenčna dvorana26. maj 2007PROGRAM:9.30 Prihod in prijava10.00 OdprtjeRobert Košak: Skolioze pri otroku inmladostniku10.45 Janez Brecelj: Nepravilnosti v razvojuspodnjih udov in rastna bolečina11.15 Berden Nataša: Razlike v dolžinispodnjih udov11.45 Odmor12.15 Martina Lenček: Zgodnja pooperativnafizioterapija pri otrocihPredstavnik ZZZS: Indikacije zazdraviliško zdravljenje otrok inmladostnikov13.15 Razprava in ogled zdravilišča14.00 KosiloKotizacije ni.11.30-12.00 Matija GorjancKirurške tehnike – temelj kakovostneimplantologijeOsnovni postopki – vstavitev implantataOsnovni postopki – odgrnitev implantata12.00-13.30 Georgia TrimpouFiksna implantološka protetika mehanska stabilnostDodatne informacije in prijave:Aurora Dental, d.o.o., Brilejeva ulica 2,1000 Ljubljana, T: 01 515 23 00, 01 514 12 46,E: auroradental@siol.net.Prijave:Recepcija Mladinskega zdraviliščaDebeli rtič, Jadranska 73, 6280 Ankaran,T: 05 669 21 00 od 8. do 20. ure aliE: recepcija.mzl@rks.si.Rok prijave: 23. maj 2007.maj 2007 • ISIS

106PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJ16. INTERNATIONAL SYMPOSIUMON INTENSIVE CARE MEDICINEorganizator •Slovenian Society of Intensive MedicineBLED,Hotel Golf, Bled, SloveniaMay 27 th –29 th , 2007,PROGRAM:Sunday, May 27 th , 2007Satelitski simpozijNedelja popoldne: Slikovne diagnostičnemetode v intenzivni mediciniModeratorja: O. Cerović, R. Parežnik13.00 O. Cerović: Uvod13.05 T. Bavčar Vodovnik, M. Dolenšek:Slikovne preiskave prsnega koša:RTG in RT13.25 Prikaz primera13.40 P. Berden: Kontrastne RTG-preiskave14.00 Prikaz primera14.15 Razprava14.35 Odmor14.55 D. Vidmar: UZ v rokah rentgenologa:UZ trebuha in medenice15.15 A. Pleskovič: Prikaz primera15.30 E. Brenčič, M. Glušič: Slikovnepreiskave trebuha in medenice: RTG,RT in MR15.50 Prikaz primera16.05 N. Pečarič Meglič: Slikovne preiskaveglave in hrbtenice: RTG, RT in MR16.25 Prikaz primera16.40 Razprava17.00 Odmor17.20 D. Štajer: UZ v rokah intenzivista17.40 Prikaz primera17.50 M. Grmek: Nuklearnomedicinskepreiskave pljuč in glave18.05 Prikaz primera18.15 Ž. Zupančič: Posebnosti slikovnihpreiskav pri otrocih18.30 I. Vidmar: Primer18.40 Razprava19.00 ZaključekMonday, May 28 th , 2007Main SymposiumMorning: Acute heart failure in the ICUModerators: G. Voga, B. Choley9.00 B. Choley (Fra): AHF in the ICU setting– definition, introduction and overview9.20 M. Podbregar: AHF etiology andpathophysiology – what is new?9.35 G. Voga: Diagnostic procedures andmonitoring techniques9.50 Break10.20 B. Choley (Fra): Treatment/generalmeasures/mechanical support/interventions & surgery10.40 V. Gorjup: Treatment/drugs10.55 Š. Grosek: Acute heart failure/pediatricproblems11.10 Illustrative casesAfternoon: Acute pancreatitis in the ICUModerators: B. Kremžar, G. Ramsay14.00 G. Ramsay (UK): Acute pancreatititisin the ICU setting – definition,epidemiology and overview14.20 B. Kremžar: Etiology andpathophysiology – what is new?14.40 G. Ramsay: Early assessment ofseverity15.20 M. Glušič: Radiologic imaging of acutepancreatitis15.40 Break16.10 A. Pleskovič: Guidelines for surgicalmanagement16.30 A. Špec Marn: ICU treatment17.00 Illustrative cases18.00 – 19.30 Afternoon: Free topicsTuesday, May 29 th , 2007Morning: Electrolyte and acid basedisturbances in critically ill, part IModerators: M. Podbregar, T. Kocjan9.00 H. Možina: Sodium disorders9.40 D. Štajer: Potassium disorders10.20 T. Kocjan: Calcium and magnesiumdisorders11.00 V. Gašparovič (Cro): Electrolyte andacid base disorders during renalreplacement therapyAfternoon: Electrolyte and acid basedisturbances in critically ill, part IIModerators: M. Podbregar, R. Ponikvar14.00 A. Jazbec: Metabolic acidosis andalkalosis14.40 I. Drinovec: Respiratory acidosis andalkalosis15.20 J. Kovač: Mixed acid base disorders16.00 J. Boturović Ponikvar: Use of dialysis inelectrolyte and acid base disturbances16.30 ConclusionsInformacije:Satelitski simpozij bo potekal v slovenskemjeziku, glavni simpozij pa v angleškem jeziku.Predsednik organizacijskega odbora:doc. dr. Andrej Pernat, dr. med.Naslov za pošiljanje prijav:ga. Lidija Grčar, Center za intenzivno internomedicino (CIIM), Klinični center Ljubljana,Zaloška 7, 1525 Ljubljana, SlovenijaInformacije, kontaktne osebe:ga. Lidija Grčar, Center za intenzivno internomedicino (CIIM), Klinični center Ljubljana,Zaloška 7, 1525 Ljubljana, Slovenija, T: +38601 522 48 36, F: +386 01 522 22 96, E: lidija.grcar@kclj.si, andrej.pernat@mf.uni-lj.siVišina kotizacije:Polna prijava pred 1. 5. 2007: člani SZIM200 EUR, nečlani SZIM 250 EUR, medicinskesestre 100 EUR, za študente in sekundarijekotizacije ni.Polna prijava po 30. 4. 2007: člani SZIM250 EUR, nečlani SZIM 300 EUR, medicinskesestre 150 EUR, za študente in sekundarijekotizacije ni.Enodnevna prijava:člani SZIM 150 EUR, nečlani SZIM 200 EUR,medicinske sestre 50 EUR, za študente insekundarije kotizacije ni.Dodatne informacije, naslov in številka računa,obrazec za prijavo: www.szim.orgŠOLA ASTME ZA ZDRAVNIKEorganizatorji •Medicinska fakulteta Univerze v LjubljaniKatedra za pediatrijoSlužba za pulmologijo Pediatrične klinikeDEBELI RTIČ, Mladinsko zdravilišče8.–9. junij 2007PROGRAM:Marina Praprotnik, Simona Žitnik: Razvojimunskega odziva v prvih letih življenjaVasilija Maček: Akutni bronhiolitisUroš Krivec: Razvoj obstruktivnegasindroma v astmoVasilija Maček: Diagnoza in diferencialnadiagnoza astmeAndreja Borinc Beden: Kašelj in astma priotrokuISIS • maj 2007

107PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJAndreja Borinc: Drugi (nevnetni) vzrokipiskanja v prsih pri otroku in vlogabronhoskopijeSimona Žitnik, Marina Praprotnik: Pomenkožnih testov v diagnostiki astmeVesna Glavnik:Preprečevanje alergijskihbolezniDušanka Lepej: Preiskava pljučne funkcijepri otrocihDušanka Lepej: Pomen metaholinskegatesta in pomen NO v izdihanem zrakuVasilija Maček: Načini vnosa vdihovanihzdravil in pravilna uporaba merilnika pretokaAndreja Borinc Beden: BronhodilatatorjiVasilija Maček: Preventivna zdravila zazdravljenje astmeUroš Krivec: Hipoksemija pri astmi termerjenje nasičenosti hemoglobina s kisikoms pulznim oksimetrom, transkutano merjenjepCO2 v krvi, arterijska in kapilarna plinskaanaliza krviMajda Oštir: Načini dovajanja kisikaAndreja Borinc: Zdravljenje akutnegaposlabšanja astmeVasilija Maček: Opredelitev težavnostnestopnje astmeVasilija Maček: Cilji zdravljenja astmeVasilija Maček: Dolgoročna obravnava otrokaz astmoVasilija Maček: Smernice za samozdravljenjeastmeVesna Glavnik: Specifična imunoterapijaMatjaž Fležar: Otrok z astmo pred izbiropoklicaVlasta Dragoš: Atopijski dermatitis, diagnoza,diferencialna diagnoza, zdravljenjePodiplomsko izobraževanje je namenjenozdravnikom, ki imajo med svojimi bolniki otrokez astmo. V ceno je vključen zbornik predavanj,učna delavnica in izpit. Po opravljenemizpitu dobijo udeleženci potrdilo o uspešnoopravljenem tečaju.Za dodatne informacije je na voljoga. Mihela Jurčec, T: 01 52 29 224,E: mihaela.jurcec@kclj.si.XXV. DERČEVI DNEVI:PODIPLOMSKO IZOBRAŽEVANJEIZ PEDIATRIJE Z MEDNARODNOUDELEŽBOorganizator •Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta,Katedra za pediatrijoLJUBLJANA, Medicinska fakulteta,Korytkova ulica 2, velika predavalnica1.–2. junij 2007PREDHODNI PROGRAM:Petek, 1. junija 20078.15 C. Kržišnik: Uvodne besede8.20 D. Šuput, dekan Medicinske fakultete vLjubljani: Pozdravne besede8.25 Kratek koncert8.40 OdmorNovosti v klinični pediatriji I.Organizator teme: C. KržišnikModeratorji: V. Maček, A. Borinc Beden,U. Krivec8.45 Vabljeni predavatelj: prof. AntonioNieto, Children’s Hospital LA/FE,Valencia, Španija: Asthma in childhood– from theory to practice9.30 M. Praprotnik, A. Borinc Beden: Astma- genetski vidiki etiologije in zdravljenje10.00 Odmor – odprtje farmacevtskerazstave10.30 V. Maček: Akutni respiratorni infektpri otroku – molekularni, celični interapevtski vidiki11.00 M. Čižman: Antimikrobno zdravljenjeokužb pri otrocih11.30 J. Jazbec: Uredba evropskegaparlamenta o zdravilih, namenjenihotrokom12.00 OdmorModeratorji: T. Avčin, T. Podnar, M.Sedmak12.15 M. Česen, T. Podnar: Celične inmolekularne osnove nastankaprirojenih srčnih napak12.45 T. Podnar: Sodobna intervencijskakongenitalna kardiologija13.15 J. Jazbec: Presaditev krvotvornihmatičnih celic pri otrocih – stanje vSloveniji in perspektive13.45 Razprava14.00 Odmor za kosilo – topli prigrizekVloga medicinske sestre pri obravnaviotrok z alergijskimi boleznimi(Program za medicinske sestre – srednjapredavalnica medicinske fakultete)Organizatorice teme: M. Hren, M. Čamernik, V.GlavnikModeratorki: M. Hren, M. Purkart15.30 V. Glavnik: Alergija – sistemska bolezen15.45 S. E. Žitnik: Etiopatogenetski mehanizmiin klinične slike pri alergiji16.00 M. Hren, R. Mak: Diagnostični postopkipri bolniku z alergijo16.15 Z. Jug, I. Kučinič, H. Mehič: Vlogamedicinske sestre pri zdravljenju akutnealergijske reakcije16.30 M. Čamernik: Specifična imunoterapija16.45 RazpravaNovosti v klinični pediatriji II.Moderatorja: J. Jazbec, R. Orel15.30 T. Avčin: Genetske osnove primarneimunodeficience16.00 R. Orel: Vplivi genov in okolja nakronično vnetno bolezen črevesja16.30 M. Sedmak: Transplantacije jeter priotrocih17.00 OdmorObnovitvena rehabilitacijaOrganizatorja teme: J. Anžič, C. KržišnikModeratorja: D. Mičetić Turk, C. Kržišnik17.15 M. Kuhar, M. Accetto, T. Avčin:Obnovitvena rehabilitacija otrok zrevmatičnimi boleznimi17.30 N. Uršič Bratina: Obnovitvenarehabilitacija otrok s sladkornoboleznijo17.45 M. Žerjav Tanšek: Obnovitvenarehabilitacija otrok s fenilketonurijo18.00 OdmorModeratorja: J. Anžič, M. Kuhar18.10 J. Dolinšek D. Mičetić Turk:Obnovitvena rehabilitacija otrok sceliakijo18.25 V. Maček: Obnovitvena rehabilitacijaotrok z boleznimi pljuč – astma18.40 V. Dragoš: Obnovitvena rehabilitacijaotrok s kožnimi boleznimi19.00 Sprejem za udeležence XXV.Derčevih dnevov - avla MedicinskefakulteteSobota, 2. junija 2007Pediatrična alergologijaOrganizatorji teme: S. E. Žitnik, V. Glavnik,T. AvčinModeratorji: M. Accetto, S. E. Žitnik, M. Kuhar9.00 S. E. Žitnik: Etiopatogenetski mehanizmiin klinične slike pri preobčutljivosti nazdravila9.30 V. Glavnik: Diagnostični postopki prisumu na preobčutljivost na zdravila10.00 T. Avčin: Zdravljenje anafilaktičnih indrugih preobčutljivostnih reakcij nazdravila10.30 S. E. Žitnik: Predstavitev vprašalnika pripreobčutljivosti na zdravilamaj 2007 • ISIS

108PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJ11.00 Odmor11.30 A. Koren Jeverica, M. Accetto:Preobčutljivostne reakcije na antibiotike12.00 G. Markelj, T. Avčin: Preobčutljivostnereakcije na nesteroidne antirevmatike inparacetamol12.30 N. Toplak: Preobčutljivostne reakcije nalokalne anestetike13.00 A. Koren Jeverica, V. Glavnik:Preobčutljivostne reakcije na cepiva13.30 M. Kuhar, V. Glavnik: Vloga zdravnikana primarni in sekundarni ravnipri obravnavi bolnika s sumom napreobčutljivostno reakcijo na zdravila14:00 Anketa in zaključek srečanjaStrokovni odbor posveta:Predsednik:Ciril KržišnikČlani in članice:Janez JazbecTomaž PodnarTadej AvčinJožica AnžičVesna GlavnikMarjeta SedmakMateja HrenMarinka PurkartOrganizacijski odbor:Mihaela JurčecPrimož KotnikDamjan OsredkarUroš KrivecBranka KendaCiril KržišnikPodiplomsko izobraževanje iz pediatrije jenamenjeno pediatrom, specialistom šolskemedicine, splošnim in družinskim zdravnikom,tokrat tudi medicinskim sestram ter vsemdrugim, ki delajo na področju otroškegain mladinskega zdravstva. Udeležba se priZdravniški zbornici šteje za podaljšanje licence.Kotizacija:Za udeležence (upokojeni zdravniki in študentjeso vabljeni brez kotizacije) kotizacija vključujevstop na predavanja, ob odmorih kavo, sok,topel prigrizek, sprejem v avli Medicinskefakultete ter pisno gradivo. Za oba dneva znaša200 EUR, enodnevna kotizacija je 165 EUR.Plačilo kotizacije na licu mesta je za oba dneva220 EUR, za en dan 185 EUR.Vplačila sprejemamo: Medicinska fakultetaLjubljana, TRR: 01100-6030708380, sklic našt.: 250 - 3Prijava:Prijavnico z vsemi točnimi podatki pošljite naPediatrično kliniko (Mihela Jurčec), Vrazov trg1, Ljubljana. Dodatne informacije so na voljo priMiheli Jurčec, T: 01 522 92 24,E: mihaela.jurcec@kclj.si11. SEMINAR O BOLEČINIorganizatorja •Slovensko združenje za zdravljenje bolečine inSplošna bolnišnica MariborMARIBOR,Bolnišnica Maribor1.–2. junij 2007PROGRAM:Akutna bolečinaModeratorki: Marija Cesar Komar, VesnaJankovič Rudolf Likar, Celovec: How to organizeAcute Pain Service Gorazd Požlep: Analgezija poškodovancaob sprejemu na urgenci Dušan Vlahovič: Akutna bolečina pripolitravmi Nevenka Krčevski Škvarč: Bolečina inzdravljenje bolečine v akutnih stanjih Gorazd Voga: Bolečina pri srčnem infarktu Aleš Pražnikar: Nevralgija možganskihživcev Adolf Lukanovič: Pelvična bolečina kotsimptom akutne ginekološke bolezni Martina Ribič Pucelj: Endometrioza, vzrokakutne ginekološke bolečineBolečina v porodništvuModeratorja: Zoran Zabavnik, Adolf Lukanovič Marija Cesar Komar: Pregled uporabljeneporodne analgezije v Sloveniji Tanja Premru Sršen: Fiziologija in lajšanjeporodne bolečine – pogled porodničarja Slavenka Beljanski: Možnosti lajšanjaporodne bolečine – pogled anesteziologa Zoran Zabavnik: Prvi začetki porodneanalgezije v Sloveniji Alenka Pleško Mlakar in sodelavci:Epiduralna porodna analgezija, protokolin 5-letne izkušnje v Bolnišnici za ženskebolezni in porodništvo Postojna Jasna Uranjek in sodelavci: Epiduralnaporodna analgezija, izkušnje v SB SlovenjGradec Metka Štefančič: Standardi kakovostipriprave analgetičnih raztopin Monika Sonc: Izhodišča za standardneoperacijske postopke za pripravoanalgetičnih raztopin Majda Šarman, Karmen Pišek Šuta: PCAporodnaanalgezija – remifentanil Zmago Turk, Marija Cesar Komar:Akupunktura in porodna analgezijaMensur Salihović: TENS – porodnaanalgezijaMarjan Pajntar: Hipnoza kot metodaanalgezije v porodništvuProste temeModeratorka: Jelka PircProgram za medicinske sestreVodja in koordinatorka: Alenka MlakarJana Čelhar in sodelavci: Porod v epiduralnianalgeziji – pogled in vloga babicedelavnica I: Alenka Mlakar: Priprava za porod vepiduralni analgezijidelavnica II: Marija Godec: Način dajanja zdravils pripomočkiVabimo Vas k aktivni udeležbi na seminarju,predstavite svoje delo v sklopu Proste temein pripravite 7-minutno predstavitev. Izvlečkebomo objavili v zborniku seminarja, napisanimorajo biti po navodilih za objavo v Zdravniškemvestniku. Rok za oddajo izvlečkov je10. maj 2007, pošljite jih na naslov: jelka.pirc@siol.netOrganizacijski odbor:prim. mag. Marija Cesar Komar, dr. med.prim. Jelka Pirc, dr. med.prim. Majda Šarman, dr. med.prim. Zoran Zabavnik, dr. med.Alenka Mlakar Pleško, dr. med.prim. dr. Viktorija Rus Vaupot, dr. med.asist. mag. Mateja Lopuh, dr. med.Strokovni odbor:prim. mag. Marija Cesar Komar, dr. med.doc. dr. Adolf Lukanovič, dr. med.prof. dr. Zmago Turk, dr. med.doc. dr. Vesna Novak Jankovič, dr. med.prof. dr. Aleksander Manohin, dr. med.Častni odbor:prof. dr. Marija Pečan, dr. med.prof. dr. Vesna Paver Eržen, dr. med.prim. Marija Godec, dr. med.prim. Drago Ažman, dr. medKotizacija:100 EUR za člane in 125 EUR za nečlane.Študenti, sekundariji in upokojeni zdravnikiso oproščeni plačila kotizacije za udeležbo napredavanjih.Prijave:Ambulanta za zdravljenje bolečin, SB SlovenjGradec, T: 02 882 34 28Informacije:prim. mag. Marija Cesar Komar, dr. med.,T: 02 822 34 28, E: silvo.komar@siol.net inprim. Jelka Pirc, dr. med., T: 05 330 10 00,E: jelka.pirc@siol.netISIS • maj 2007

109PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJ18. SREČANJE INTERNISTOVIN ZDRAVNIKOV SPLOŠNEMEDICINE “IZ PRAKSE ZAPRAKSO”z mednarodno udeležboorganizatorji •Splošna bolnišnica MariborKlinika za interno medicinoMedicinska fakulteta Univerze v MariboruZdravniško društvo MariborZdruženje internistov SZDMARIBOR,Slovensko narodno gledališče Maribor,Kazinska dvorana1.–2. junij 2007PROGRAM:Petek, 1. junija 200713.00 Simpozij RocheG. Marc: Biološka zdravila – opredelitev in vlogav klinični praksiT. Čufer: Biološko zdravljenje karcinomovM. Glaser: Hematološke malignelimfoproliferativne bolezni in monoklonskaprotitelesa14.30 Odmor14.45 Uradno odprtje 18. srečanja “Iz prakseza prakso”15.15 I. Holc, S. Gradišnik, K. Dai, A. Pahor:Biološka zdravila in vnetne revmatičnebolezni15.35 W. Graninger: The way forward in thetreatment of rheumatoid arthritis16.05 S. Gradišnik, I. Holc, K. Dai, A. Pahor:Stranski učinki bioloških zdravil privnetnih revmatičnih boleznih16.25 K. Dai, I. Holc, S. Gradišnik, A. Pahor:Deformantni psoriatični artritis inzdravljenje z biološkimi zdravili - prikazprimera16.40 Odmor in individualne razprave17.30 C. Pernat, M. Skalicky: Biološkazdravila v zdravljenju kroničnihčrevesnih bolezni17.50 M. Godec, C. Pernat, M. Skalicky:Neželeni učinki zdravljenja kroničnevnetne črevesne bolezni z biološkimizdravili – prikaz primera18.05 A. Ocepek, C. Pernat, M. Brvar,M. Skalicky: Uspešnost zdravljenjaChronove bolezni z biološkim zdravilom– prikaz dveh primerov18.20 T. Hojs Fabjan: Monoklonska protitelesav nevrologiji18.40 Biološka zdravila - razprava18.50 Testna vprašanjaSobota, 2. junija 20079.00 I. Osrajnik, T. Varga: Fiziologija inpatofiziologija dihalnega popuščanja9.20 Ž. Perdija, B. Kuhta: Najpogostejšebolezni, ki povzročajo dihalnopopuščanje9.40 D. Vidovič, T. Ovčariček: Diagnostičnipostopki in zdravljenje dihalnegapopuščanja10.00 J. Regvat, D. Vidovič: Dihalnopopuščanje - primer 110.10 N. Edelbaher, I. Osrajnik: Dihalnopopuščanje - primer 210.20 P. Skok: Preprečevanje in zgodnjeodkrivanje raka debelega črevesa indanke10.40 M. Koželj, B. Krebs, B. Gajzer: Kirurškozdravljenje bolnikov z rakom debelegačrevesa in danke10.55 S. Potrč, E. Gadžijev, A. Ivanecz, M.Horvat: Operacijsko zdravljenje jetrnihzasevkov raka debelega črevesa indanke11.10 J. Ocvirk, M. Reberšek: Sistemskozdravljenje bolnikov z rakom debelegačrevesa in danke11.30 Odmor11.50 E. Zemljič, U. Kšela, A. Zavratnik:Presnovni sindrom, prediabetes insladkorna bolezen tip 212.10 M. Završnik: Novi insulini in njihovauporaba12.30 M. Krajnc, M. Čokolič: Mlad sladkornibolnik tipa 2 z zapleti – prikaz primera12.40 D. Vokač, S. Granda, M. Penko:Sodobni način zdravljenja atrijskefibrilacije13.00 V. Nedog, F. Naji, M. Bombek: Celostnaobravnava bolnika z atrijsko fibrilacijo- prikaz primera13.10 V. Kanič, A. Lobnik: Nova zdravila zazdravljenje angine pektoris13.30 I. Krajnc, M. Bernhardt, G. Kompara:Zdravljenje angine pektoris – prikazprimera13.40 Z. Pehnec, A. Strdin Košir, A. Markota:Zdravljenje z inotropnimi zdravili priakutnem srčnem popuščanju14.00 F. Svenšek: Levosimendan prizdravljenju akutnega srčnegapopuščanja - prikaz primerov14.15 Zaključek32. SREČANJE STOMATOLOGOVSLOVENIJE: IZ PRAKSE ZAPRAKSOorganizator •Stomatološka sekcija SZDPORTOROŽ,Avditorij Portorož8.–9. junij 2007PROGRAM:Petek, 8. junija 200710.00 OdprtjeModerator: J. Vrbošek, M. Premik10.30 Javno in zasebno v slovenskemzdravstvu – razvojni izziv (M. Končina)12.00 Razprava12.30 Odmor za kosiloModerator: L. Marion14.00 Protokoli vsaditve in obremenitvedentalnih implantatov (L. Marion)14.30 Protetične in kirurške možnostiimplantološke oskrbe (M. Lang)15.15 Konfekcijske konus krone za različneimplantološke sisteme (R. Laux)16.00 Sinus lift – Primerjava med fantomskimmodelom in pacientom (J. Alius)16.45 Simbioza v dentalni delovni skupini(P. Brehm, I. Rozman)17.30 Nov pogled na oralno higieno(A. E. Izquierdo Hänni)18.15 Razprava20.30 Svečani sprejem v GH MetropolSobota, 9. junija 2007Moderator: M. Premik9.00 Plemenite dentalne zlitine (I. Anžel)9.45 Adhezije in adhezivi (I. Potočnik)10.30 Načrtovanje skeletirane proteze(D. Stamenković)11.15 Kislinska erozija12.00 Razprava in zaključekRezervacije prenočišč:Do 25. maja 2007: Avditorij Portorož,Senčna pot 10, Portorož, T: 05 67 66 700,F: 05 67 66 702Dentalna razstava:Velika tradicionalna razstava dentalnih aparaturmaj 2007 • ISIS

110PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJin materialov znanih domačih in evropskihproizvajalcev, Avditorij Portorož, od četrtka, 7.junija 2007, od 17.00 do sobote, 9. junija 2007,do 13.00Prijava na srečanje:Prijavnico pošljite do 25. maja 2007 na naslov:Stomatološka sekcija SZD, 1000 Ljubljana,Dalmatinova 10, ali po F: 01 43 42 584. Napodlagi poslane v celoti izpolnjene prijavnicevam bomo v mesecu juniju izstavili račun zaplačilo kotizacije.Kotizacija:Zobozdravniki: 150,00 EUR + DDVZobotehniki in medicinske sestre stomatološkesmeri: 80,00 EUR + DDVZdravniška zbornica je srečanju dodelila 10kreditnih točk.Dodatne informacije bodo objavljene od apriladalje v revijah Isis in Zdravniški vestnik.11.00 Odmor11.30 Maja Milčinski: Odnos do življenja,staranja in samomora (medkulturnidialog)Moderatorja in razpravljavca: Andrej Marušič inMatjaž Lunaček14.00 Delavnice: Jann E. Schlimme (Nemčija), Borut Škodlar:Roko nase položiti: Jean Amery in IvanHribar Jana Dragar, Alenka Klemenčič, LidijaUmek, Alenka Kodrun: Kako preprečiti stiskevarovancev in njihovih svojcev v domovihstarejših občanov? Marija Jamšek, Lucija Šarc, Martin Možina:Kako lahko zmanjšamo tveganjeza zastrupitve v starosti?15.30 Odmor16.00 Okrogla miza: Kaj nas v starosti ščitipred obupom?Moderatorja: Onja Tekavčič Grad, Slavko ZiherlUdeleženci: France Bučar, Vilma Bukovec, BorisKlun, Anica Kos Mikuš,Janko Kostnapfel, Neža Maurer18.00 Zakuska in druženje15.30 Zaključek simpozijaPrijave in informacije:Ga. Mojca Purnat, Klinični oddelek za mentalnozdravje, Zaloška 29, Ljubljana, T: 01 587 49 10,E: mojca.purnat@psih-klinika.siKer je število udeležencev na delavnicahomejeno, udeležence simpozija prosimo, daob prijavi navedejo delavnici (vsak dan eno), vkaterih želijo sodelovati. V primeru prevelikegaštevila udeležencev bomo upoštevali vrstni redprijav.Kotizacija:80 EUR, 40 EUR za člane Slovenskegazdruženja za preprečevanje samomora (sporavnano članarino za leto 2007). Kotizacijonakažite na: Slovensko združenje zapreprečevanje samomora, Novi trg 2, 1000Ljubljana, TRR: 02010-0091807362 (NLB), spripisom “Za III. memorial”.III. MEMORIAL LEVAMILČINSKEGA: STARANJEIN SAMOMORorganizatorji •Slovensko združenje za preprečevanje samomoraPsihiatrična klinika LjubljanaZRC SAZULJUBLJANA, SAZU, Novi trg 314.–15. junij 2007PROGRAM:Četrtek, 14. junija 20078.00 Prijava9.00 Odprtje9.30 Diego De Leo (Avstralija): Aging andsuicide – a global perspective10.15 Ildri Kjoseth (Norveška): Elderly suicideattempters in Norway – a qualitativestudyPetek, 15. junija 20079.00 Danute Gailiene (Litva): Aging andsuicide in Lithuania. Can we compare itto the west?9.45 Aleš Kogoj: Prepoznavanjesamomorilnega in nesamomorilnegavedenja pri starostnikih10.30 Odmor11.00 Jana Mali, Bernard Stritih: Socialnodelo kot odgovor na tveganja, ki sopovezana s starostjoModeratorja in razpravljavca: Borut Škodlar inUrban Groleger14.00 Delavnice: Matjaž Lunaček, Vlasta Klavora: Komu zvoni? Davorina Petek, Marija Petek Šter:Samomorilnost pri starejših - vloga zdravnikadružinske medicine Ilonka Vučko Miklavčič, Peter Pregelj: Kdaj jenujna obravnava starostnika pri psihiatru? Aleš Kogoj, Katarina Štrukelj, Jana Dragar:Prepoznavanje suicidalne ogroženosti pristarostniku14. MEDNARODNI SIMPOZIJO URGENTNI MEDICINIorganizator •Slovensko združenje za urgentno medicinov sodelovanju zEvropskim združenjem za urgentno medicino,Evropskim svetom za reanimacijoin Zbornico zdravstvene in babiške nege Slovenije– Zvezo društev medicinskih sester, babic inzdravstvenih tehnikov Slovenije:Sekcijo medicinskih sester in zdravstvenihtehnikov v urgenci,Sekcijo reševalcev v zdravstvupod častnim pokroviteljstvomMinistra za zdravje Republike SlovenijePORTOROŽ,Kongresni center St. Bernardin20.–23. junij 2007Namen simpozijaSimpozij je namenjen zdravnikom vseh strok,ISIS • maj 2007

111PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJzobozdravnikom, medicinskim sestram inzdravstvenim tehnikom ter drugim, ki se prisvojem delu srečujejo z urgentnimi primeriali se želijo za to področje dodatno izobrazitiin usposobiti oziroma želijo predstaviti svojedosežke ali ugotovitve.Programski odbor za zdravniški del srečanja:M. Gričar (predsednik), U. Ahčan, P. Aplenc,A. Bručan, M. Bunc, M. Cimerman, M. HribarHabinc, M. Macura, M. Mohor, M. Možina, T. Ploj,R. Vajd, I. Vidmar, D. Vlahovič, A. ŽmavcOrganizacijski odbor:M. Gričar, M. Bunc, D. Grenc, T. Ploj, L. Šarc,R. Vajd, S. Zver, L. ŽigonSTROKOVNI PROGRAM:Skupni program Zgodnja prepoznava kritično bolnega inoživljanje v bolnišnici Preživetje po oživljanju Novosti pri hudih poškodbah glave Spominsko predavanje v spomin na dr.Matjaža Marolta: Deset let po tragediji vTurski gori (Iztok Tomazin) Oskrba poškodb udov Opekline Arterijska hipertenzija kot nujno stanje Porod na terenuProgram za zdravnike Ultrazvok v urgentni medicini EKG in motnje srčnega ritma – kje sepogosto zmotimo Proste teme Prikazi primerovProgram za medicinske sestre inzdravstvene tehnike Obravnava ogroženega pacienta pritehničnem reševanju Psihoaktivne droge in urgentna stanja Izobraževanje in usposabljanje negovalnegakadra za nujna stanja Proste teme Prikazi primerovVabilo za pošiljanje prispevkovŠe vedno lahko aktivno sodelujete s prostimitemami in predstavitvami primerov. Izvlečeknapišite v slovenščini ali angleščini na enostran A4 in ga pošljite v dveh izvodih po poština naslov vodstva simpozija. Izvleček naj bopo možnosti strukturiran kot članek (uvod,metode, rezultati…). Označite, ali kandidirateza ustno ali postrsko predstavitev – dokončnaodločitev o tem je v rokah programskegaodbora. Programski odbor si pridržuje tudipravico do odločitve, ali bo sprejeti prispevekv knjigi objavljen v celoti ali v obliki izvlečka.Na dodatnem listu navedite natančne nasloveavtorjev in kontaktne naslove oziroma številke.Prvi avtor bo prejel nadaljnja navodila zapripravo in oddajo prispevka. Izvlečkov inprispevkov ne pošiljajte po elektronski pošti.Rok za pošiljanje izvlečkov: 14. april 2007. Rokza oddajo dokončnih prispevkov: 11. maj 2007.Družabni programOtvoritvena slovesnost: Sreda, 20. junij 2007,Grand Hotel Bernardin. Gost: Sašo Hribar.Otvoritveni koktajl: Sreda, 20. junij 2007, ob20.30. Ploščad ob cerkvici Sv. Bernardina.Skupina: Kontrabant.Večerja s plesom: Četrtek, 21. junij 2007, ob20.30. Grand Hotel Bernardin, 10. nadstropje.Skupina:Avia Band.Zabava na obali/beach party: Petek, 22. junij2007, ob 20.30. Skupina: Mambo Kings.Navodila za prijavo in plačilo1. Izpolnite prijavnico (www.szum.si), ki imaveljavnost predračuna.2. Najkasneje do 1. junija 2007 nakažiteustrezen znesek na poslovni računSlovenskega združenja za urgentnomedicino pri Novi Ljubljanski Banki, d.d.,št. 02014-0019966250. Na nakazilu najbodo razvidni plačnik ter priimek in imeudeleženca. OPOZORILO: Prijav po 1. juniju2007 ne bomo sprejemali - prijava in plačilopo tem datumu bosta mogoča le na recepcijisimpozija v Portorožu!3. Prijavnico in fotokopijo potrdila o plačilupošljite po pošti na naslov organizatorjanajkasneje do 1. junija 2007.4. Po prejemu plačila bomo plačniku izstavili inposlali avansni račun.5. Dokončni račun bomo plačniku izstavili inposlali po zaključku simpozija.Na recepciji simpozija bomo sprejemali tudiplačila s kreditnimi karticamiEurocard/MasterCard in Visa.KotizacijaZdravniki 260 EURZdravniki - člani SZUM 240 EURZdravniki sekundariji 220 EURMed. sestre, zdr. tehniki 210 EURMed. sestre, zdr. tehniki - člani ZZBNS 195 EURVse cene vključujejo DDV.Hotelska namestitevPriporočamo Hotele Bernardin zaradineposredne bližine kongresnega centra. Hoteliletos ukinjajo cenovno najvišje kategorije,zato boste udeleženci letos deležni nižjih cenhotelskih storitev kot v preteklem letu.Posebna ponudba velja le do 25. maja 2007.Hotelske rezervacije: udeleženci naj soberezervirajo pravočasno in neposredno naT: 05 695 51 04, 05 695 51 06,F: 05 674 64 10 ali po pošti na naslov HoteliBernardin, d.d., Obala 2, 6320 Portorož.E: booking@h-bernardin.si,W: www.h-bernardin.siPriporočamo zgodnje rezervacije!Rok za rezervacije: 25. maj 2007.Pomembni roki:Rok za pošiljanje izvlečkov: 14. april 2007Rok za oddajo dokončnih prispevkov: 11. maj2007Rok za predčasno prijavo: 1. junij 2007(po tem datumu prijave in plačila le še narecepciji simpozija)Rok za rezervacije hotelskih sob: 25. maj 2007Obiščite našo spletno stran: www.szum.siVodstvo simpozija/dodatne informacijeSlovensko združenje za urgentno medicino,Klinični center Ljubljana, Interne klinike,Tajništvo, Zaloška 7, 1525 Ljubljana.Informacije o prijavi: ga. Maja Strajnar,T: 01 522 22 27, F: 01 522 31 18,E: maja.strajnar@kclj.siVse ostale informacije: ga. Irena Petrič,T: 01 522 53 37, F: 01 522 24 16,E: irena.petric@kclj.siZDRAVILA IN PROMETNAVARNOSTorganizator • Inštitut za sodno medicinoMedicinske fakultete inZdruženje za razvoj forenzične toksikologije indrugih forenzičnih ved (FORTOX)LJUBLJANA, Velika predavalnicaMedicinske fakultete, Korytkova 225. september 2007PROGRAM:Torek, 25. septembra 20078.30 - 10.30 Ljubo Zajc: Nacionalni program prometnevarnosti Majda Zorec Karlovšek: Zdravila inprometna varnost Marjan Bilban: O sposobnosti in zmožnostimaj 2007 • ISIS

112PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJvoznikov za varno vožnjoMartin Možina: Vpliv zdravil na psihofizičnesposobnostiJože Balažic: Dolžnosti zdravnika v povezaviz zdravstvenim varstvom v cestnem prometuUPORABA MEDNARODNEKLASIFIKACIJE FUNKCIONIRANJA,ZMANJŠANE ZMOŽNOSTI INZDRAVJA (ICF) PRI OTROCIHPOLETJE V STARI LJUBLJANIZDRAVNIŠKI KOMORNI KONCERTPRO MEDICO30.30 Odmor s kavo10.45.- 12.30 Jurij Fürst: Uporaba zdravil v Sloveniji Igor Švab, Marko Kolšek, Nena KopčaverGuček: Predpisovanje zdravil v ambulantizdravnika splošne in družinske medicine Biban Marjan, Matjaž Kolenc: Uporabapsihoaktivnih zdravil pri pacientih ambulantesplošne medicine Darja Frankič: Vprašaj svojega farmacevta Silva Pečar Čad, Karin Kasesnik: Informacijeo zdravilih Lovro Stanovnik: Informacije o zdravilih- Vloga komisije za registracijo zdravil vhumani medicini Milena Bergoč: Vloga Javne agencijeRepublike Slovenije za zdravila in medicinskepripomočke pri varni uporabi zdravil12.30 Odmor – kosilo13.30 - 15.30 Gorazd Požlep: Opioidi in prometna varnost Andrej Kastelic: Vožnja pod vplivom zdravil,ki se uporabljajo v programih zdravljenjaodvisnosti Marga Kocmur: Anksiolitiki, antidepresivi inantipsihotiki v cestnem prometu Grošelj Jože: Zdravila za zdravljenjeepilepsije Bilban Marjan, Janja Kos Kržan: Epilepsija invozniška zmožnost Nisera Bajrović: Alergije in zdravljenje alergijpri populaciji, ki je aktivno udeležena vcestnem prometu Jurij Dobovišek: Zdravila za zdravljenjehipertenzije Bilban Marjan, Špelca Nahtigal: Voznik ssladkorno boleznijo15.30 Zaključni pogovor in sklepiKontaktna oseba za prijave: dr. MajdaZorec Karlovšek, Inštitut za sodno medicinoMedicinske fakultete, T: 01 543 72 20,E: majda.zorec-karlovsek@mf.uni-lj.siPodrobnejši program in prijavnice na spletnistrani www.fortox.netISIS • maj 2007organizatorja •Ministrstvo za zdravjeInštitut za rehabilitacijo RSLJUBLJANA, Inštitut za rehabilitacijo RS,predavalnica v IV. nadstropju9. junij 2007V soboto, 9. 6. 2007 od 09.00 do 13.30 bona Inštitutu za rehabilitacijo RS v predavalniciv IV. nadstropju potekala delavnica o uporabiICF-CY pri otrocih. Osrednji predavanji bostapredstavila profesorja iz Italije, ki sta sodelovalapri razvijanju ICF-CY, namenjene otroškipopulaciji. Delavnica bo potekala v angleškemjeziku.PROGRAM:8.30 Registration9.00 Welcome addresses9.15 D. Neubauer: Some words on scoringsystems use in child neurology9.35 H. Damjan: Use of scoring systems in(re)habilitation program planning inchildren9.50 H. Burger: Experiences in ICF use inadults10.20 Discussion10.30 Break11.00 A. Martinuzzi: Development of ICFsystem for children and practicalexperiences12.00 Discussion12.10 M. Battaglia: Application of ICF tomeasure children disability13.10 Discussion and conclusionsSeminar je namenjen zdravnikom, predvsemfiziatrom in pediatrom ter vsem strokovnjakomin članom timov, ki se ukvarjajo s habilitacijoin rehabilitacijo otrok. Organizator bo pridobiltočke za licenco za zdravnike in ustreznapotrdila o izobraževanju za ostale strokovnjake.Prijave do vključno 31.5.2007 pošljitena naslov: Ministrstvo za zdravje, Štefanova 5,1000 Ljubljana, ga. Zalka Aljaž,E: zalka.aljaz@gov.si, T: 01 478 60 90,F: 01 478 60 49.Kotizacije ni.organizator •Društvo za oživljanje kulturne podobe staregamestnega jedra in KUD KC in MF dr. Lojz KraigherLJUBLJANA,cerkev sv. Jakoba, Levstikov trg19. junij 2007SPORED:torek, 19. junija 2007 ob 19.30Aldo Kumar: Post Art ali Glej, piše ti Wolfgangza klavir in godalni kvintetIzvaja Zdravniški godalni orkester PROMEDICOPavle Kornhauser, klavirMarko Zupan, 1. violinaMiha Benedik, 2. violinaVilim Demšar, violaTanja Babnik Šoštarič, violončeloTomo Havličen, kontrabasPrva javna izvedba skladbeS. Rahmaninov: Romance za sopran in klavirskitrioOtočekVse mineNe poj, krasoticaOdlomek iz poezije A. MussetaSonja Mrak, sopranPavle Kornhauser, klavirMarko Zupan, 1. violinaTanja Babnik Šoštarič, violončeloHeitor Villa: Brasileiras No. 5Za sopran in ansambel violončelistov Aria(Contilena)Danta / MarteloVlasta Rožman, sopranTanja Babnik Šoštarič, umetniški vodjaviolončelistovAna Arh

113PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJŠpela AvsecKatja BegušMaja GorškiTine GregorcKatarina SesicioAlenka KovačičZvone RudolfPetra VodopivecIva UrbaničOdmor s kavoA. Dvořak: Klavirski kvintet v A-duru op. 81AllegroDumkaFusiant (Scheizo)FinalePavle Kornhauser, klavirMarko Zupan, 1. violinaMiha Benedik, 2. violinaVilim Demšar, violaTina Gregorc, violončeloVstop prostPo koncertu Zdravniška zbornica Slovenije inUniverzitetni klinični center Ljubljanavabita na sprejem ob siju bakel na kamnitihstopnicah cerkve sv. Jakoba3. MEDNARODNI IZOBRAŽEVALNITEČAJ SREDNJEEVROPSKEGAŽILNEGA FORUMA Z NASLOVOM»PERIFERNO ŽILJE – OKNO DOSRCA«3 rd INTERNATIONAL EDUCATIONALCOURSE OF THE CENTRALEUROPEAN VASCULAR FORUM:»PERIPHERAL VESSELS – AWINDOW TO THE HEART«organizatorja •Srednjeevropski žilni forum (CEVF)Združenje za žilne bolezni Slovenskegazdravniškega društvaPORTOROŽ27.-29. september 2007SYMPOZIJIPROGRAM:I. Preclinical atherosclerosis A. Nicolaides: Biomarkers and earlyatherosclerosisS. Novo: Preclinical atherosclerosis: atentative flow-chart for diagnostic approach.C. Vlachopoulous: Arterial stiffness – Itsrelation to atherosclerosis and how manageit?J. Lekakis: Endothelial dysfunction and itsclinical relevanceB. Jug, M Ježovnik: Morphologicaldeterioration of arterial wall – indicator ofearly atherosclerosisII. Prevention of coronary and non-coronaryatheroscleosis S. Coccheri: Antiplatelet drugs in preventionof PAD and cerebral atherosclerosis D. Mikhailidis: Statins in prevention of extracoronary atherosclerosis A. Blinc: Diabetes – a risk factor for PAD andits management P. Poredoš: Do effects of preventivemeasures depend on location ofatherosclerotic disease? Z. Fras: Risk profile of Slovenian adultpopulation Ž. Rainer: New European guidelines oncardiovascular prevention in clinical practiceIII. Diagnostic procedures and treatmentof PAD B. Brkljačič: Doppler in peripheral arteries M. Catalano: Peripheral arterial disease:diagnostic procedures and criteria M. Šabovič: Atherosclerosis – multiorgandisease - multisystemic ultrasound approach PL. Antignani: Diagnostic procedures:the timing of follow up of surgical andendovascular treatment of arterial diseases” K. Roztočil: Conservative treatment ofperipheral arterial disease GM. Andreozzi: Rehabilitation of patientswith intermittent claudication and the role ofprostanoids M. Griffin: How to predict restenosis followingPTA of SFAIV. Management of carotid atheroscleroticdisease D. Mikhailidis: Is cerebral atherosclerosispreventable? A. Nicolaides: Identification of patients withcarotid lesions who need revascularization E. Minar: Future of carotid artery stenting– where do we stand in 2007 A. Polydorou: Percutaneous transluminalcarotidoplasty in candidates for CABG V. Flis: Carotid artery disease - surgeryversus stenting FB. Valentini: Embolism during CAS and CEPV. Management of venous thrombosis PL. Antignani: Calf vein thrombosis and riskof pulmonary embolism. E. Minar: Has the presence of thrombophiliaany influence on the duration ofanticoagulation in patients with VTE?P. Peternel: Home treatment of DVTH. Partsch: Compression therapy and deepvenous thrombosisV. Štvrtinova: Post-thrombotic syndromeVI. Aortic aneurisms A. Riambau: Diagnostic algorithm and thedetermination of priories in management ofpatients with thoracic AA C. Dzsinich: Aortic aneurysms - surgical,hybrid and endovascular treatment M. Szostek: Endovascular treatment of aorticaneurisms N. Angelides: Open surgery or endovascularrepair for ruptured AAA: patients’ fitness andtechnological means are the key of success G. Deriu: Endovascular treatment of thoracicAAVII. Risk and diagnostic of venousthromboembolism G. Palareti: Malignancy and VTE N. Vene: Pregnancy and VTE P. Prandoni: Thrombophilia as the risk forVTE M. Kozak: Diagnostic in DVTVIII. Arterial hypertension and vasculardisease R. Accetto: Arterial hypertension a risk forcardiovascular disease B. Žvan: Hypertension as a risk factor forstroke P. Poredoš: Estimation of harmful effects ofhypertension on cardiovascular system R. Ferrari: Endothelium – target of preventionof CVD in hypertension J. Dobovišek: Optimal and rationalmanagement of hypertensionIX. Chronic venous insuficiency B. Mlačak: Epidemiology of CVI – the serioushealth problem I. Žuran: Diagnostic algorithm in CVI C. Allegra: CEAP classification and its clinicalutility H. Partsch: Management of patients withCVI (To be announced): The efficacy ofvenoactive drugs in CVI P. Gloviczki: Surgical treatment of CVIState-of-the-art lectures L. Norgren: The role or risk factors in PAD(TASC II) DP. Mikhalidis: Lower is better for cholesterol G. Deriu: Endovascular versus conventionaltreatment of AAA A. Nicolaides: Consensus statement on theprevention of venous thromboembolism E. Husein: Endovascular stents: can we relyon a long-term friendship?Joint symposiaJoint symposia of the Italian Society ofmaj 2007 • ISIS

114PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJAngiology and Vascular Medicine (SIAPAV) andthe Central European Vascular ForumSESTANEK INTERNISTOVTom Ploj: Neinvazivna ventilacijaHugon Možina: Disekcija aorteVertebral artery pathologies: clinicaltherapeuticalcorrelationsPresident: C. Allegra (Italy)Chairmen: L. Irace (Italy) S. Castellani: Clinical findings of vertebrobasilarsyndrome A Apollonio: Diagnosis: possibility and limits B Žvan: Dizziness: when is it vascular ? A Polydorou: Surgical and endovasculartreatment F Ferrara: Coronary-subclavian stealsyndrome associates to vertebro-subclavianstealVascular investigations for CE and CASPresident: A NicolaidesChairmen: F Benedetti Valentini, PL AntignaniB Gossetti: Indications for CE and CASaccording to stenosis and plaquemorphologyO Martinelli: Transcranical Doppler inindications and intraoperative monitoringduring CE and CASF Benedetti-Valentini: When a color-codedduplex scanning is not enough?G Settembrini: Quality control in carotidoperative proceduresH Hussein: Restenosis and in-stentstenosis after CE and CAS: the need forreinterventionsJoint Symposium of the Italian Societyfor Vascular Investigation and the CentralEuropean Vascular ForumHow the new diagnostic methods havemodified the therapeutic indicationsPresident: P PoredosChairmen: PL Antignani, F Benedetti ValentiniB Gossetti: Carotid stenosisN Angelides: Abdominal aortic aneurismsM Amitrano: Superficial venous thrombosisE Hussien: Peripheral arterial diseasePG Settembrini: Quality control and follow-upin arterial repair of the lower limbs: the needfor interventionC Allegra: CLI: microcirculatory evaluationKotizacija za udeležence je 350 EUR, če seprijavijo pred 31. julijem 2007, 400 EUR, čese prijavijo po tem datumu; za študente inmedicinske sestre/zdravstvenike pa 150 EURpred 31. julijem oziroma 200 EUR po temdatumu.Prijave na srečanje potekajo preko spletnestrani: www.cevf2007.orgorganizator •Združenje internistov SZDLJUBLJANA,Smelt, velika dvorana28.–29. september 2007PROGRAM:Petek, 28. septembra 20077.00 Prijava udeležencev8.00 Odprtje – poročilo predsednika8.30–9.30 I. Endokrinologija Andrej Janež: Mimetiki inkretinov – novost vzdravljenju sladkorne bolezni tipa 2 Marija Pfeifer: Pomen vitamina D za zdravje Tomaž Kocjan: Pristop k bolniku zosteoporozo Martin Glogovšek, Ludvik Puklavec, LudvikTopalovič: Vloga nuklearne medicine vdiagnostiki hiperparatireoidizma9.30–10.30 II. Nuklearna medicina inrevmatologija Jurij Fettich: Nuklearnomedicinskadiagnostika in terapija endokrinih tumorjev Alojzija Hočevar, Matija Tomšič:Osteoartroza – pasti zdravljenja z NSAR Nataša Gašperšič, Sonja Praprotnik:Temporalni arteriitis Suzana Gradišnik, Iztok Holc, Artur Pahor:Zdravljenje revmatoidnega artritisa v starosti10.30–11.00 1. Satelitski simpozij – LEK11.00 Odmor - kava11.30–12.30 III. Pulmologija Nadja Triller: Mesto invazivne diagnostike inzdravljenje pljučnega raka pri starostniku Sabina Škrgat: Dispneja pri starejšiosebi: diferencialna diagnostika (kaj je žepatološko?) vloga eNO, problem referenčnihvrednosti (za spirometrijo, pO2) Renato Eržen, Tina Morgan: Pljučnicapri starostniku: problem klinične slike,odmerjanja in škodljivih učinkov antibiotikov Karmen Kramer, Majda Kočar: Odstranitevtujkov iz bronhialnega vejevja s krio sondo12.30–13.30 IV. Intenzivna interna medicina Matej Podbregar: Novosti v invazivnemhemodinamskem nadzoru13.30–14.00 2. Satelitski simpozij - KRKA14.00 Kosilo15.00–16.00 V. Gastroenterologija 1 Milan Stefanovič: Gastroenterološkaendoskopija danes in jutri Pavel Skok: Refluksna bolezen požiralnika pristarostnikih Srečko Štepec: Ishemične bolezni črevesapri starostnikih Borut Kocijančič: Najpogostejše bolezniželodca pri starostnikih16.00–17.00 VI. Gastroenterologija 2 inNefrologija Borut Štabuc, Živa Mrevlje, Katja Novak:Učinek staranja na farmakokinetiko zdravil, kise uporabljajo pri zdravljenju bolezni prebavil Marija Ribnikar: Bolezni jeter pri starostnikih Andreja Aleš, Saša Kaplan Pavlovčič: Akutnaledvična odpoved pri starejših Sebastjan Bevc, Radovan Hojs: Ocenaglomerulne filtracije pri starejših17.00–17.30 3. Satelitski simpozij - PFIZER17.30 Odmor - kava18.00–19.00 VII. Nevrologija pri starostniku Erih Tetičkovič: Možgansko-žilne bolezni pristarostnikih Zvezdan Pirtošek: Demenca pri starostnikih Aleš Kogoj: Upora antipsihotikov pristarostnikihSobota, 29. septembra 20078.00–9.00 VIII. Hematologija Mojca Modic, Matevž Škrget:Najpogostejše spremembe eritrocitne krvneslike pri starostniku Jože Pretnar: Najpogostejše spremembelevkocitne krvne slike pri starostniku Peter Černelč: Najpogostejše spremembehemostaze pri starostniku Marjana Glaser: Najpogostejši vzrokipojava monoklonskega imunoglobulina pristarostnik9.00–10.00 IX. Kardiologija 1 Simona Zorman, Marko Noč: Obravnavanjeakutnega koronarnega sindroma pristarostnikih Franc Svenšek, Andreja Sinkovič: Merjenjeminutnega volumna srca s farmako-dilucijskometodo z litijem (LiDCO) pri bolnikih zISIS • maj 2007

115PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJakutnim srčnim popuščanjemNina Vene: Protitrombotično zdravljenje priatrijski fibrilacijiGorazd Voga: Obravnava akutnega srčnegapopuščanja pri starostniku10.00–11.00 X. Kardiologija 2 Damijan Vokač: Resinhronizacijskozdravljenje srčnega popuščanja pristarostnikih Barbara Salobir, Mišo Šabovič:Prepoznavanje prikritega srčnegapopuščanja pri starostniku z znano pljučnoboleznijo Matej Marinšek: Sinkope in padci pristarostnikih Simon Terseglav: Dileme pri obravnavanjuaortne stenoze pri starostnikih10.00–11.00 XI. Kardiologija 3 Tatjana Lejko Zupanc: Obravnavanjeinfektivnega endokarditisa pri starostniku Martin Tretjak: Starostna disfunkcija srca Vlasta Petric: Ali nam BNP odgovori na vsavprašanja pri srčnem popuščanju Janez Poles, Polona Lebar, BlažkaHižar: Nove diagnostične možnosti obkompleksnem vodenju bolnikov s kroničnimsrčnim popuščanjem11.00 Odmor – kava11.30–12.00 4. Satelitski simpozij12.00–13.00 XII. Kardiologija 4 in prikazi Polona Peternel: Antikoagulacijskozdravljenje pri starostnikih Vojko Kanič: Kronična simptomatskakoronarna bolezen pri starostnikih Majda Kočar, Damjan Justinek, MiroVujasinović: Timski pristop k obravnaviprirojene bolezni - prikaz na primeru bolnicez deficitom alfa I antitripsina Andreja Pečnik, Karmen Kramer, FranciCesar: Neugoden potek pljučnice domačegaokolja; prikaz primera EIT BolnišniceTopolšica13.00 KosiloPredstavljene bodo teme z več področij internemedicine pri starostniku.Kotizacija 150 EUR (DDV je vključen) zagotavljaudeležbo na vseh predavanjih in satelitskihsimpozijih ter oglede razstave proizvajalcevzdravil.Udeleženci prejmejo zbornik predavanj.Plačilo kotizacije vključuje tudi kosili, osvežitve,parkirnini in zajtrka v petek in soboto.Študentje in upokojeni zdravniki kotizacije neplačajo. Študentje se naj predhodno prijavijokontaktni osebi zaradi omejenega številaobiskovalcev. Dobili bodo potrdilo o obiskupredavanj.Kontaktna oseba:Prim. mag. Primož Vidali, dr. med.,T: 01 723 72 30, 031 369 711,F: 01 723 00 18, E: pvidali@siol.netIX. FAJDIGOVI DNEVIorganizatorji •Združenje zdravnikov družinske medicine SZDOsnovno zdravstvo GorenjskeKatedra za družinsko medicino MF LjubljanaKatedra za družinsko medicino MF MariborZavod za razvoj družinske medicineKRANJSKA GORA,Hotel Kompas, Borovška 10026.–27. oktober 2007Helena Turk)Kajenje (moderatorka Nataša Kern)Sobota, 27. oktobra 2007PopoldanStres (moderator Aleksander Stepanović)Psihoza (moderatorka Katja Žerjav)Srečanje je namenjeno zdravnikom,medicinskim sestram in zdravstvenim tehnikomv osnovnem zdravstvu ter študentom pripredmetu družinska medicina, sekundarijem,specializantom družinske medicine inupokojenim zdravnikom. Namen srečanja se jeseznaniti z novostmi na področju infekcijskih,srčnožilnih, endokrinih in psihičnih bolezni terpomočjo pri odvajanju od kajenja.Kotizacija 150 EUR (36.000 SIT) vključujeudeležbo na srečanju, torbo s kongresnimgradivom, zbornik, osvežitve med predvidenimiodmori srečanja, prigrizek v petkovemopoldanskem odmoru in svečano večerjos plesom v petek. Kotizacija ne vključujedrugih obrokov in prenočišča. Kotizacijo lahkonakažete vnaprej na transakcijski račun pri NoviLjubljanski banki, d.d., št.: 02045-0253583120, spripisom “9. Fajdigovi dnevi”, ali jo boste plačalipo izstavitvi računa po končanem srečanju.Enodnevna kotizacija znaša 100 EUR (24.000SIT) za petek in 60 EUR (15.000 SIT) za soboto.Omejeno število študentov pri predmetudružinska medicina, sekundarijev, specializantovdružinske medicine in upokojenih zdravnikovbo oproščenih kotizacije. Svetujemo zgodnjoprijavo, ker so mesta omejena.Prijavnice pošljite najkasneje do 12. oktobra2007 na naslov: ga. Jožica Krevh, UpravaOsnovnega zdravstva Gorenjske, Gosposvetska9, 4000 Kranj, F: 04 20 26 718, T: 04 20 82 523,E: jozica.krevh@ozg-kranj.si.14.00–15.00 XIII. Ali so statini varna zdravila Matija Cevc: Vpliv na jetra Irena Keber: Vpliv na skeletne mišice Zlatko Fras: Vpliv na živčevje15.00 Zaključek sestankaNamen strokovnega sestankaStrokovni sestanek je namenjen zdravnikominternistom in zdravnikom v osnovnem zdravstvu.PROGRAM:Petek, 26. oktobra 2007DopoldanOsteoporoza (moderatorka: Renata Rajapakse)Srčno-žilne bolezni (moderator Primož Kušar)PopoldanKlopni meningoencefalitis (KME) (moderatorkaInformacije:Aleksander Stepanović, Gosposvetska cesta 10,4000 Kranj, T: 04 20 82 260,E: aleksander.stepanovic1@guest.arnes.si inJanko Kersnik, Koroška 2, 4280 Kranjska Gora,T: 04 58 84 601, F: 04 58 84 610,E: janko.kersnik@s5.net,W: http://www.drmed.orgmaj 2007 • ISIS

116PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJ8. SLOVENSKIPEDONTOLOŠKI DNEVITEČAJ IZ ULTRAZVOKAABDOMNA NAKLINIČNEM ODDELKU ZAGASTROENTEROLOGIJO2. DELAVNICO MEHANSKEVENTILACIJEorganizatorja •Sekcija pedontologov SZDKatedra za otroško in preventivno zobozdravstvoMF Ljubljanaorganizator •Klinični oddelek za gastroenterologijo,SPS Interna klinika, Klinični centerLJUBLJANA, KC, Klinični oddelek zagastroenterologijo, Japljeva 215.–19. oktober 2007organizatorja •Center za intenzivno terapijo (CIT) kliničnegaoddelka za anesteziologijo in intenzivno terapijooperativnih strokSlovensko združenje za intenzivno medicinoLJUBLJANA,predavalnica Pravne fakultete,Poljanski nasip 228.–29. september 2007Vodilna tema:Sodobne tehnike in sredstva v otroškem inpreventivnem zobozdravstvuNamen: seznanitev z različnimi vidikiuporabe sodobnih tehnik in sredstev votroškem in preventivnem zobozdravstvu.Strokovno srečanje, na katerem bodosodelovali strokovnjaki iz Slovenije in tujine, ninamenjeno samo zobozdravnikom, ki delajona področju zobozdravstvenega varstva otrokin mladostnikov, ampak tudi vsem drugimzobozdravstvenim delavcem, saj je pravusklajeno delovanje sodelavcev v delovniskupini pogoj za uspešno delo, še posebno priuporabi sodobnih sredstev in tehnik.PROGRAM:fizikalne osnove ultrazvokatopografska anatomija abdomna – prerezivrste aparatov, sonde, zgodovina ultrazvokauvod v diagnostični ultrazvok – prednostiin slabosti, omejitve, artefakti, predpripravabolnika, ravnine, terminologija gledeehogenosti tkiva, meritve, akustična oknajetra – normalna anatomija, segmenti,žilje, difuzne lezije, ciste, benigni in malignitumorjižolčnik in žolčne poti – anatomija,anatomske variante, obstrukcija žolčevodov,vnetje žolčnika, konkrementi, polipi,malignompankreas – anatomija, akutni in kroničnipankreatitis, psevdociste, tumorjivranica – anatomija, vzroki povečanevranice, poškodbe, abscesi, benigni inmaligni tumorjiledvici in sečni mehur ter sečne poti– anatomija anatomske variante, poškodbe,vnetja, konkrementi, benigni in malignitumorji, transplantirana ledvicanadledvični žlezi, trebušna stena, peritonejz ascitesom, retroperitonej, abdominalnebezgavkeprostata in obsečnici – anatomija, preseki,meritve volumna, vnetja, BHP, malignomčrevo - stena pri vnetjih, Crohnu, divertiklih,ileusu, tumorjiosnove dopplerskega ultrazvoka (dopplerskiučinek, spektralni, duplex, barvni, energijski)doppler abdominalnega žilja in portalnahipertenzijauporaba ultrazvočnih kontrastnih sredstevinterventni ultrazvok – cito- in histo biopsije,sklerozacije, drenažeLJUBLJANA,Klinični center, predavalnica 431. maj 2007PRELIMINARNIPROGRAM DELAVNICE:Četrtek, 31. maja 200709.00 O. Cerović: Posebnosti mehanskeventilacije pri poškodbah prsnegakoša09.20 A. Špec-Marn: Posebnosti mehanskeventilacije pri ARDS09.40 P. Gradišek: Posebnosti mehanskeventilacije pri nevrokirurškem bolnikuin bolniku s poškodbo glave10.00 Odmor10.30 O. Cerović: Oblike mehanskeventilacije11.00 L. Oberavner: Neinvazivna mehanskaventilacija11.20 O. Cerović: Prevajanje na spontanodihanje – kdaj, kako?11.40 A. Hrastar: Krivulja tlak-volumen12.00 Premor za kosilo14.00 Praktični del (delo po skupinah)14.00 Neinvazivna mehanska ventilacija(polovica skupine - predavalnica)14.45 MV ob bolniku (druga polovicaskupine, razdeljena na 4 podskupine)Informacije:Tanja Tantegel, dr. dent. med.,T: 02 787 16 68, F: 02 787 12 81,E: tatjana.tantegel@zd-ptuj.siInformacije:Klinični oddelek za gastroenterologijo, SPSInterna klinika, Klinični center, Janez Jereb,dr. med., T: 01 522 26 39, tajništvoPrijave: melita.susmelj@kclj.si,F: 01 433 41 90, T: 01 522 26 39Končni program bo objavljen na spletni straniSZIM – www.szim.org. Za dodatne informacijeo delavnici in prijave se obrnite na SZIM@mf.uni-lj.siISIS • maj 2007

DELOVNA MESTA117DELOVNA MESTAOsnovno zdravstvo Gorenjske,OE Zdravstveni dom Škofja Lokaobjavlja prosto delovno mestozdravnika splošne medicine ali zdravnikadružinske medicine z zaključenimsekundarijatom (m/ž)Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločenčas s polnim delovnim časom ali z možnostjonadaljnje specializacije (za sekundarije).Pogoji: zdravnik s končano medicinsko fakulteto,opravljenim strokovnim izpitom insekundarijatom ali zdravnik s končanospecializacijo iz družinske/splošnemedicine, veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije za področje splošne medicine, vozniški izpit B-kategorije, poskusno delo tri mesece, znanje slovenskega jezika, poznavanje dela z računalnikom.zdravnika specialista pediatrije (m/ž)Pogoji: diploma medicinske fakultete, opravljenstrokovni izpit in sekundarijat, opravljen specialistični izpit iz pediatrije, veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije za področja pediatrije, vozniški izpit B-kategorije, poskusno delo tri mesece, znanje slovenskega jezika, poznavanje dela z računalnikom.Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločenčas s polnim delovnim časom.Rok prijave: do zasedbe delovnega mesta.Kandidati naj svoje vloge z dokazili oizpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov:Osnovno zdravstvo Gorenjske,OE Zdravstveni dom Škofja Loka,Stara cesta 10, 4220 Škofja Loka.O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dnehpo zaključku zbiranja prijav.Zdravstveni dom Domžaleobjavlja prosto delovno mestozdravnika (m/ž) za potrebe službe NMPin ambulante splošne medicinePogoji: končan študij na medicinski fakulteti -program medicina, opravljen strokovni izpit oziromasekundarijat, veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije, aktivno znanje slovenskega jezika, vozniški izpit B-kategorije, poskusno delo štiri mesece, usposobljenost za delo v urgentni medicini.Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločenčas s polnim delovnim časom.Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojevsprejemamo osem dni po objavi na naslov:ZD Domžale, Mestni trg 2, 1230 Domžale.Center za zdravljenje bolezni otrok vŠentvidu pri Stičniobjavlja prosto delovno mestozdravnika specialista pediatrije (m/ž)alizdravnika specialista šolske medicine (m/ž)Pogoji: veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije, zaradi opravljanja stalne pripravljenosti nadomu je zaželeno vozniško dovoljenje inlasten prevoz.Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločenčas s polnim delovnim časom. Nastop delatakoj ali po dogovoru.Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojevpošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov:Center za zdravljenje bolezni otrok, Šentvid priStični 44, 1296 Šentvid pri Stični.Zdravstveni dom Osnovno varstvo Nova Goricaza delo na področju splošne medicine in nujnemedicinske pomoči zaposliveč zdravnikov (m/ž)Pogoji: specializacija družinske medicine,veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenijealizaključen sekundarijat in licenčni izpit.Informacije na T: 05 338 32 60, E: info@zd-go.siZasebna zobozdravstvena ordinacija s koncesijona obrobju Ljubljaneza redno zaposlitev za nedoločen čas iščezobozdravnika (m/ž)Pogoji: končana medicinska fakulteta stomatološkesmeri, opravljen strokovni izpit, veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije in znanje slovenskega jezika.Kandidat je lahko brez delovnih izkušenj.Pokličete lahko tudi, če ste pred zaključkomstaža oziroma strokovnim izpitom.Poskusno delo traja tri mesece. Pričetek delatakoj ali po dogovoru. Prijave sprejemamo dozasedbe delovnega mesta.Informacije: 01 365 14 70 ali 01 436 58 20.maj 2007 • ISIS

118DELOVNA MESTAJavni zavod Zdravstveni dom Radečeobjavlja prosto delovno mestoa) zdravnika specialista pediatrije oziromašolske medicine (m/ž) alib) zdravnika specialista družinske medicinez opravljenim podiplomskim tečajem zavarstvo otrok, šolarjev in mladine (m/ž) alic) zdravnika specializanta družinskemedicine z opravljenim licenčnim izpitom(m/ž)Pogodba o zaposlitvi bo sklenjena za nedoločenčas. Poskusno delo v skladu z določili Kolektivnepogodbe za zdravnike in zobozdravnike.Pogoji k točki a: končana medicinska fakulteta, specializacija iz pediatrije oziroma šolskemedicine, veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije, znanje slovenskega jezika, zaželene delovne izkušnje – eno leto, vozniško dovoljenje B-kategorije, poskusno delo štiri mesece.Pogoji k točki b: končana medicinska fakulteta, specializacija iz družinske medicine, opravljen podiplomski tečaj za varstvo otrok,šolarjev in mladine, veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije, znanje slovenskega jezika, zaželene delovne izkušnje – eno leto, vozniško dovoljenje B-kategorije, poskusno delo štiri mesece.Pogoji k točki c: končana medicinska fakulteta, specializant družinske medicine, veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije, znanje slovenskega jezika, zaželene delovne izkušnje – eno leto, vozniško dovoljenje B-kategorije, poskusno delo štiri mesece.Rok za oddajo vlog je osem dni.Kandidati naj pisne prijave z dokazili oizpolnjevanju pogojev in kratek življenjepispošljejo na naslov: Javni zavod Zdravstveni domRadeče, Ulica OF 8, 1433 Radeče.Za vse informacije, prosimo, pokličite naT: 03 568 02 00, direktorica Ingrid Kus Sotošek,dr. med.Psihiatrična bolnišnica Ormož,Ptujska c. 33, 2270 Ormožzaposlizdravnika specialista psihiatra zanedoločen čas (m/ž)Pogoji: medicinska fakulteta, opravljen strokovni izpit, opravljen specialistični izpit iz psihiatrije, zdravniška licenca za področje psihiatrije.Na voljo je stanovanje.Rok za prijavo je 15 dni po tej objavi.Lahko ga tudi podaljšamo.Zdravstveni dom Šentjurzaposli v Zdravstveni postaji Planina pri Sevnicizdravnika splošne medicine ali zdravnikadružinske medicine z zaključenimsekundarijatom (m/ž)Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločenčas s polnim delovnim časom. Pričetekzaposlitve 1. novembra 2007.Pogoji: zdravnik s končano medicinsko fakulteto,opravljenim strokovnim izpitom insekundarijatom ali zdravnik s končanospecializacijo iz družinske/splošne medicine, veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije za področje splošne medicine, vozniški izpit B-kategorije, poskusno delo v skladu z določili Kolektivnepogodbe za zdravnike in zobozdravnike, znanje slovenskega jezika, poznavanje dela z računalnikom, usposobljenost za delo v dežurni službi NMP.Kandidati naj pisne prijave z dokazili pošljejo nanaslov: ZD Šentjur, Cesta Leona Dobrotinška 3b,3230 Šentjur. Na voljo je družinsko stanovanjeali garsonjera v ZP Planina pri Sevnici.Zdravstveni domdr. Božidarja Lavriča – Cerknicazaposli1. zdravnika specialista družinske/šolskemedicine (m/ž)Pogoji: VII. stopnja strokovne izobrazbe, specializacija iz družinske/šolske medicine, veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije, štiri leta ustreznih delovnih izkušenj, tekoče znanje slovenskega jezika, vozniško dovoljenje B-kategorije, osnovno računalniško znanje.Zdravnik specialist bo opravljal delo s polnimdelovnim časom za nedoločen čas.2. zdravnika po končanem sekundarijatu(m/ž)Pogoji: VII. stopnja strokovne izobrazbe, veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije, tekoče znanje slovenskega jezika, vozniško dovoljenje B-kategorije, osnovno računalniško znanje.Zdravnik bo opravljal delo s polnim delovnimčasom za nedoločen čas.3. zdravnika specialista internistapulmologa (m/ž)Pogoji: VII. stopnja strokovne izobrazbe, specializacija iz pulmologije, veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije, štiri leta ustreznih delovnih izkušenj, tekoče znanje slovenskega jezika, vozniško dovoljenje B-kategorije, osnovno računalniško znanje.Zdravnik specialist bo opravljal delo zanedoločen čas, s krajšim delovnim časom odpolnega, v obsegu 15 ur na teden. Obstajamožnost zaposlitve do polnega delovnega časapri drugem delodajalcu.Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisanihpogojev naj kandidati pošljejo v roku 15 dnipo tej objavi na naslov: ZD Cerknica, Cesta 4.maja 17, 1380 Cerknica. O izbiri bodo kandidatiobveščeni v osmih dneh po izbiri.Interesente vljudno vabimo na razgovor. Zadodatne informacije pokličite T: 051 601 313.ISIS • maj 2007

DELOVNA MESTA119Zasebna ambulanta APEX – T.A., Hrastnikobjavlja prosto delovno mestodoktorja dentalne medicine (m/ž)za nedoločen čas.Pogoji: končana medicinska fakulteta – odsek zastomatologijo/dentalno medicino, opravljen strokovni izpit, veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije, aktivno znanje slovenskega jezika, državljanstvo RS ali dovoljenje za delo v RS, poskusno delo tri mesece, vozniški izpit B-kategorije.Kandidati oz. kandidatke naj svoje vloge zdokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo vosmih dneh po objavi na naslov:APEX – T.A., Novi dom 11, 1430 Hrastnik.Javni zavod zdravstveni dom Trbovljeobjavlja prosto delovno mestodoktorja dentalne medicine (m/ž)Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločenčas s polnim delovnim časom.Pogoji za zasedbo: končana medicinska fakulteta, odsek zastomatologijo, opravljen strokovni izpit, veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije, aktivno znanje slovenskega jezika, državljanstvo Republike Slovenije, poskusno delo štiri mesece.Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazilio izpolnjevanju pogojev in kratek življenjepis vosmih dneh po objavi tega razpisa na naslov:Zdravstveni dom Trbovlje, Rudarska cesta 12,Kadrovska služba, 1420 Trbovlje.O izbiri bomo kandidate pisno obvestili v 30dneh po opravljenem izboru.Preobrazba, zasebna psihiatrična ordinacijadr. Janez Rugelj, dr. med.,razpisuje delovno mestozdravnika (specializanta psihiatrije alipsihiatra) (m/ž)Pogoji: diploma medicinske fakultete, oddelek zamedicino, opravljen strokovni izpit oziroma sekundarijat, državljanstvo Republike Slovenije, aktivno znanje slovenskega jezika, poznavanje osnov računalništva, vrhunsko telesno, socialno, duševno induhovno zdravje, dar za delo z ljudmi, ustrezna karizma indobra elokvenca, družinsko stanovanje v Ljubljani.Kandidat bo deloma doma, deloma v Zagrebuopravil specializacijo iz psihiatrije in se šedodatno usposobil za delo z alkoholiki, drugimiodvisniki in “ljudmi v stiski” po originalniHudolinovi in socialno-andragoški metodi(metodi radikalne psihoterapije in osebnostnepreobrazbe), kar pomeni, da mora izpolnjevatinaslednje dodatne pogoje (Rugelj: Potsamouresničevanja, Ljubljana, 2000 - 1200strani): da je sposoben s pacientom vzpostavititvoren empatični odnos in ga z lastnimzgledom in odločno voditi (preko uvida,oblikovanja vizije ter vsestranskega terdolgoročnega delovanja) iz mizerijezdrsa in nevrotičnega životarjenja v smerpoklicanosti, zakoreninjenosti, elitizma insamouresničevanja, da je sposoben vzpostavljati in se znadpovprečno naklonjenostjo odzivati natri vrste transferja (ženske v krizi, resnegain ambicioznega moškega in izgubljenegamladeniča), da ima vrhunsko strokovno izobrazbo ali pada je vsaj na poti do nje, obvladati mora zgodovinsko in antropološkoznanje, ki so ga za oblikovanje osebnostičloveka premogli v plemenskem inpatriarhalnem sistemu, delno pa tudi vsamostanih in raznih internatih (mojaterapevtska skupnost dela po modificiranemplemenskem sistemu, kar pomeni, dabi moral moški, ki bi se lotil dela po mojimetodi, imeti nekatere lastnosti plemenskegapoglavarja), imeti mora svoj sistem skupin, ki sointegrirane v terapevtski skupnosti z močnim“zdravim jedrom”, obvladati mora subtilno kombinacijousklajenega avtoritativnega in permisivnegavodenja skupinske, družinske, partnerske inindividualne psihoterapije,oblikovati mora natančen (in objavljen!)stopnjevani (1. in 2. stopnje) programpsihoterapije, ki dovolj dolgo traja (osnovni3 leta, stabilizacijski 10 let ter doba vračanjavsaj 5 let) in ki vsebuje terapevtski paktin seznam čez 50 vzgojno-terapevtskihsredstev,da je učitelj vseh vzgojno-terapevtskihsredstev, zlasti pa: telovadbe, teka,planinarjenja, biblioterapije, kreativnegapisanja, avtoritativnega vodenja, elitizma,terapevtskega postenja, zakoreninjevanja vdružini, poklicu in družbi, radikalne usmeritvev zdravo in ustvarjalno življenje…,redno mora ovrednotiti rezultate svojega delain jih tudi publicirati,imeti mora vrhunsko urejeno dokumentacijo:popisi bolezni, zborniki, knjižnica…,poskrbeti mora za ustrezno supervizijo ali (čeje ogrožen, kot sem jaz) za poseben sistemutrinkov in preglednih referatov,z ustrezno redno publikacijo (podobno kotje moja revija Pot v sožitje in mesečni BiltenASTS - Alternativna SamouresničitvenaTerapevtska Skupnost) mora skrbeti zaposebno spodbudnost in transparentnostdelovanja sistema.Kandidat se bo moral obvezati, da bo opravilmagistrski in doktorski študij in se usposobil zapoljudno strokovno in znanstveno publicistikoter za že utečeno nadpovprečno natančnodokumentiranje celotnega delovanja.Obvezati se bo moral tudi, da bo nadaljeval zurejanjem “Zbornikov dokumentacije delovanjaASTS” (ki jih je že urejenih 1199) in da bo skrbelza smotrno posodabljanje “Knjžnice J. Ruglja”,ki ima s kopijami za prodajo okrog 10.000naslovov.Specializacija se začne po trimesečni preizkusnidobi uvodnega usposabljanja za delo posocialno-andragoški metodi.Delo je za nedoločen čas, z možnostjo, da dokonca poklicnega življenja, kot moj naslednik,deluje in živi v prostorih bodoče “Fundacije dr.R. za pomoč ljudem v stiski” na Zasavski cesti42. Za resnega kandidata je perspektiva odlična,saj sem jaz star že 78 let in pripravljen, dapočasi sprežem.Paradigma usposobljenosti za to delo je opisanov knjigi “Verena in Andrej Perko: Poletje je dalona glavo klobuk. Založba Trubar, Ljubljana2006”.Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojevsprejemam 15 dni po objavi na naslov:Preobrazba, zasebna psihiatrična ordinacija,dr. Janez Rugelj, dr. med., specialist psihiater,Zasavska cesta 42, 1231 Ljubljana Črnuče,T: 01 561 31 67, 561 31 71,E: Janez.Rugelj@guest.arnes.siKandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh pokončanem zbiranju prijav.maj 2007 • ISIS

120DELOVNA MESTAJavni zavod zdravstveni dom TrbovljeZdravstveni dom dr. Julija Polca KamnikZdravstveni dom Logatecobjavlja prosto delovno mestozdravnika specialista splošne medicine(m/ž)oziromazdravnika po končanem sekundarijatu (m/ž)Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločenčas s polnim delovnim časom.Pogoji za zasedbo: končana medicinska fakulteta, opravljen strokovni izpit, opravljen sekundarijat ali opravljenaspecializacija iz splošne ali družinskemedicine, znanje slovenskega jezika, veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije, državljanstvo Republike Slovenije, poskusno delo štiri mesece.Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazilio izpolnjevanju pogojev in kratek življenjepis vosmih dneh po objavi tega razpisa na naslov:Zdravstveni dom Trbovlje, Rudarska cesta 12,Kadrovska služba, 1420 Trbovlje.O izbiri bomo kandidate pisno obvestili v 30dneh po opravljenem izboru.objavlja prosto delovno mestozdravnika specialista splošne ali družinskemedicine oziroma zdravnika po končanemsekundarijatu (m/ž)za delo v ambulanti za nujno medicinskopomoč in ambulanti splošne medicine.Delovno razmerje bo sklenjeno za določenčas (nadomeščanje delavke v času bolniškegain porodniškega dopusta) s polnim delovnimčasom.Pogoji: opravljena specializacija iz splošne oziromadružinske medicine oziroma opravljensekundarijat s preizkusom usposobljenosti zveljavno licenco, opravljen strokovni izpit, veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije, državljanstvo Republike Slovenije ali delovnodovoljenje, aktivno znanje slovenskega jezika, poskusno delo štiri mesece.Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanjupogojev pošljejo v osmih dneh po objavi nanaslov: Zdravstveni dom dr. Julija Polca Kamnik,Novi trg 26, 1241 Kamnik.objavlja prosto delovno mestozdravnika splošne medicine ali zdravnikadružinske medicine (m/ž)Pogoji: veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije, aktivno znanje slovenskega jezika, vozniški izpit B-kategorije.Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločenčas s polnim delovnim časom, s poskusnodobo tri mesece. Pričetek dela po dogovoru.Prijave z dokazili pošljite na naslov:Zdravstveni dom Logatec, Notranjska cesta 2,1370 Logatec.Dodatne informacije:T: 01 75 42 650 ali 041 633 310,Katarina Turk, dr. med., spec. spl. med.Javni zavod zdravstveni dom Trbovljeobjavlja prosto delovno mestozdravnika specialista pediatrije (m/ž)Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločenčas s polnim delovnim časom.Pogoji za zasedbo: končana medicinska fakulteta, opravljen strokovni izpit, opravljen sekundarijat ali opravljenaspecializacija iz pediatrije, znanje slovenskega jezika, veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije, državljanstvo Republike Slovenije, poskusno delo štiri mesece.Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazilio izpolnjevanju pogojev in kratek življenjepis vosmih dneh po objavi tega razpisa na naslov:Zdravstveni dom Trbovlje, Rudarska cesta 12,Kadrovska služba, 1420 Trbovlje.O izbiri bomo kandidate pisno obvestili v 30dneh po opravljenem izboru.Zdravstveni dom Ivančna Goricaobjavlja prosto delovno mestozdravnika splošne medicine (m/ž)Pogoji: končana medicinska fakulteta, opravljen strokovni izpit, veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije za področje splošne medicine, vozniški izpit B-kategorije, znanje slovenskega jezika, državljanstvo RS.Delovno razmerje bo sklenjeno za določen časenega leta (nadomeščanje v času porodniškegadopusta ) s polnim delovnim časom.Možna je tudi zaposlitev za določen čas enegaleta s polovičnim delovnim časom.Rok prijave: do zasedbe delovnega mesta.Kandidati naj svoje vloge z dokazili oizpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov:Zdravstveni dom Ivančna Gorica,Cesta II. grupe odredov 16, Kadrovska služba,1295 Ivančna Gorica.PUPLA, d.o.o.Zasebna ambulanta s koncesijozaposli za nedoločen čas v zobni ambulanti zaodraslezobozdravnika (m/ž)Pogoji: diploma medicinske fakultete, smerdentalna medicina, opravljen strokovni izpit, veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije, aktivno znanje slovenskega jezika, državljanstvo Republike Slovenije.Nastop službe možen s 1. majem 2007 ali podogovoru.Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločenčas s polnim delovnim časom in poskusnodobo največ enega leta. Pisne prijavesprejemamo do zasedbe delovnega mestana naslov: PUPLA, d.o.o. Zasebna zobnaambulanta s koncesijo, Sokolska 44, 2000Maribor. Več informacij po T: 02 42 97 011.ISIS • maj 2007

DELOVNA MESTA121Zdravstveni dom Novo mestoobjavlja prosto delovno mestoJavni zavod Zdravstveni dom Radečeobjavlja prosto delovno mestoZdravstveni dom Celje,Gregorčičeva 5, 3000 Celjevabi k sodelovanjuzdravnika specialista pediatrije (m/ž)Pogoji: končana medicinska fakulteta, opravljen strokovni izpit, opravljen specialistični izpit s področjapediatrije, veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije, aktivno znanje slovenskega jezika, državljanstvo Republike Slovenije alidovoljenje za delo v RS, poskusno delo štiri mesece, vozniški izpit B-kategorije.terzdravnika splošne medicine ali zdravnikaspecialista splošne medicine/družinskemedicine (m/ž)Pogoji: končana medicinska fakulteta, opravljen strokovni izpit, opravljen specialistični izpit s področjasplošne/družinske medicine, veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije, aktivno znanje slovenskega jezika, državljanstvo Republike Slovenije alidovoljenje za delo v RS, poskusno delo štiri mesece, vozniški izpit B-kategorije.Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločenčas s polnim delovnim časom.Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanjupogojev pošljite v osmih dneh po objavi nanaslov: Zdravstveni dom Novo mesto,Kandijska c. 4, 8000 Novo mesto ali naE: info@zd-nm.si.a) zdravnika specialista pediatrije oziromašolske medicine (m/ž) alib) zdravnika specialista družinske medicinez opravljenim podiplomskim tečajem zavarstvo otrok, šolarjev in mladine (m/ž)alic) zdravnika specializanta družinskemedicine z opravljenim licenčnim izpitom(m/ž)Pogodba o zaposlitvi bo sklenjena za nedoločenčas. Poskusno delo v skladu z določili Kolektivnepogodbe za zdravnike in zobozdravnike.Pogoji k točki a: končana medicinska fakulteta, specializacija iz pediatrije oziroma šolskemedicine, veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije, znanje slovenskega jezika, zaželene delovne izkušnje – eno leto, vozniško dovoljenje B-kategorije, poskusno delo štiri mesece.Pogoji k točki b: končana medicinska fakulteta, specializacija iz družinske medicine, opravljen podiplomski tečaj za varstvo otrok,šolarjev in mladine, veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije, znanje slovenskega jezika, zaželene delovne izkušnje – eno leto, vozniško dovoljenje B-kategorije, poskusno delo štiri mesece.Pogoji k točki c: končana medicinska fakulteta, specializant družinske medicine, veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije, znanje slovenskega jezika, zaželene delovne izkušnje – eno leto, vozniško dovoljenje B-kategorije, poskusno delo štiri mesece.Rok za oddajo vlog je osem dni.Kandidati naj pisne prijave z dokazili oizpolnjevanju pogojev in kratek življenjepispošljejo na naslov: Javni zavod Zdravstveni domRadeče, Ulica OF 8, 1433 Radeče.Za vse informacije, prosimo, pokličite naT: 03 568 02 00, direktorica Ingrid Kus Sotošek,dr. med.a) zdravnika specialista splošne/družinskemedicine za delo v ambulanti splošne/družinske medicine ali ambulanti zanujno medicinsko pomoč v ZD Celje(m/ž)alib) zdravnika specializanta družinskemedicine z opravljenim licenčnimizpitom za delo v ambulanti splošne/družinske medicine ali ambulanti zanujno medicinsko pomoč v ZD Celje(m/ž)Pogodba o zaposlitvi bo sklenjena zanedoločen čas.Pogoji za zasedbo a) in c): končana medicinska fakulteta, specializacija iz družinske medicine, veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije za področje družinske medicine, državljanstvo Republike Slovenije, znanje slovenskega jezika, zaželene so delovne izkušnje, poskusno delo štiri mesece.Pogoji za zasedbo b) in d): končana medicinska fakulteta, veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije za področje družinske medicine, državljanstvo Republike Slovenije, aktivno znanje slovenskega jezika, zaželene so delovne izkušnje, poskusno delo štiri mesece.Kandidatu bomo omogočali ustvarjalno indinamično delo v urejenem delovnem okolju,osebni in strokovni razvoj ter stimulativnonagrajevanje.Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili oizpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisomv 15 dneh po objavi na naslov: Zdravstveni domCelje, Uprava, Gregorčičeva 5, 3000 Celje, spripisom: Za razpis.Za dodatne informacije pokličite naT: 03 543 42 20 (prim. Andrej Žmavc, dr. med.).O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku,določenem z zakonom.maj 2007 • ISIS

122OGLASISplošna bolnišnica Izola,Polje 35, 6310 IzolaZdravstveni dom LitijaOGLASISmo regijska bolnišnica na lepi lokaciji obmorju, učna ustanova za do - in podiplomskištudij zdravstvene nege. Imamo izdelano vizijorazvoja po posameznih zdravstvenih dejavnostih;želimo postati eden od pomembnejših centrovza opravljanje zdravstvenih storitev v RepublikiSloveniji in obenem svoje storitve uporabnikomponuditi na kakovosten in prijazen način.K sodelovanju vabimo zdravnike:dva specialista splošne kirurgije (m/ž)enega specialista nevrologije (m/ž)enega specialista urologije (m/ž)Od kandidatov/kandidatk pričakujemoizpolnjevanje naslednjih pogojev:objavlja dve prosti delovni mesti:1. zdravnik specialist ginekologije inporodništva (m/ž)za delo v ginekološki ambulantiPoleg splošnih pogojev, določenih zzakonom, mora kandidat izpolnjevati šenaslednje pogoje: specialistični izpit iz ginekologije inporodništva, veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije, aktivno znanje slovenskega jezika, državljanstvo Republike Slovenije,Nastop dela takoj. Delovno razmerje bosklenjeno za nedoločen čas s polovičnimdelovnim časom.Oddamzobno ordinacijo v TPC Murgle(Cesta v Mestni log 55, Ljubljana)za nedoločen čas.Informacije natelefonsko številko: 041 750 520Darja Šušteršič, dr. dent. medda imajo ustrezno strokovno izobrazbo instrokovni izpit,veljavno licenco Zdravniške zborniceSlovenije,aktivno znanje slovenskega jezika,2. zdravnik splošne medicine (m/ž)v splošni ambulanti in ambulanti za nujnomedicinsko pomočOddamnovo zobno ordinacijodržavljanstvo Republike Slovenije,zaželeno znanje italijanskega jezika.Pogoji: končana medicinska fakulteta, oddeleksplošne medicine, opravljen strokovni izpit ali sekundarijat, veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije, aktivno znanje slovenskega jezika, državljanstvo Republike Slovenije, vozniški izpit B-kategorije.v Ljubljani - Kosezeod 1. septembra dalje za nedoločen čas.Informacije natel. 041 308 108 po 19.uri.Ponujamo zaposlitev za nedoločen čas ,polni delovni čas, samostojno in ustvarjalnodelo, možnost izobraževanja in vključevanja vprojektno in raziskovalno delo ter strokovnega inosebnega razvoja.V kolikor ste v oglasu prepoznali priložnost zaskupno sodelovanje, pričakujemo vašo ponudboz življenjepisom do 15.05.2007 na naslov:Splošna bolnišnica Izola, Polje 35, 6310 Izola.Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločenčas s polnim delovnim časom.Nastop dela takoj oziroma po dogovoru.Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanjupogojev pošljejo v 15 dneh po objavina naslov: Zdravstveni dom Litija,Partizanska pot 8a, 1270 Litija.Ljubljana, Šiška, pritlličjeODDAMOČESNO ORDINACIJOz novo Top Con diagnostično opremoin dovoljenjem Ministrstva za zdravjeoftalmologu s koncesijo.Pred ordinacijo veliko brezplačno parkirišče,2 vhoda,dostop za invalide,sprejemnica s čakalnico, 2-WC-ja.Informacije: 041/292-841ISIS • maj 2007

Novosti pri spremljanju plodaDarija StrahSTROKOVNA SREČANJA123Svojim stanovskim kolegom inkolegicam sem pravzaprav dolžnaopravičilo. Od 25. do 29. junija lanskoleto je potekal v Barceloni petisvetovni kongres fetalne medicinepod pokroviteljstvom Kyprosa Nikolaidesa zzavidanja vredno udeležbo 1300 zdravnikov.Opravičujem se, ker do danes v Isisu ni biloobjavljenega poročila, morda zaradi nesporazuma,kdo ga bo napisal, vendar je bil kongresza Slovenijo izjemnega pomena in ne smeostati neopažen. Iz dveh razlogov: imeli smoslovensko predavateljico s svojo predstavitvijo,plakat zdravnikov Kliničnega oddelka za perinatologijoiz Ljubljane ter poželi pohvale. Drugpomemben vzrok poročila je povabilo na šestisvetovni kongres fetalne medicine, ki bo letospotekal blizu nas, v Dubrovniku od 17. do 22.junija. Ker običajno za informacije izvemoprepozno in se obilici vnaprej določenega delatežko izognemo, upam, da vas bo ta prispevekše pravočasno povabil na srečanje tja.Kongrese fetalne medicine spremljam že odnjihovega začetka, prvi je potekal pred petimileti v Atenah. Nikolaides jih organizira vsakoleto in predavatelji so pravzaprav skoraj vsivodilni strokovnjaki, ki imajo v svetovnemmerilu ugled na področju perinatologije,ultrazvočne diagostike ploda in v zadnjem časutudi genetike. In če primerjam predavatelje inpredavanja na drugih kongresih, na primer nasvetovnem kongresu ultrazvoka v ginekologijiin porodništvu, po mojem mnenju udeleženecznatno bolj obogati svoje znanje na kongresufetalne medicine. Več je plenarnih predavanj,več preglednih predavanj, vse poteka v enidvorani, tako da lahko poslušamo vse, saj nivzporednega programa.Kongres se je začel z izbranimitemami iz ultrazvočnihpreiskav 3D/4D. Benoit in Chauista podrobno orisala pregledprvega trimestra, plodovegaobraza in rutinske ocene srca.Chaui je predstavil tudi novenačine ocene srca, npr. En faceview ali kirurški pogled naatrioventrikularne zaklopkesrca. Prednosti preiskav so multisekcijskipogledi, ocene skeletain srca s sticom ter sevedaAnomaliji v prvem trimestru v 3D-pogleduvolumski zajemi. Predstavili so študijo ocenezraščanja plodove glave z oceno različnihoblik posameznih kosti, npr. okcipitalne,sfenoidalnih in skvamoznih sutur. Pri oceniDownovega sindroma med pregledovanjemokostja ugotavljajo, da pogosto manjkata 12.in 13. rebro, ki ju z 2D-pogledom ne moremoodkriti. Plasencia je opisal postopek 3Dpregledacorpusa calosuma, s katerim smoKongresi fetalne medicine so se mivedno zdeli vredni obiska in upam,da bo tako tudi letos v Dubrovnikuod 17. do 22. junija. Vljudno vabljeni,da si na www.fetalmedicine.comogledate podrobnosti, ki bodo kmaluobjavljene.pri diagnostiki resnično uspešni. Dagklis jeopisal 3D-najdbe pri Downovem sindromu:različne oblike metopičnih sutur, ki spajajoobe frontalni kosti na glavi. Vemo, da imajo zarodkibrahicefalno glavo, torej sta BPD in OFDkrajša, vendar nimajo hipoplazije frontalnegalobusa. Borensteinova je poročala o ugotovljenimaksilarni hipolaziji in kotu, ki ga izmerimopod maksilo – obrazni kot. Kar 40 odstotkovotrok z Downovim sindromom ima obraznikot večji od 90 stopinj in lahko predstavljadodatno diagnostično oceno pri presejalnemtestu v prvem tromesečju. Kalache, Kurjak inPrats so predstavili funkcijski razvoj ploda,medsebojne povezave med dvojčki in pomen3D-preiskave za zdravnika.Robson je predstavil nove poglede narazvoj preeklampsije z mislijo, da je zgodnjapreeklampsija povsem samostojno bolezenskostanje glede na pozno preeklamspijo v zadnjemmesecu nosečnosti, ki se praviloma konča brezposledic in je bolj ali manj fiziološka. Predlagalje novo ime, ki pove marsikaj o etiopatogenezimaj 2007 ISIS

124STROKOVNA SREČANJAbolezni: Couple-specific immune maladaptation.Podrobno je opisal interakcije HLA-Csistema semenske tekočine, seminalnih citokinov,okvarjene intersticijske in endovaskularneinvazije, povišanih prostih radikalov in aktivacijocitokinov Th1. To privede do povečaneendotelijske aktivacije in nastanka klasičnezgodnje preeklamptične klinične slike.Zelo podroben prikaz različnih oblikspine bifide (SB) je predstavil Pilu. Vredno sije zapomniti naslednje: Normalna intrakranialnaanatomija je najboljši napovednik, daje spina bifida, če je prisotna, zaprta. Praveincidence zaprte SB ne poznamo, morda jolahko določimo le v 10 odstotkih primerov.Kar 70 odstotkov vseh SB, ki jih diagnosticiramov maternici, je zaprtih. Včasih SB težkorazločimo med meningokelo in lipomom, kilahko pokriva defekt nad SB. Zaprta SB imaseveda boljšo prognozo od odprte, vendar jeizraznost okvar vseeno široka: od popolnomaodsotnih kliničnih znakov do paralize nogicin progresivne urinske inkontinence.Podrobno je osvetlil tudi klinični pomenpovečane cisterne magne: to fiziološko dogajanjese pogosto opaža v tretjem trimestru, vtretjini vseh primerov je šlo za trisomijo 18.Če je vsa druga morfologija v običajnih mejah,v več kot 90 odstotkih povečana cisterna magnanima kliničnega pomena. Če meri do 15mm, je znano, da taki otroci nimajo nobenihnevroloških nepravilnosti po rojstvu. Posebnopozornost pri morfološki oceni obrazamoramo posvetiti morebitni prisotnosti zajčjeustnice. Če je defekt enostranski, kar se zgodipogosteje, je videti profil ploda popolnomanormalen. Vedno moramo pogledati obraztako, da istočasno zajamemo obe nosnici.V okviru predavanj ISIS (InternationalSymposium on Intrauterine Surveillance) sobili odseki razdeljeni na prenatalno stanje,stanje med porodom in oris novih tehnikza spremljanje stanja ploda med porodom.Plodova rast je odvisna od normalne oziromanepravilne placentacije. Epidemiološko naj bibilo 2,8 odstotka makrosomnih plodov, kar obporodu lahko pri devetih odstotkih privede dozastoja ramen. Ob nepravilni placentanciji najbi bili štirje odstotki plodov zavrti v rasti in topovzroči 20-odstotno umrljivost po porodu.Dejavniki tveganja za zaplete ob indukciji so:60 odstotkov predvidenih datumov poroda najbi bilo izračunanih nepravilno, anencefalijaploda, adrenalna hipoplazija in aplazija pituitarnežleze ploda ter spol ploda. Predlaganaje ultrazvočna ocena ploda in materničnegavratu v 37. tednu nosečnosti, da dokončnopotrdimo premajhen ali prevelik plod in stanjematerničnega vratu.Vroče teme v genetiki so bile zelo zanimive.V odmevnem predavanju je Holzgrevepredstavil možnosti neinvazivne genetskediagnostke stanj iz fetalnega DNK v materiniperiferni krvi.V Švici določajo faktor rezus zgenetskim testom, saj je zanesljiv in imunoprofilaksaRhd-negativne ženske ob krvavitvahv nosečnosti v 28. tednu in po porodu ni večpotrebna. Test opravijo zgodaj v nosečnostiin glede na znane podatke je cena določitvefaktorja na tak način precej nižja od dosedanjeprakse. Možna je določitev spola ploda, avtosomskodominantnih bolezni paternalnegaizvora in nekaterih sestavljenih heterozigotnihavtosomsko-recesivnih bolezni.Udeleženki kongresa Nataša Tul Mandić inDarija StrahPri povečani nuhalni svetlini in neugotovljenihkromosomskih nepravilnostih sta biliobjavljeni dve veliki študiji na Švedskem in vVeliki Britaniji. Odkrivanje je uspešno pri 99 do99,4 odstotkih, redko nam uidejo posamezniprimeri, ko gre na primer za rekombinantniDownov sindrom, kar sem spoznala tudi samamed svojim vsakdanjim delom pri svoji pacientki.Tudi v Sloveniji imamo primer rekombinantegaDownovega sindroma. Izvid po opravljeniamniocentezi zaradi povečane nuhalnesvetline je kazal normalen kariotip, morfološkipregled ni odstopal od normale, rodila pa se jedeklica, ki je fenotipsko kazala drobne znaketrisomije 21. Po opravljenih posebnih testih seje izkazalo, da gre za rekombinantni Downovsindrom. Stanje je izjemno redko, v literaturije do sedaj opisanih le 15 primerov.Predavanja s področja ultrazvočne ocenesrca je z izjemno predstavitvijo začela Allan,saj je ves čas primerjala ultrazvočno slikoin preparate srca, tako da je bila predstavapopolnejša. Nicolaides je povzel presejanje vnosečnosti. Že leta 1977 je potekalo presejanjeza spino bifido, stopnja odkrivanja (detectionrate, DR) je znašala 75 odstotkov. Ob izpopolnjevanjutehnike UZ so bili leta 1986 opisanicentralni znaki okvare, kot so oblika lobanjein malih možganov zaradi herniacije in takoje omogočena izjemno visoka občutljivostdiagnostike – kar 98 odstotkov. Tako se jeprevalenca rojstev anencefalije in spine od leta1986 zmanjšala na enega do 2,5 na 10.000 otrok.Presejanje za T21 bi imelo z mejo 35 let, ko se jezačelo, danes zaradi naraščajoče starosti materže 20-odstotni lažno pozitivni delež. Ob sedajuveljavljenem presejanju z NS, pappa in betahcgv 11. do 13. tednu dosežemo 90 odstotkovDR ob petodstotnem lažno pozitivnem deležu,kar pomeni tako visoko stopnjo odkrivanjakakor tudi zmanjšano stopnjo izgube zdravegaploda pri invazivni diagnostiki. Tako sezačenja uveljavljati dvostopenjsko presejanje:pri visokem tveganju invazivna diagnostika,pri nizkem tveganju ohrabritev nosečniceza normalen kromosomski razvoj ploda, privmesnem tveganju določitev nosne kosti, pretokav desnem venosusu, skozi trikuspidalnozaklopko in meritev obraznega kota. Možnoje počakati in narediti še morfološki UZ-pregledploda ali hormonski test. Ob pozitivnitrikuspidalni regurgitaciji je plodov s T2165 odstotkov, 66 odstotkov jih ima obratenpretok v desnem venosusu, posebej pa je biloopisano merjenje obraznega kota, ki nastanezaradi hipoplazije zgornje čeljustnice: zgornjirob lahko povežemo s čelom oziroma frontalnokostjo. Pri T21 je kot širši od 78 stopinj,kakor je značilno za kromosomsko normalneplodove; ob petih odstotkih lažno pozitivnihizvidov ima 70 odstotkov T21 kot večji od 85stopinj. Že leta 1983 so začeli s presejanjem zapreeklampsijo, zastojem rasti in perinatalnoumrljivostjo. S pretokom v arteriji uterini v22. in 24. tednu ter PI več kakor 1,5 odkrijemo65 odstotkov nosečnic, ki bodo zaradipreeklampsije imele tudi plod z zastojem rasti.Kar 75 odstotkov plodov umre v nosečnostizaradi uteroplacentarne insuficience, ki jolahko napovemo z meritvami in natančnimspremljanjem nosečnice po 24. tednu. Le 25odstotkov intrauterinih smrti povzročijodrugi dejavniki. Najpomembnejši dejavnikiza razvoj preeklampsije so anamneza matere:starost nad 35 let, BMI več kot 30, črna rasa,prvorodka, predhodna preeklampsija, a.uterina PI in biokemija: inhbin A in activinA. Z vsemi dejavniki bi bilo moč odkriti do90 odstotkov preeklampsije pred 34. tednomnosečnosti. Pogostost prezgodnjega poroda sekljub naporom bistveno ne zmanjšuje zadnjihISIS maj 2007

STROKOVNA SREČANJA12550 let. Definicijo prezgodnjega poroda želijospremeniti na dokončanje nosečnosti pred 33.tednom in ne pred 37., saj so zapleti od 34. tednanaprej redki. Metaanaliza cerklaž ni pokazalastatistično zmanjšane stopnje prezgodnjihporodov, zato v okviru FMF poteka študija,kjer ob dolžini materničnega vratu 15 ali manjv vagino vstavimo supositorij progesterona. Pozačetnih podatkih naj bi se prezgodnji porodpred 34. tednom zmanjšal za 44 odstotkov.Področje presejanja je osvetlila Billardoz nizozemskimi rezultati dolgoletnegaspremljanja kromosomsko normalnih otroks povišano NS v nosečnosti: 20 odstotkov jeimelo pozneje v nosečnosti zaplete, ki so biliodvisni od velikosti NS. Treba je vedeti, da jeprognoza ploda ob normalni morfogiji v 22.tednu dobra ne glede na velikost NS v prvemtrimestru in da se je v 11-letnem obdobju rodilo1,5 odstotka otrok z genetskimi sindromiin zaostajanjem v nevrološkem razvoju, pri 0,5odstotka stanja ni bilo mogoče prepoznati predrojstvom. Tabor je poročala o uvedbi presejanjaz NS za celotno Dansko, ki so ga potrdili jeseni2004. Letno imajo okoli 65.000 porodov. V temčasu so zmanjšali invazivno diagnostiko z 10,8na 6,2 odstotka. Število živorojenih otrok s T21je bilo med letoma 2000 in 2004 med 75 in 85,sedaj beležijo upad na 40. Presejanje je uspešno,saj je delež invazivne diagnostike manjši karza 43 odstotkov ob zmanjšanju živorojenihotrok s T21 za 50 odstotkov. Darija Strah semimela predavanje Ocena tveganja za Downovsindrom z merjenjem nuhalne svetline (NS)pri 7096 nizkorizičnih nosečnicah v Slovenjiv obdobju od leta 1999 do 2006. V tem časuje bilo pregledanih 7567 nosečnic in po izključitvenihmerilih sem analizirala delo dvehzdravnic, ki sta preglede opravili v Ambulantiza ultrazvok v nosečnosti v ZD Domžale.Povprečna starost nosečnic je bila 28,6 let,povprečno trajanje nosečnosti 12 tednov 3/7,velikost ploda 63 mm in velikost NS 1,6 mm. NSje bila nad 95 percentilo v 71 odstotkih plodovz Downovim sindromom in v 75 odstotkih priplodovih z drugimi kromosomskimi nepravilnostmi.Ena od 11 visokorizičnih nosečnicje imela po invazivnem posegu dokazan plods kromosomsko nepravilnostjo. Ocenili smocelotno slovensko populacijsko krivuljo injo primerjali z našim vzorcem pregledanihnosečnic. Pri meji za invazivno diagnostiko 1: 300 je bilo leta 2004 le 3,8 odstotka nosečnic.Ocena staranja nosečnic kaže, da bo tako nizkastopnja ostala vsaj do konca leta 2007. Da bidosegli petodstotno stopnjo lažno pozitivnihizvidov, bi morala meja za invazivno diagnostikoznašati 1 : 400.Nicolaides je delo zelo pohvalil in pohvaliltudi delo vseh slovenskih zdravnikov, ki jihpozna. Predlagal je, da naj se v presejanjepogosteje vključi tudi dvojni hormonski test,ki ga pogosto zaradi ekonomskega razloga nevključimo v del ultrazvočne preiskave.Barcelona mi je prinesla posebno dragocenospoznanje. Pohvala profesorja, ki cenimoje sedemletno delo, odkar sem se vrnilaz Londona. Zadovoljstvo nosečnic, ki so bilepregledane, četudi med njimi obstajajo trimamice, ki smo jim lažno napovedali, da bootrok normalen. In občutek obžalovanja, dav tako majhni Sloveniji ne zmoremo biti povezaniv enotno skupino, saj smo lahko naseponosni.maj 2007 ISIS

126STROKOVNA SREČANJA15 let evropskega izobraževanja na področjuanesteziologijeVesna Paver ErženLetos poteka petnajst let, odkar smo vorganizaciji takratnega Inštituta zaanesteziologijo Kliničnega centrav Ljubljani začeli z neprekinjenimpodiplomskim izobraževanjem izanesteziologije pod okriljem Fondation Europeenned’Enseignement en Anesthesiologieoziroma Foundation for European Educationin Anaesthesiology (FEEA).FEEA je bila uradno ustanovljena 28. maja1986 z namenom, da bi poenotili in izboljšaliraven znanja anesteziologije v državah takratneEvropske skupnosti. To izobraževanje se jehitro razširilo po državah Evropske unije invzhodne Evrope. Slovenija je že leta 1990 začelas pripravami na organizacijo centra FEEA,vendar nam je zaradi dogodkov ob osamosvojitviRepublike Slovenije uspelo kot prvidržavi zunaj Evropske unije prvi tečaj FEEAorganizirati šele aprila leta 1993. Z organizacijopridruženih centrov FEEA so leta 1995 začeli vJužni in Srednji Ameriki, 2004 v Afriki in 2006v Aziji, tako da sedaj deluje več kakor 70 takihDejavnosti ljubljanskega centra FEEA v preteklem petnajstletnem obdobju prikazujemo vpreglednici:TEČAJ Predavateljev Tečajnikov1. tečaj Portorož, 2.–4. 4. 1993 20 532. tečaj Portorož, 8.–10. 4. 1994 25 613. tečaj Portorož, 7.– 9. 4. 1995 28 674. tečaj Portorož, 29.–31. 3. 1996 26 635. tečaj Portorož, 4.–6. 4. 1997 24 686. tečaj Portorož, 3.–5. 4. 1998 14 697. tečaj Portorož, 9.–11. 4. 1999 11 56Podeljenih 22 diplom FEEA8. tečaj Portorož, 14.–16. 4. 2000 13 559. tečaj Portorož, 23.–24. 3. 2001 18 5210. tečaj Portorož, 22.–24.3.2002 23 4911. tečaj Portorož, 4.–6. april 2003 15 5612. tečaj Ljubljana, 26. – 28. 3. 2004 16 5813. tečaj Ljubljana, 8.–9. april 2005 18 59Podeljenih 37 diplom FEEA3. ciklus 14. tečaj Ljubljana, 7.–9. 4. 2006 14 4615. tečaj Ljubljana, 30. 3.–1. 4. 2007 17 381.ciklus2.cikluscentrov po vsem svetu.Učni program FEEA je celovit in pokrivavsa področja naše specialnosti: anestezijo,intenzivno medicino, urgentno medicino,terapijo bolečine in respiracijsko terapijo,tako da je poslušalec, ki se udeleži celotnegaciklusa šestih tečajev (en tečaj na leto, ki trajadva dneva in pol), seznanjen z najnovejšimispoznanji naše stroke.Izkušnje kažejo, da obdobje šestih let prineseštevilna nova odkritja in spoznanja, kinarekujejo potrebo in vsebine za nov krogobnovitvenega izobraževanja. Glavni cilj izobraževanjaFEEA je neprekinjeno obnavljanjein širjenje funkcionalnega znanja, kar tudi jein mora ostati zdravnikova stalna etična inmoralna dolžnost.Za uspešen potek izobraževanja FEEA sozaslužni številni domači in tuji predavatelji,strokovni sodelavci v organizacijskem odboruter tudi sponzorji, ki so z razumevanjemfinančno podprli izvedbo tečajev.Dobro razpoloženi udeleženci 15. tečaja FEEAISIS maj 2007

128STROKOVNA SREČANJAVodenje bolnikov z virusnim hepatitisomPo več kot dveh letih je prof. dr. Patrick Marcellin, priznani hepatolog in predavateljna sedmi univerzi v Parizu, skupaj s svojimi sodelavci pariške bolnišnice Beaujonin podjetjem Roche ponovno organiziral zanimivo srečanje.Gorazd LešničarPotekalo je 22. in 23. januarja 2007v Parizu, udeležilo pa se ga je večkot tisoč strokovnjakov s področjavirusnih hepatitisov iz številnihdežel sveta. Konferenca je tuditokrat potekala v sodobnem kongresnemcentru “Palais des Congres” ob “Porte Mailott”na Elizejskih poljanah.Glavni namen mednarodne konference jebil, da bi virološka, epidemiološka, klinična interapevtska dognanja na področju virusnihhepatitisov, ki se v zadnjih letih hitro množijo,čim bolj kritično prenašali v vsakdanjoklinično prakso po vsem svetu. Le s širokimkonsenzom doktrinarnih stališč in neposrednimikomunikacijami med eksperti in kliniki– strokovnjaki je namreč mogoče pričakovatipoenoten pristop pri preprečevanju in zdravljenjuzlasti kroničnih virusnih hepatitisov.Široka izmenjava izkušenj, še zlasti pri zdravljenjuposameznih zahtevnih bolnikov, zbujazaupanje v nove smernice pri obvladovanjutovrstnih bolezni.Namen konference je bil tudi oceniti dosedanjedelo in napredek pri obravnavanju bolnikovs kroničnimi hepatitisi B in C, usklajevanjeizkušenj in iskanje najboljših kliničnih poti. Vseveč je namreč novih zdravil in zdravilnih substanc,ki imajo žal tudi veliko nepredvidenihstranskih učinkov. Preizkušanja novih zdravilpa so vselej zelo zahtevna in dolgotrajna. Zaradipojava odpornosti in zelo dragega zdravljenjaso potrebne bogate izkušnje in iskanje najprimernejšihkombinacij zdravil.V dveh dneh se je zvrstilo okoli 25 predavanj.V popoldanskem času so potekaledelovne konference v skupinah po približno30 udeležencev, na katerih smo obravnavalizapletene primere virusnih hepatitisov,njihov potek, diferencialno diagnostiko inUdeleženci konference: z leve Gregor Antauer, Gorazd Lešničar, Zvonko Baklan, Emil Pal, MojcaMatičič, Mario Poljak, Mojca Rajternajracionalnejše načine zdravljenja. Kliničnepoti za diagnostiko in zdravljenje kroničnegahepatitisa C in B so se danes sicer že v marsičempoenotile, kljub temu pa so programi zahtevnegain dragega zdravljenja še vedno zeloindividualni. Vse večji problem predstavljajobolniki s HIV in sočasno okužbo s hepatitisomC oziroma tudi hepatitisom B, bolniki s sočasnohemokromatozo, steatozo, prekomerniuživalci alkohola, bolniki z različnimi zapletizaradi stranskih učinkov zdravil, neodzivnibolniki, tisti, pri katerih se bolezen ponovi,in bolniki, pri katerih se je na zdravilo razvilaodpornost. Nova zdravila so še na različnihstopnjah kliničnega preizkušanja, večinoma šetudi nedosegljiva oziroma neregistrirana.Srečanja so se udeležili tudi trije zdravnikioziroma zdravnice iz Ljubljane ter po eden izMaribora, Murske Sobote in Celja, kot predstavnikisicer širše ekspertne skupine slovenskihstrokovnjakov, ki se od leta 1998 intenzivnejein bolj usklajeno ukvarja z vodenjembolnikov z virusnimi hepatitisi. Konferenca jebila vzorno organizirana in manjkalo ni tudiprijetnih družabnih in kulinaričnih srečanj terglasbenih prireditev.Uvodno predavanje je kot običajno pripadaloglavnemu organizatorju srečanja, prof.Marcellinu, ki je skušal v kratkem strniti tudibistvene misli in zaključke vseh predavanj.Daljše ali krajše povzetke predavanj je ponovnostrnil v blizu tristo strani obsegajočiknjigi.Virusni hepatitisi, predvsem njihove kroničneoblike, kljub preprečevanju in zdravljenjuše vedno predstavljajo pomembenjavnozdravstveni problem po svetu in sopomemben vzrok zbolevnosti in smrtnostisvetovnega prebivalstva. S pravilnim pristopomk zbolelemu ali kronično okuženemuin čimprejšnjo diagnostično obravnavo terustreznim ukrepanjem lahko preprečimo nele številne zaplete in širjenje okužbe, temvečlahko tudi močno zmanjšamo finančno breme,ki ga s seboj prinaša neustrezna in neracionalnaISIS maj 2007

STROKOVNA SREČANJA129obravnava takih bolnikov.Okužbe z virusom hepatitisa B (VHB) invirusom hepatitisa C (VHC) so med najpogostejšimivirusnimi okužbami. Kronični hepatitisB in kronični hepatitis C sta glavna vzrokaza jetrno cirozo in hepatocelularni karcinom(HCC) ter povzročata visoko zbolevnost inumrljivost. Bolniki s končnimi stopnjamiokužb z VHB in VHC so glavni kandidati zapresaditev jeter.V zadnjih letih je poznavanje epidemiologijein naravnega poteka okužb z VHB inVHC močno napredovalo. Nova zdravila innove strategije zdravljenja so v zadnjem časupomembno prispevale k učinkovitosti zdravljenjavirusnih hepatitisov.Hepatitis B EpidemiologijaOkoli ena tretjina svetovnega prebivalstvaima serološke znake pretekle ali sedanje okužbez VHB in 350 milijonov ljudi je kroničnookuženih. Prevalenca VHB je zlasti visoka vJV Aziji in podsaharski Afriki, kjer je več kot8 odstotkov ljudi kroničnih nosilcev antigenapovrhnjice VHB (HBsAg). V teh predelih stapomembna perinatalni prenos in prenos okužbev zgodnjem otroštvu. V industrijsko razvitihdeželah sta glavna načina prenosa spolni inparenteralni. V razvitih deželah sveta je prevalencakroničnega VHB manj kot 1 odstotek,povprečno pa 5 do 7 odstotkov. Večino okužbprenesejo i.v. uživalci prepovedanih drog, osebez več seksualnimi partnerji, homoseksualciin zdravstveni delavci.Perinatalne okužbe so najpogostejše priotrocih HBsAg-pozitivnih mater, ki se došestega meseca starosti okužijo v 70 do 90odstotkih. Kronično okuženih je 90 odstotkovteh otrok.Jetrna odpoved zaradi jetrne ciroze inHCC zaradi okužbe z VHB sta razlog za okolimilijon smrti ter za 5 do 10 odstotkov jetrnihtransplantacij. HCC je ena najpogostejšihrakavih bolezni in VHB je njen povzročitelj v75 odstotkih vseh primerov.Cepljenje proti hepatitisu B je varno inučinkovito. Tam, kjer skrbno izvajajo imunizacijskeprograme, močno zmanjšujejozbolevnost z VHB in s tem zmanjšujejo njegovrezervoar. S cepljenjem preprečujemo tudirazvoj jetrne ciroze, HCC in možnost okužbez virusom hepatitisa delta (VHD).Bolezenski potekBolezenski potek kronične okužbe z VHBje zelo različen: od inaktivnih nosilcev HBsAgdo napredovalih oblik kroničnega hepatitisa B,ki lahko preide v jetrno cirozo in HCC.Kronični hepatitis se lahko kaže kot tipičniantigen e (HBeAg) pozitivni hepatitis B aliHBeAg negativni kronični hepatitis B. Napotek vnetja, kakor tudi učinkovitost protivirusnestrategije lahko vplivajo dejavniki VHB,gostitelja in dodatne okužbe z drugimi hepatotropnimivirusi (VHC, VHB, virus HIV).HBeAg pozitivni kronični hepatitis povzročadivji tip VHB. Le-ta predstavlja zgodnjeobdobje kronične VHB-okužbe.HBeAg negativni kronični hepatitis jepovzročen z VHB-varianto, z mutacijo v coni“precore” in/ali bazični “core” coni genoma;predstavlja pozno fazo kronične VHB-okužbe.Ta oblika bolezni narašča v številnih deželahin v zadnjih desetih letih predstavlja večinoprimerov. HBeAg negativni VHB-hepatitiszelo redko spontano preide v remisijo in slaboreagira na zdravljenje. Petletna kumulativnaincidenca razvoja v jetrno cirozo in jetrnodekompenzacijo znaša od 8 do 20 odstotkov.VHB kot vzrok za končno odpoved jeter inHCC sta povzročitelja 500.000 smrti na leto.Onkogeni mehanizmi, ki vodijo v HCC, nisojasni. Cepljenja so učinkovito znižala incidencoHCC, nova sredstva pa podaljšujejo nastanekoziroma preprečujejo razvoj jetrne ciroze.HCC preprečujemo z zgodnjim odkrivanjemalfa feto proteina in rednimi ultrazvočnimipreiskavami trebuha, v kasnejših razvojnihstopnjah pa z jetrno resekcijo, perkutanoablacijo ali presaditvijo jeter.ZdravljenjeZa optimalno zdravljenje je potrebnapomoč viroloških testov, s katerimi ugotavljamostopnjo (fazo) bolezni in preverjamoučinek zdravljenja. Tako lahko kvantitativnougotavljamo virusno breme (VHB DNA),intrahepatično ccc DNA, virusno genomskozaporedje (genotipi), in specifične mutante.Genotipa VHB A in B se bolje odzoveta nazdravljenje kot genotipa C in D. Ultrasenzitivniin real-time PCR-test bosta v prihodnosti vpomoč pri razkrivanju prikritih (okultnih)VHB-okužb.Trenutno je pri zdravljenju kroničnega hepatitisaB v uporabi pet zdravil: interferon alfa,pegilirani interferon alfa, lamivudin (LAM),adefovir dipivoxil (ADV), entecavir (ETV).Interferon alfa predpisujemo za obdobjeod 4 do 6 mesecev pri HBe pozitivnih bolnikihin od 12 do 24 mesecev pri HBe negativnihbolnikih. Uspeh zdravljenja je od 10- do 30-odstoten in zdravilo nekateri bolniki slabšeprenašajo.Pegilirani interferon alfa je učinkovitejšiod nepegiliranega. Učinkovitost pri HBeAgpozitivnih bolnikih je do 35-odstotna, priHBeAg negativnih pa do 43-odstotna po polletnemzdravljenju. Opisujejo tudi relativnovisoko izginotje Ag HBsAg, na letni ravni od3 do 4 odstotke.Lamivudin je prvi peroralni nukleozidnianalog za zdravljenje VHB, bolniki ga dobroprenašajo, običajno traja zdravljenje 12mesecev. Bolniki dosežejo remisijo v okrog20 odstotkih (HBeAg pozitivni bolniki v 5odstotkih, pri HBeAg negativnih bolnikih jepotrebno daljše zdravljenje). V približno trehletih se pri povprečno 50 odstotkih razvijeodpornost.Adefovir dipivoxil je prvi peroralni nukleozidnianalog, ki so ga uporabili pri zdravljenjuhepatitisa C. Pri HBeAg pozitivnih bolnikih jeuspeh zdravljenja 12-odstoten, enako pri HBe-Ag negativnih bolnikih. Incidenca odpornostije manjša kot pri lamivudinu, približno 30odstotkov v petih letih. Zdravilo uporabljamopri odpornosti na LAM, dekompenziranihcirozah, pred transplantacijo jeter in po njej,kadar gre za odpornost na LAM, ter pri bolnikihs pridruženo HIV-okužbo.Entecavir je v tretji fazi kliničnih raziskavin mnogo obeta. Uspeh zdravljenja je pol letapo zaključenem zdravljenju pri HBeAg pozitivnihbolnikih do 67-odstoten, pri HBeAgnegativnih pa do 90-odstoten. Odpornostizaenkrat še niso zaznali.Pegilirani interferon alfa še vedno predstavljaprvo linijo zdravljenja zaradi dolgotrajnejšegavirusnega odgovora (SVR – sustainedvirological response), čeprav se uporabljaparenteralno, ima stranske učinke, je sorazmernodrag in ima slabši učinek pri visokiviremiji ter genotipih C in D. Nukleoz(t)idiimajo prednost zaradi oralnega načina zdravljenja,majhnih stranskih učinkov in nizke cene.Interferoni ne izzovejo odpornosti in sprožijov primerjavi z nukleoz(t)idi bolj kvalitativnikot kvantitativni virusni odgovor. Pri sočasniokužbi s HIV uporabljamo poleg zdravil zaVHB (interferon alfa, ADV, ETV) tudi tenofovirin emtricitabine.PričakovanjaSedanja zdravila imajo omejeno učinkovitost,zato potrebujemo boljša oziroma boljšostrategijo zdravljenja. Zaenkrat so se izkazalerazlične kombinacije zdravil, kot so pegeliraniinterferon alfa in LAM ter kombinacija LAMin ADV. Na vrata že trkajo novi nukleozidni innukleotidni analogi, ki so v tretji fazi kliničnegapreizkušanja: emtricitabine, telbivudine, clevudine,valtorcitabine, tenofovir in pradefovir.Hepatitis C EpidemiologijaOkoli 3 odstotke svetovnega prebivalstva,maj 2007 ISIS

130STROKOVNA SREČANJAtj. 170 milijonov ljudi, je kronično okuženegaz VHC. Zbolevnost se giblje med 0,1 in 5odstotki. Ocenjujejo, da je okoli 5 milijonovkroničnih nosilcev VHC v zahodni Evropi,nekaj manj v ZDA. V industrijskih deželah jeVHC povzročitelj 20 odstotkov vseh akutnihhepatitisov, 70 odstotkov kroničnih hepatitisov,40 odstotkov jetrnih ciroz, 60 odstotkov HCCin 30 odstotkov vseh presaditev jeter. Incidenconovih simptomatskih okužb ocenjujejo na 1do 3 primere na milijon prebivalcev na leto.Razlogi za zmanjšanje prenosov so doslednotestiranje krvodajalcev in ustreznejši zaščitniukrepi v zdravstvu. Glavni načini prenosa soparenteralni pri i.v. narkomanih, v nekaterihdeželah pa je število okužb tudi pri narkomanihv upadu zaradi boljše dostopnostineoporečnih igel.V Franciji je prevalenca anti VHC pozitivnihoseb od 1,1 do 1,2 odstotka. Od teh je 80odstotkov viremičnih, okoli pol milijona imakronično okužbo z VHC (prevalenca okužbez VHC je najvišja pri i.v. narkomanih, tj. 60-odstotna, sledijo zaporniki 20 odstotkov in 20odstotkov HIV pozitivne osebe).Bolezenski potekNapredovanje jetrne fibroze je merilo za napovedizida in način zdravljenja. Fibrogenezaje zapleten in napredujoč proces, ki je povezanz nekro-inflamatornim procesom in aktivacijozvezdastih celic. To lahko ugotovimo le z jetrnobiopsijo: fibroza se razvije hitreje pri starejšihmoških in alkoholikih. Virusno breme in virusnigenotip nista odločilna za napredovanjebolezni. Napredovanje je hitrejše pri imunskooslabelih osebah. Vse večji pomen pripisujejotudi jetrni steatozi, debelosti in odpornosti nainzulin. Zvišan jetrni encim ALT v serumu jepovezan z napredovanjem jetrne fibroze. Prinormalnem ALT je napredovanje jetrne fibrozeredko. Serumski označevalci jetrne fibroze šeniso dovolj zanesljivi, prav tako ne elastografija,s katero skušajo neinvazivno ugotoviti jetrnotrdoto in elastičnost s pomočjo “fibroskena”.Merilo za napredovanje fibroze so izključnoponovne jetrne biopsije vsake tri do pet let.ZdravljenjeKombinacija pegilirani interferon alfa inribavirin je trenutno referenčna. Trajni virusniodgovor, ki ga ocenjujemo kot odsotnost VHCRNA v krvi pol leta po končanem zdravljenju(SVR), raziskave kažejo pri 50 do 60 odstotkihbolnikov. Nekatere raziskave kažejo, da tudipri tistih, ki se na zdravljenje odzovejo, RNAVHC v jetrih ne najdejo še vsaj nekaj let. Prigenotipu 2 in 3 je uspešnost zdravljenja okoli90-odstotna, pri genotipu 1 pa okoli 50-odstotna.Celo pri bolnikih z napredovalo jetrnofibrozo s prehodom v jetrno cirozo je lahkouspešnost do 50-odstotna. Zaradi stranskihučinkov zdravljenja (anemije, levkopenije) jepri nekaterih bolnikih potrebna tudi uporabaeritropoetina in filgrastima. Bolnike z genotipom2 in 3 ter manjšim virusnim bremenom(tj. manj kot 400.000 IU/ml) lahko zdravimole tri do štiri mesece, vse druge običajno do 12mesecev oziroma pri genotipu 1 in počasnemvirusnem odgovoru do leto in pol. V načrtuso novi algoritmi zdravljenja.Pri ponovnem zdravljenju bolnikov, prikaterih dosedanje zdravljenje ni imelo učinka,in tistih, pri katerih bolezen izbruhne ponovno,je potrebno upoštevati genotip VHC in prisotnostoziroma odsotnost jetrne ciroze. Necirotičnibolniki z genotipom 2 in 3 se uspešnoodzovejo na zdravljenje v 30 do 40 odstotkih.Pri bolnikih z genotipom 1 in prisotnostjociroze je zdravljenje povsem neuspešno.Pri bolnikih, ki ponovno zbolijo, je možnostozdravitve do 50-odstotna.Pri bolnikih s steatozo, inzulinsko odpornostjoin pri osebah, ki dnevno uživajo večkot 20 g alkohola, ugotavljajo slabše rezultatezdravljenja. To velja tudi za bolnike s HIV inpridruženo VHC-okužbo, kjer je SVR zaradimedsebojnih vplivov zdravil in njihovih stranskihučinkov od 20- do 45-odstotna. Podobniso tudi rezultati kombiniranega zdravljenjaponavljajoče se VHC-okužbe po presaditvijeter. Priporočajo zaščitno zdravljenje takojpo presaditvi.PričakovanjaPribližno polovica bolnikov z VHC se nazdravljenje ne odzove oziroma pride pri njihdo ponovnega izbruha bolezni ali pa gre zastranske učinke zdravljenja oziroma slabšeprenašanje zdravila. Tako še vedno iščejoboljše načine zdravljenja: novi tipi interferona(albuferon in druge oblike interferona, pridobljenez genskim inženiringom) in receptorskiagonisti (CPG); viramidin kot ribavirinskianalog kaže manjšo pojavnost anemij. Potrebneso tudi raziskave z uporabo odmerkov zdravil,ki jih prilagodimo bolnikovi teži.V proučevanju so cepiva ter specifičniencimski zaviralci VHC (VX – 950, SCH503034, BILN – 2061). Nekateri encimi VHC(NS 2–3, NS 3–4 A, proteaze, NS 3 helikazein NS 5B RdRp), ki so nujno potrebni prirazmnoževanju virusa, so lahko potencialnetarče novih zdravil.Ker ni modelov za kulture celic za razmnoževanjeVHC oziroma živalskega modela,ni dosti možnosti za testiranja novih protivirusnihmolekul.Glavni problem torej danes predstavljajoomejeno število učinkovitih zdravil in stranskiučinki le-teh. Odpornost na zdravila zaenkratše ne pomeni večjega problema.Zaključek Okužbe z VHB in VHC so glavni javnozdravstveniproblem po svetu. Danes boljšerazumevanje epidemiologije in naravnegapoteka okužb z VHB in VHC omogoča tudizgodnejšo diagnozo. Pri okoli 50 odstotkihbolnikov s kroničnim hepatitisom B lahkonadzorujemo razmnoževanje virusa, pri okoli50 odstotkih kroničnih bolnikov s kroničnimhepatitisom C pa virus z zdravili odstranimo.Z novimi zdravili načrtujemo učinkovitejšezdravljenje večine bolnikov, okuženih z VHBin VHC, predvsem z namenom, da bi zmanjšaliskupno virusno breme oziroma rezervoarvirusov.ISIS maj 2007

132STROKOVNA SREČANJACelovito zdravljenje hudo poškodovanihRadko KomadinaIz tradicionalnih bienalnih sestankov,ki smo jih pripravljali travmatologi,ortopedi in fiziatri od leta 1997 naprej,so celjski dnevi prerasli v neformalnikongres zdravnikov, ki se v Slovenijiukvarjamo s kirurgijo mišično-skeletnegasistema in s celovitim zdravljenjem hudopoškodovanih.Delovno predsedstvo: prof. Smrkolj, asist. Kristan, prim. Vlaović (z leve)VI. celjski dnevi so potekali 23. in 24. marca2007 v dvoranah Narodnega doma v Celju.Organizatorji smo morali zamenjati dosedanjolokacijo v nekoliko manjšem Celjskem domu,saj so nas presenetili številni novi obiskovalci.Obravnavali smo dve ločeni temi z vabljenimipredavatelji iz Slovenije, Hrvaške, Nemčije,Slovaške, Velike Britanije in Združenih državAmerike. Prvega dne smo spoznali prednostiskupnega evropskega registra hudo poškodovanih.Dr. Lefering, ki vodi osrednji registertravme v Kölnu, nam je predstavil njihoveizkušnje od leta 1992 dalje. V registru sodelujepribližno 80 nemških travmatoloških klinik,8 od 12 avstrijskih travmatoloških klinik, enašvicarska travmatološka klinika, od lani Travmatološkioddelek Splošne in učne bolnišniceCelje, merilo za sodelovanje je izpolnil tudiKlinični oddelek za travmatologijo v Ljubljani.Sodelovanje v evropskem registru pomenizagotavljanje kakovosti oskrbe posameznegapoškodovanca, kakovosti dela celotnega oddelka,omogoča primerjavo lastne uspešnostiz drugimi evropskimi oddelki.Leta 2002 smo na evropskem travmatološkemkongresu na Dunaju sodelovali na okroglimizi o predbolnišničnih in bolnišničnihsistemih nujne zdravstvene pomoči v različnihevropskih državah. Evropsko travmatološkozdruženje je sklenilo poenotiti sisteme. Leta2004 smo v okviru delovne skupine ETS pripravilipresek stanja in posameznim evropskimdržavam, ki niso dosegale svetovanegapovprečja, svetovali konkretne ukrepe. Napobudo delovne skupine za urgentno medicinopri nemškem travmatološkem združenjusmo svetovali ciklično obnavljanje veščin zazačetno oskrbo hudo poškodovanih v vsehdržavah članicah Evropskega travmatološkegazdruženja. Na evropskem travmatološkemkongresu v Ljubljani maja 2006 smo se dokončnoodločili, da se priključimo ATLSEurope. Društvo travmatologov Slovenije sledievropskim priporočilom in v sodelovanju sSvetom za reanimacijo pripravlja učne vsebinetečaja, v katerega vabimo najprej nadzornetravmatologe.V Evropi poteka na ravni strokovne organiziranostitravmatoloških služb živahno gibanje.Po eni strani se povečuje sodelovanje kostnihkirurgov na ortopedsko-travmatološkempodročju, po drugi strani pa sodelovanje urgentnihkirurgov s travmatologi. Opredeljenaje prednost skupinske obravnave hudo poškodovanegas kirurgom, veščim travmatologije,anesteziologom, intenzivistom, radiologom,transfuziologom, nevrokirurgom, urologomin drugimi. Na sestanku je doc. dr. Cimermanizvrstno predstavil zasnovo sodobne travmatologije,ki ji slovenski travmatologi vestnosledimo v okviru evropskih smernic.Po evropskih smernicah bi morali že leta2006 sprejeti slovensko zakonodajo, ki določapravila pri presaditvi kostnega tkiva innjegovih nadomestkov. Prof. dr. Koller, ki jeeden od avtorjev evropskih smernic, nas jeprepričal, da moramo dosedanje delo kostnihbank posodobiti in uskladiti z zakonodajo, kise pripravlja, pri čemer je potrebno intenzivnosodelovanje kostnih kirurgov. Razvoj novihproizvodov na področju kostnih nadomestkov,ki ga je predstavil prof. dr. Wilkins iz ZDA, napovedujena tem področju velikanski, a tudinadvse drag napredek.Izdali smo recenziran zbornik prispevkovvabljenih predavateljev, ki ga je sofinanciralARRS. Knjižica s 126 stranmi je tako dobrodošlobranje mladim kolegom, ki šele začenjajostrokovno pot, kakor tudi izkušenim nosilcemnaše dejavnosti. Sestanka, ki je obravnavalta hip zelo aktualno vsebino prihodnjih urgentnihcentrov, se minister Bručan sicer nimogel udeležiti, nas je pa pisno pozdravil innam zaželel uspešno delo. Sklepi, ki smo jihsprejeli, bodo pomagali tudi ministrstvu prirazvoju urgentne službe.Sklepi društva travmatologov Slovenijein ortopedskega združenja SZD,sprejeti na VI. celjskih dnevih:I. Sklepi, ki se nanašajo na register hudopoškodovanih1. Društvo travmatologov Slovenije podpiravključitev KO za travmatologijo, travmatološkegaoddelka v Mariboru in Celju terkirurških oddelkov regionalnih bolnišnic,ISIS maj 2007

STROKOVNA SREČANJA133kjer zdravijo hude poškodovance, v registerDGU. Poglavitni namen je uvajanjeprimerljive kakovosti med slovenskimi inevropskimi travmatološkimi oddelki.2. Delovna skupina (asist. mag. Brilej, asist.mag. Kristan, doc. dr. Čretnik, asist. Košir)bo pripravila izhodiščno dokumentacijotudi za druge oddelke slovenskih bolnišnic,ki bi se želeli vključiti v register DGU. Prvičse bodo sestali do konca meseca aprila 2007in omogočili še pravočasni vnos protokolovza leto 2006.3. Društvo travmatologov Slovenije podpirazasnovo nadaljnjega razvoja travmatologije,ki ga je predstavil doc. dr. Cimerman.Zasnova poudarja osrednjo vlogo travmatologapri obravnavi hudo poškodovanegain hkrati timsko interdisciplinarno naravodela. Zasnova upošteva materialne in logističnesposobnosti posameznih bolnišnic(modularno načelo delovanja urgentnihcentrov, načelo vladne podkomisije zaurgentno medicino).4. Društvo travmatologov Slovenije uveljavljasvoje članstvo v ATLS Europe (asist.Košir). Svet za reanimacijo (prim. asist.mag. Vlahovič) in DTS (asist. Košir) bostapripravila predlog tečaja za ciklično obnavljanjeveščin sprejema in oskrbe hudopoškodovanih v Sloveniji. V inštruktorskoizobraževanje bodo povabljeni nadzornitravmatologi.Prof. Lovrič, dr. Kruščić, prim. BuhanecPrim. Rusek v živahni razpraviII. Sklepi, ki se nanašajo na presadke podpornihtkiv5. Evropska smernica 2004/23/EC je predvidelasprejetje nacionalnih aktov, ki obravnavajopresaditev celic in tkiv, do 7. 4. 2006.Priporočamo, da bi slovensko zakonodajoz evropskimi smernicami uskladili še vletu 2007. Ortopedsko združenje SZD inDTS imenujeta delovno skupino (asist. dr.Fokter, prim. Kramberger, asist. dr. Brecelj,asist. Kralj, Mihalič), ki bo pomagala pripripravi zakonskih določil Zavodu RepublikeSlovenije za presaditev organov intkiv Slovenija-Transplant.6. Nacionalna tkivna ustanova za kostnein mehkotkivne presadke bo delovalaneprofitno in skrbela za pridobivanje,predelavo, skladiščenje in distribucijo alotransplantatov.Povezana bo z donorskimibolnišnicami, ki že zadostujejo pogojemza odvzem tkiv, uporabniška mesta bodovse slovenske bolnišnice, ki se ukvarjajo zlokomotorno patologijo in imajo zagotovljeneminimalne standarde za kratkotrajnoskladiščenje presadkov.7. Zaradi specifičnih indikacij (bolniki, prikaterih ni mogoče ali ni smotrno odvzetiavtotransplantatov, stanja, pri katerih jeindicirana uporaba posebej prirejenih kostnihnadomestkov) Ortopedsko združenjeSZD in DTS pozivata pristojne organe, dačimprej omogočijo promet s kostnimi nadomestki,ki poleg mineralov vsebujejo tudiorganske molekule – pospeševalec kostnetvorbe, pridobljene v skladu z mednarodnimistandardi, ki jih izkazujejo ustreznicertifikati (CE).maj 2007 ISIS

134STROKOVNA SREČANJAKirurška obravnava raka dojkeVdeželi in mestu, kjer se je rodilakirurgija kot znanost, ko se jeleta 1740 društvo kirurgovodcepilo od društva brivcev,še danes organizirajo odličnetečaje za številne kirurške specialnosti. Mednarodnikirurški tečaj o raku dojke je potekal naRoyal College of Surgeons of England, London,od 5. do 8. marca 2007. V Angliji specializantne more pristopiti k specialističnemu izpitu,mlad specialist pa pravzaprav ne začeti samostojnegadela, če prej ne opravi obsežnega tečajas področja, s katerim se bo srečeval. Ker se privsakdanjem delu splošni kirurgi v Slovenj Gradcusrečujemo tudi z rakom dojke in svoje deloopravljamo v skladu s sprejetimi smernicami, jedodatno izobraževanje nujno. Zato velja zahvalana tem mestu najprej kirurški ekipi Onkološkegainštituta za nesebično pomoč pri izobraževanjupred enim letom ob uvajanju tehnike varovalnebezgavke v vsakdanjo prakso ter za sprotnomultidisciplinarno sodelovanje.Letošnjega tečaja, po vrsti enajstega, se jeudeležilo 33 udeležencev več kot 10 različnihnarodnosti. Po uvodnih besedah je sledilo spoznavanjebritanskega sistema preventive – presejanja,ki je v veljavi skoraj 20 let. Na tri leta namamografijo povabijo vse v državi prijavljeneter v zdravstvenem sistemu registrirane ženskemed 50. in 65. letom starosti. Sistem presejanjaje dokazano učinkovit, odzivnost je okrog 80-odstotna. Poleg vpliva adjuvantne terapije jeravno zgodnje odkrivanje v presejalnih centrihglavni razlog za zmanjšanje umrljivosti (za osemodstotkov) zaradi raka dojke po letu 1991 kljubvedno večji incidenci. Na račun zgodnjega odkrivanjase v več kot 50 kirurških centrih ponašajotudi z 72-odstotnim deležem ohranjajočekirurgije ob 28 odstotkih mastektomij. Slednjimv 10 odstotkih takoj rekonstruirajo dojko, sicervečinoma kasneje. Obsevanih je 54 odstotkovvseh bolnic. Odstotek vseh lokalnih recidivovznaša 2,9 odstotka.V diagnostiki smo poleg ponavljanja znanihresnic in odčitavanja zanimivih mamogramovin UZ-izvidov spoznavali vlogo magnetneresonance. Pri raku dojke je to zelo občutljivametoda, a manj specifična. Uveljavila se je tudiv presejanju mladih bolnic z znano genetskoobremenjenostjo.V invazivni diagnostiki tankoigelna biopsijavse bolj izgublja svoj pomen in napovedujejo,da jo bo debeloigelna prej ali slej popolnomaizpodrinila. Verjetno bo tankoigelna biopsijaJurij GorjancPo predavanjih sledi razprava o zanimivih primerih.ostala aktualna pri ugotavljanju recidivov terugotavljanju prizadetosti pazdušnih bezgavk(UZ-vodena punkcija). Sledila so predavanja okirurškem in adjuvantnem zdravljenju, podprtas podlago največjih študij, opravljenih v zadnjihletih, ter tudi tistih, ki so v teku. Pomembnost“z dokazi podprte medicine” (evidence-basedmedicine) pri vseh postopkih zdravljenja je bilardeča nit tečaja.Tečajniki smo najbolj uživali ob predstavitvahprimerov bolnic ter možnosti sodelovanjav diagnostičnem in/ali terapevtskem postopku.Takemu delu je bilo namenjeno največ časa, vmultidisciplinarnem “predsedstvu” pa so namtežje primere pomagali reševati posameznispecialisti. Kirurgi smo se nekoliko težje znašlipri načrtovanju hormonske in kemoterapije alicelo genskem svetovanju, pa vendar smo dobilisplošen vtis, kaj je potrebno, kaj smiselno.Kljub jasnemu upoštevanju smernic se dopuščaindividualno prilagajanje zdravljenja glede naštevilne dejavnike.Kirurgija varovalne bezgavke je kljub dolgoletnemubritanskemu vztrajanju pri vzorčenjubezgavk prvega reda (“sampling”) danes splošnouveljavljen standard tudi tam. Zato je bil velikdel tečaja namenjen tej temi - možnosti ohranjajočekirurgije tako glede dojke kot pazduhe.V posameznih centrih so po milanskem zgleduže začeli z neposrednim intraoperativnim obsevanjempodročja po lokalni eksciziji tumorja.Te in še nekatere novosti nam je predstavil prof.Robert Mansell, ki je glede kirurgije dojke tudimednarodna avtoriteta. V bližnji prihodnostise obeta pohod predvsem še bolj ohranjajočekirurgije, tudi s pomočjo neoadjuvantne terapijeza večino bolnic. Potrebi po večdnevnem čakanjuizvida debeloigelne biopsije tumorja ali natančnegapreverjanja prizadetosti varovalne bezgavkenaj bi se bilo kmalu mogoče izogniti s pomočjopostopka polimerazne verižne reakcije (PCR),ki zasledi prisotnost tumorskih celic v vzorcu vnekaj minutah neposredno po punkciji ali celointraoperativno poda oceno varnostnih robovekscizije in prizadetosti varovalne bezgavke tertako delno nadomesti delo patologa. Glede malobolj oddaljene prihodnosti (več kot 10 let) pakirurgom v zdravljenju raka dojke ni napovedovalsvetle prihodnosti. Veliko naj bi namreč obetalaminimalno invazivna metoda mikrovalovne (neradiofrekvenčne) ablacije tumorja preko igelnesonde, čeprav so postopki še v poizkusni fazi.Sledila so predavanja in pogovori o rekonstruktivnihrešitvah po operacijah dojke, konajvečkrat sodelujeta splošni kirurg in kirurgplastik. Nekaj smo izvedeli še o pravno-medicinskihvidikih odškodninskih tožb, pri čemer namje pravnik ugledne odvetniške pisarne predstavilnajodmevnejše primere tožb s področja zdravljenjaraka dojke v Angliji v zadnjih letih. Področje,ki nam je v Sloveniji še relativno neznano.Ob koncu smo udeleženci opravljali še pisniizpit – preverjanje znanja, pri čemer so bilaizpitna vprašanja vzeta iz kataloga vprašanj zaspecialistični izpit za “breast surgeon” - kirurgza dojko, ki postaja v Angliji vse bolj aktualnaspecialnost. Čeprav nas je bila večina prisotnihspecialistov splošne kirurgije, se sploh nismoslabo odrezali.Tečaj zelo priporočam vsem, ki se ukvarjajo zzdravljenjem raka dojke. Bralec lahko več o njihizve na W: www.rcseng.ac.uk/raven/courses ISIS maj 2007

STROKOVNA SREČANJA135Potapljanje in potapljanje za ljudis posebnimi potrebamiBlanka Mikl MežnarJubilejni, peti mednarodni simpozij potapljaške in hiperbarične medicine, ki je potekalv Termah Zreče 9. in 10. februarja 2007, je postregel z zanimivimi predavanji,ki so jih predstavili strokovnjaki iz širše jadranske regije, Evrope in Amerike.Vdveh dneh so skoraj dvestotimzbranim poslušalcempredstavili novosti na področjuuporabe hiperbaričneoksigenacije v medicini, potapljanjater potapljanja za ljudi s posebnimipotrebami.Petkovo okroglo mizo o hiperbaričnimedicini je odprla prof. dr. Danica Vujnovićiz Srbije, ki je predstavila izkušnje več kottridesetletnega dela na področju zdravljenjas povišanim tlakom kisika pri anaerobnihsepsah in poškodbah s tokom visoke voltaže.V nadaljevanju so svoje izkušnje z uporaboHBO pri patologijah, kot so osteomielitis inradionekroza ter srčno popuščanje, predstavilistrokovnjaki iz hiperbaričnih centroviz Ljubljane, Pulja, Zagreba, Osijeka, Splita,Budimpešte, Beograda, Zemuna in Budve.Dr. Gojko Gošović je predstavil osnovneinformacije o delitvi, tehničnih značilnostih,prednostih in pomanjkljivostih posameznihtipov hiperbaričnih komor. Zbranim zdravnikomiz različnih zdravstvenih ustanov sobile predstavljene tudi konkretne možnostiuporabe hiperbarične medicine kot dopolnilneponudbe v zdraviliškem turizmu.Sobotni, osrednji del posveta je potekal vtreh sklopih. Teme prvega sklopa so obravnavalepotapljanje za ljudi s posebnimi potrebami,v nadaljevanju so potapljaške organizacijes tega zemljepisnega področja predstavile svojedelo, zaključek pa je bil namenjen potapljaškimtemam. Drugi dan posveta je slovesno začelpredsednik največje in najstarejše potapljaškeorganizacije na svetu CMAS. (ConfédérationMondiale des Activités Subaquatiques) terčastni gost posveta, gospod Achille Ferrero.V prvem sklopu so predstavniki mednarodnezveze IAHD Adriatic iz Slovenije, Hrvašketer Bosne in Hercegovine predstavili zaključekpetletnega dela v vseh programih potapljanjaza ljudi s posebnimi potrebami, ki jih izvajajoPredstavniki Inštituta za rehabilitacijo RS (foto: arhiv IAHD Adriatic)na širšem jadranskem območju. Predstavljeniso bili rezultati učenja potapljanja in natosamega potapljanja kot ene od dejavnosti zakakovostnejše preživljanje prostega časa pridiabetikih, ljudeh z amputacijami ter ljudeh zokvaro hrbtenjače. Gospod Fraiser Bathgate,tehnični direktor IAHD, je predstavil novorazvit program za ljudi z mentalnimi primanjkljaji,ki je namenjen njihovemu seznanjanjuz vodo in s potapljanjem v bazenu. Dr. NenadDikić iz Združenja za medicino športa Srbijeje prikazal dokumentarni film o projektu izvedbepriprav in samega tečaja potapljanjater potapljaških počitnic za manjšo skupinoljudi z omejitvami (pretežno ljudi s poškodbohrbtenjače), ki je bil izpeljan v Srbiji. Na žalostje šlo, zaradi omejenih finančnih sredstev, zaenkraten projekt, ki je skupinici potapljačev zomejitvami sicer omogočil pogled pod vodo,ne pa za dejavnost, ki bi obogatila njihovoživljenje tudi v nadaljevanju.Po kratkem odmoru je v uvodu drugegasklopa prisotne pozdravil predsednik RepublikeSlovenije dr. Janez Drnovšek, ki je pohvalilprizadevanja, da se tudi ljudem z zelorazličnimi omejitvami omogoči sodelovanjev dejavnostih, ki so jih nekoč lahko opravljalisamo zdravi ljudje. Spoznal je tudi potapljačes poškodbo hrbtenjače ter sodelavce, ki v programusodelujejo že od samega začetka.Posvet se je nadaljeval s predavanjemgospoda Massima Pierija, predstavnika DAN(Divers Alert Network), največje svetovneorganizacije, ki skrbi za varnost potapljačev.Predstavil je Diving Safety Laboratory in njihovtrenutno potekajoč projekt zbiranja podatkov opotopih, vključno z dopplersko oceno količinedušikovih mehurčkov v krvi po opravljenempotopu na vzorcu dveh milijonov potopov,opravljenih po vsem svetu. V nadaljevanju jegospod Neven Lukas povedal nekaj o novemzakonu o potapljanju, ki ga pripravljajo naHrvaškem, svoja poročila o dogajanju v preteklemletu pa so predstavili predstavniki DAN izmaj 2007 ISIS

136STROKOVNA SREČANJArazličnih držav širše jadranske regije. Poročilogospoda Darka Kovačeviča, predstavnika DANHrvaške, je bilo zelo kratko, saj je čas, predvidenzanj, prepustil svoji kolegici, ki je zbranim predstavilačudovit projekt uporabe hidroterapijepri otrocih z različnimi omejitvami.Nadaljeval je prof. dr. Željko Dujić s splitskePredsednik države prejema najvišje potapljaškopriznanje iz rok predsednika CMAS (foto:arhiv IAHD Adriatic).medicinske fakultete s temo “Breath-hold diving”,v kateri je predstavil strokovno oziromamedicinsko plat ene najzanimivejših disciplinpotapljanja, ki se uveljavlja v zadnjem času,to je prostega potapljanja. Praktični del jepredstavila srebrna z zadnjega svetovnegaprvenstva v tem športu, Karla Fabrio iz Hrvaške.V svoji temi se je dotaknila tudi mejaprostega potapljanja, ki jih tekmovalci v tehdisciplinah premikajo skorajda vsak dan. Dr.Petar J. Denobla z Univerze Duke je predstavilodpravo Britannic 2006, v kateri je skrbel zavarnost sodelujočih potapljačev. Šele devetoodpravo na razbitino sestrske ladje Titanic,ki leži spoštljivih 120 metrov globoko, jeorganiziral History Channel. Na posvetu smoimeli možnost videti nekaj posnetkov, ki bodosicer premierno prikazani šele januarja 2008.V nadaljevanju je dr. Denoble predstavil tudianalizo 947 smrtnih nesreč pri potapljanju,ki jo je opravil s svojimi sodelavci. Sledil jeprispevek Igorja Vrhovca, inštruktorja inodličnega jamskega potapljača, v katerem jecelostno predstavil jamsko potapljanje.Zaključek posveta je bil tudi letos nekaj posebnega.Namenjen je bil vsem, ki imajo radimorje in vse, kar je povezano z njim. DanijelFrka, za mnoge upravičeno najboljši podvodnisnemalec in fotograf, skupaj z ekipo že daljčasa pripravlja oddaje o potopljenih ladjah naJadranu. Premierno je prikazal oddajo iz cikla“Skrivnosti Jadrana” o ladji Szent Istvan, ki se jepotopila 10. junija 1918 blizu Premude.Posvet, ki je zrasel iz skromnega srečanjapotapljačev s posebnimi potrebami in vseh,ki so pri projektu sodelovali, in je bil prvenstvenonamenjen predvsem seznanjanjuvseh zainteresiranih z medicinskimi vidiki invprašanji, ki se ob potapljanju ljudi z zelo različnimiomejitvami pojavljajo, je tako postopnoprerasel v srečanje zdravnikov, potapljačevna dih, tehničnih potapljačev, jamskih potapljačev,rekreativcev, invalidov, podvodnihfotografov in snemalcev, predstavnikov večinepotapljaških in invalidskih organizacij tegaobmočja ter čisto navadnih potapljačev, torejvseh, ki jim je skupna ljubezen do vode. Teme,ki jih obravnava, pa so vedno bolj raznolikein pokrivajo celoten spekter od zdravljenjas povišanim tlakom, medicine in fiziologijepotapljanja, varnosti potapljanja ter novostina vseh teh področjih.ODMEVIPripombe k recenziji: Slovensko javno zdravstvo20. stoletja in njegov soustvarjalec dr. Bojan PircVletošnji februarski številkiIzide, glasila Zdravniškezbornice Slovenije, je bilaobjavljena recenzija knjigeavtorice doc. dr. Zvonke ZupaničSlavec z naslovom: Javno zdravstvo 20.stoletja in njegov soustvarjalec dr. Bojan Pirc,ki jo je napisal France Urlep.Recenzija opisuje tudi dejavnost prof. dr.Bojana Pirca v zvezi s podiplomskim izobraževanjem,katerega izvajalec je bil ZavodSRS za zdravstveno varstvo. Recenzent dobesednonavaja (stran 147, 2. stolpec, 3. odstavek):“Podrobno je opisan celoten projekt,Aljonka Češarek Turkpodprt z izjavami nosilke tega izobraževanja,mag. Aljonke Češarek Turk.” Iz tega bi se dalorazumeti, kot da stojim za vsem, kar je o temnapisano v knjigi ali v recenziji. V recenzijipa me zlasti moti naslednja izjava (stran 147,2. stolpec, 5. odstavek, 6.–10. vrstica): “Petnajstletnooblikovanje podiplomskega študijajavnega zdravstva za zdravnike med leti 1968in 1981 je bilo najpomembnejše delo poznihlet dr. Bojana Pirca.”Pri “oblikovanju” podiplomskega študijajavno zdravstvo je poleg dr. Bojana Pirca sodelovalokar nekaj pomembnih in uglednihfakultetnih učiteljev ljubljanske in zagrebškemedicinske fakultete in univerze v Ljubljaniter drugih strokovnjakov. Z naklonjenostjo sosodelovali pri izvedbi študijev in jim s svojimipredavanji dajali značilni ton in vsebino, za karse jih s hvaležnostjo in spoštovanjem spominjamše danes. Brez dvoma ima za oblikovanjeprograma in uvedbo študija javno zdravstvo vslovenski prostor največ zaslug tedanji direktorZavoda SRS za zdravstveno varstvo prof.dr. Saša Cvahte. Prav bi bilo, da vsi, ki pišejospomine, ne bi pozabili njegovih zaslug napodročju slovenskega javnega zdravstva in jihtudi zapisali.ISIS maj 2007

TAKO MISLIMO137Kdaj velja kodeks medicinske etike?Tončka TropŠtudij medicine sem začela daleč nazaj, še v času socializma.Odločitev je slonela na veliki želji pomagati ljudem. Sem enazadnjih generacij, ki je poslušala predavanja prof. Milčinskegao etiki in deontologiji. Še vedno se spominjam definicije medicine,po kateri je le-ta znanost in umetnost. Je to še danes?Takrat v medicini še ni bilo denarja (plače vseh so bile približnoenake). Opravila sem študijske obveznosti in začela uporabljati znanjev praksi. Med specializacijo sem srečala veliko zdravnic in zdravnikov,danes bi jih lahko imenovala “ljudje z velikim srcem”, ki so poslušali,razumeli in imeli znanje. Zame takrat niso bili, prav tako še danes niso,pomembni nazivi pred in za priimkom. Še vedno imam zelo lepe spominena specialistični izpit pri prof. Rozmanu.Sredi vpetosti med službene obveznosti in skrb za hčer se je prikradlabolezen. Pred skoraj sedmimi leti sem srečala okuženega klopa terpričela zdravljenje ob pojavu eritema skladno z doktrino. Ob zagonubolezni sem bila pri infektologih še trikrat zdravljena s ceftriaksonom.Zdravljenje je imelo vedno le prehodni uspeh.Tako sem po spletu naključij, ki mi jih je prineslo življenje, pričelaspoznavati zdravnike tudi iz drugega zornega kota, kot bolnik. Tuditakrat sem srečala zdravnice in zdravnike z velikim srcem. Hkrati semspoznala, da me nekateri kolegi, do katerih sem prišla z napotnico, neposlušajo in kar je še huje, tudi verjeli mi niso. Slišala sem, da bodo mojetežave minile, a do danes še niso. Prav tako sem slišala, da je moja hojaposledica vzpostavitve napačnega vzorca hoje v možganih. Niso želelislišati, da je hoja odvisna od bolečin v določenem sklepu.Sprva sem upala, da bom s pomočjo antibiotikov bolezen premagala.Delala sem, dokler sem lahko hodila. Nato sem tiho upala na spontanoremisijo. Počasi, tekom let, sem ugotovila, da spadam ravno v tisto stotinoprocenta zbolelih za boreliozo, kjer bolezen napreduje kljub zdravljenju.Šele ko sem našla prispevek dr. Vere Maraspin Čarman in v njem stavek:“Prav tako obstajajo nepojasnjeni vzroki za neuspešnost zdravljenja zantibiotiki,” (1) sem se sprijaznila z usodo, kot radi poimenujemo tisto,česar si nismo izbrali, pa se je vseeno zgodilo.Skušala sem si lajšati vsakodnevne težave, ohraniti mišice nog innekaj kondicije, prilagoditi stanovanje, razporediti gospodinjske obveznosti…,skratka naučila sem se živeti z boleznijo. Po letu bolniškesem pričela delati štiri ure na dan. Včasih z manjšimi, drugič z večjimitežavami. Rada imam svojo službo, delo opravljam z veseljem, imamtudi dobre sodelavke.Ko si enkrat bolan, se srečaš tudi z invalidskimi komisijami. Nainvalidski komisiji sem bila v teku let že večkrat. Komunikacija je bilaprimerna in štiriurno delo so mi podaljševali. Zadnji obisk komisijepa je bil drugačen. V čakalnici sem opazovala obraze, na katerih se jezrcalil strah. Ko sem videla prihajati mariborskega profesorja, s katerimdo zdaj nisem imela neposrednega stika, sem pričakovala pogovor,mogoče kot na izpitu, in seveda podaljšanje štiriurnega dela. Vendarse moja bolezen ni skladala z okvirjem znanja v profesorjevi glavi,komunikacija pa je bila daleč pod ravnjo fakultetno izobraženih, kajšele kolegov. Za zaplete bolezni sem kriva sama, ker se po njegovemmnenju nisem pravočasno zdravila, sprememb na rokah, ki ustrezajoopisu atrofičnega akrodermatitisa, pa po njegovem sploh ni. Tudi zazdravljenje nevropatske bolečine še ni slišal.Še danes ne vem, kako sem uspela dostojanstveno zapustiti sobo znapisom invalidska komisija. Hvala kolegici, ki je osebno ne poznam.Njeno znanje je bilo širše, ravnanje pa visoko profesionalno. Za profesorjevoravnanje ni in ne more biti opravičila. Ker sva bila v odnosuzdravnik – bolnik, predvidevam, da tudi tukaj velja kodeks zdravniškeetike. Ali se motim?Zakaj sem sploh razgrnila svojo življenjsko zgodbo? S tem sem skušalapredelati stisko, ki me je spremljala, hkrati pa vzpodbuditi k razmislekuvse tiste, ki si služite denar z delom na invalidskih komisijah. Zanimame tudi, ali je v stanovskem glasilu možno objaviti zgodbo s temnestrani naših profesorjev?Imam dvajset let delovne dobe in želim si, da bi mi bolezen “dopustila”delati do polne pokojninske dobe. Upam, da mi nikoli več ne bopotrebno doživeti ponižujoče in arogantne obravnave za vrati, ki nosijonapis: invalidska komisija.(1) http://med.over.net/onko/glasilo_okno/letnik15_st1_2001/strokovnjaki_govorijo.htmmaj 2007 ISIS

138RECENZIJAIzbrana poglavja s področja klimakterijaHelena Meden Vrtovec,Damir Franić (urednika):Izbrana poglavja s področjaklimakterija. Ljubljana:Arkadija, 2007, 87 str.Izbrana poglavja s področja klimakterija,ki so predstavljena v publikaciji,skoraj v celoti pokrivajo kompleksnoproblematiko prelomnega obdobja vženskem in moškem življenju. Začetnisistematski predstavitvi fizioloških spremembob zmanjšanem delovanju ovarijev sledijopoglavja, v katerih avtorji prikazujejo svojepoglede na zdravljenje klimakterija. Iz vsehprispevkov veje prepričanje, da je odpravljanjesimptomov in posledic pomanjkanjaspolnih hormonov s hormonskimi pripravkimožno preseči. Hkrati se avtorji sprašujejo,do katere mere je še dopustno s hormonispreminjat tok življenja, posebno ker vemo,da ima hormonsko zdravljenje tudi izrazitoneugodne stranske učinke. Zanimiva so razmišljanjao drugih nehormonskih prijemih,ki lahko bistveno olajšajo prehod iz zreledobe v starost. Ko bralec skrbno prebere vseprispevke, dobi občutek, da ostajata ženskiin moški klimakterij še vedno misterij, ki gaposkušamo razumeti in obvladati, kar nam vceloti nikakor ne uspeva. Zdi se, da je razumetiklimakterij v vseh njegovih niansah prav takotežko kot razumeti minljivost življenja.Andreja KocijančičUčno gradivo, namenjeno udeležencemsrečanja zdravnikov, je razdeljeno na dvadela – splošni in specialni. Avtorji zbornikaso ugledni strokovnjaki, ki se ukvarjajo spodročjem klimakterija. Strokovna raven napisanihbesedil je kljub neizogibni različnostipisanja visoka.Zbornik zaradi svoje narave ne zajema vsehpomembnih vidikov menopavze pri ženskahin moških, so pa v njem zajeta tista vprašanja,s katerimi se praktično zdravnik najpogostejesrečuje. Napisan je z mislijo na zdravnika, ki ses temi problemi srečuje pri vsakdanjem delu,kar je dobrodošel pristop.S problemom menopavze se srečujemozelo pogosto skoraj vsi zdravniki v osnovnizdravstveni dejavnosti. Pričujoče gradivo jezelo dobro in menim, da je primerno tudi zazdravnike družinske medicine. Igor ŠvabNOVE PUBLIKACIJESrakarjeva ortopedijaProf. dr. France Srakar je leta 1996napisal prvi slovenski učbenik“Ortopedija”. Sedaj je izšla drugaizdaja tega učbenika, ki je dopolnjenaz nekaterimi novimi poglavji,večina poglavij pa je zaradi novih dognanjmočno spremenjena. Uredniki druge izdaje soprof. dr. Vane Antolič, predstojnik Katedre zaortopedijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani,prof. dr. Vinko Pavlovčič, predstojnik Ortopedskeklinike v Ljubljani, in prof. dr. SrečkoHerman. Uredniki so učbenik poimenovali“Srakarjeva ortopedija”, ker želijo s tem imenomohranjati tradicijo in spomin na pokojnegaprof. Srakarja, avtorja prve izdaje.Učbenik “Srakarjeva ortopedija” obsega20 poglavij, razdeljenih na splošni in specialnidel na skupno 408 straneh. Namenjen jepredvsem študentkam in študentom medicineter specializantkam in specializantom kirurgije,nevrologije, splošne medicine, fiziatrije,medicine dela in pediatrije. V pomoč botudi študentkam in študentom visoke šole zazdravstvene delavce (fizioterapevti, radiološkiinženirji, medicinske sestre in zdravstveniki) inpedagoške akademije, po njem pa bodo segalitudi zdravniki in zdravnice.Informacije: Ortopedska klinika, tajništvo,ga. Irena Cotman, T: 01 522 41 74. Irena CotmanISIS maj 2007

NOVE PUBLIKACIJE139Nefrologija 2007A. Kandus, J. Buturović Ponikvar, K. Grego, A. F. Bren: Nefrologija 2007: Obravnavamotenj elektrolitskega, vodnega in acidobaznega ravnotežja. Klinični oddelek zanefrologijo, SPS Interna klinika, Klinični center Ljubljana, Ljubljana 2007, 299 str.Knjiga je razdeljena na 22 poglavij:1. Kratek pregled kinetike nekaterih topljencev 9. Hiperkaliemija 17. Pomanjkanje fosfatov in hipofosfatemija2. Motnje v presnovi vode in natrija 10. Pregled vseh vrst motenj v acidobaznem 18. Hiperfosfatemijaravnotežju3. Hiponatriemija - Klinični primeri 11. Presnovna acidoza 19. Motnje v ravnotežju magnezija4. Hipernatriemija 12. Presnovna alkaloza 20. Vplivi motenj elektrolitskega ravnotežja naobtočila5. Poliurija 13. Respiracijska acidoza in respiracijska alkaloza 21. Uravnavanje motenj elektrolitskega, vodnega inacidobaznega ravnotežja s hemodializo6. Klinična uporaba diuretikov 14. Mešane motnje acidobaznega ravnotežja 22. Cistinoza7. Ocena hidriranosti in volumskega stanja bolnika 15. Hiperkalciemija8. Hipokaliemija 16. HipokalciemijaPredhodnica zgoraj navedene knjige (Nefrologija2002: Obravnava motenj elektrolitskega,vodnega in acidobaznega ravnotežja.Klinični oddelek za nefrologijo, Interna klinika,Klinični center Ljubljana, Ljubljana 2002, 142str.) je hitro pošla. Zato so avtorji oskrbeli novo,razširjeno in dopolnjeno izdajo 2007. Zdi semi, da se slednja lažje bere zaradi drugačnegaformata in tiska.Formalno se poglavja od 2 do 22 slogovnoin vsebinsko med sabo razlikujejo, dejansko paskoraj vsako poglavje v uvodu na kratko obdelateorijo, ki se nato izvede v klinično uporabo.Se pravi, knjiga se mi zdi neke vrste priročnikza neposredno uporabo ob bolniku.Ker pa (žal) nisem klinik, vidim glavnouporabnost knjige pri klasičnem pouku, kot jena MF. Zaradi nekakšne uporabne fiziologije jeopisana kazuistika medicincu lahko dokaz, danpr. fiziologija iz 2. letnika ni le teorija, temvečzelo uporabna reč! Še bolj uporabna pa bi bilalahko Nefrologija 2007 pri sodobnem pouku,v integrirani obliki PBL. Kdor bi začel s fiziologijo,bi v knjigi našel neposredno povezavos patologijo, deloma farmakologijo in končnoklinično aplikacijo.Domnevam, da bo tudi Nefrologija 2007kmalu pošla, tako da bo nujna nova izdaja. Čebo tako, uredniškemu odboru predlagam, dane le vsebinsko, temveč tudi formalno poenotiobliko vseh poglavij.Marjan KordašHIV priročnikMiran Šolinc: HIV priročnik. Ljubljana: Škuc, 2007HIV priročnik sociologa in aktivista MiranaŠolinca je izvrstna publikacija, ki vsebujeosnovna dejstva o virusu HIV, na poljudennačin razloži, kako virus povzroči bolezen,kako se prenaša in kako se okužbi lahko izognemo.Navedene so koristne informacije otestiranju na virus HIV, vključno z navedbonaslovov zdravstvenih ustanov in gejevskihin GLBT-združenj v Sloveniji. Knjižico jefinančno podprlo Veleposlaništvo KraljevineNizozemske in Ministrstvo za zdravje RS, založilŠKUC, vsebino pa je strokovno pregledalprof. dr. Janez Tomažič.V začetku lahko preberemo HIV – osnove,kjer dobimo odgovore na vprašanja: Kajmaj 2007 ISIS

140NOVE PUBLIKACIJEje HIV?, Kaj je AIDS?, sledi poglavje HIV– znanost, kjer spoznamo virus, izvemo, kakovirusi povzročajo bolezen in v čem se virusHIV razlikuje od drugih virusov, kako oslabiimunski sistem, zakaj HIV ne ubije takoj, kakose virus prenaša in katere telesne tekočine vsebujejoHIV. Sledi najpomembnejše poglavjeHIV – tveganja, ki je namenjeno okoliščinam,spolnim tehnikam in načinom okužbe s HIVpri moških, ki seksajo z moškimi (MSM). Slogpisanja in slengovsko izrazoslovje (“fukanje”,“fafanje”…) v tem poglavju je lahko za nekogamoteče, vendar ne smemo pozabiti, daje publikacija namenjena MSM-populaciji,da mora pritegniti, posredovane informacijepa morajo biti kristalno jasne. Poudarjen jepomen uporabe kondoma pri analnem seksu,saj se je več kot 90 odstotkov HIV-pozitivnihgejev v Sloveniji okužilo pri nezaščitenem receptivnemanalnem spolnem odnosu oziromakot navaja pisec: “tako, da so bili poseksani(pofukani) brez kondoma.” V rdečih okvirčkihvseskozi prebiramo bistvena dejstva, kot npr.:“Seksanje (fukanje) brez zaščite je veliko manjtvegano kot biti poseksan (pofukan), vendarmajhno tveganje še ne pomeni, da tveganjasploh ni.” Obravnava različnih spolnih tehnikoziroma vlog v povezavi s tveganjem za okužboje ena od bistvenih kvalitet publikacije. Omenjase tudi povezava med uporabo rekreativnihdrog, saj lahko spodbujajo občevanje brez zaščite,svari pa se tudi pred sočasno uporabopoppersa in viagre, ker lahko v kombinacijipripeljeta do nevarnega padanja srčnega tlakaitd. V naslednjem poglavju HIV – testiranjeizvemo vse o vrsti testov, zaupnosti, varovanjupodatkov, koristnosti testiranja, terapiji poizpostavitveneprofilakse (HIV-PEP), sledijo šekoristni naslovi, za konec pa še kratki nasvetio varnem analnem seksu.HIV-priročnik je vsekakor publikacija,ki brez “dlake na jeziku”, namesto zdravnika,odgovarja na konkretna vprašanja, ki se zastavljajoMSM-populaciji v zvezi z virusomHIV.Boštjan MlakarČetrta nemška študija o zdravju ust in zobWolfgang Micheelis, UlrichSchiffner (urednika): VierteDeutsche Mound-gesundsheits-studie(DMS IV).IDZ – Bamd Deutsche Zahnärzte VerlagDÄV: ISBN 10:3-934280-94-3 ali ISBN 13:9-78-3934 280-94-3, 2006, 504 str. Cena knjigeje 49,95 EUR.Nemški zobozdravniški inštitut je do sedajobjavil tri študije o zdravju ust in zob prebivalcevNemčije. Zadnja, četrta študija je bilatemeljito pripravljena, priprava in izvedba študijeje trajala tri leta in pol. Študijo je naročiloZvezno združenje zobozdravnikov in Zveznazobozdravniška zbornica. Obsega 504 straniin je razdeljena na 18 poglavij. Pozorni braleclahko iz vsakega poglavja naredi primerjalnoštudijo v svoji državi. Študija je zajela prebivalcevseh starostnih skupin od 12. do 74. letastarosti, ki so razdeljeni po starostnih skupinah.Prebivalci, vključeni v študijo, so bili samoobširno anketirani in pregledani, zdravljeniniso bili. Podatki o pregledanih so zapisaniv anonimni obliki. Tri skupine preiskovalcevso pregledale 4600 prebivalcev Nemčije.Reprezentativni presek prebivalcev je zajelrazširjenost kariesa, obseg razširjenosti zbolelostipodpornih tkiv zob, higieno ust in zob,prehrambene navade, obseg zobozdravniškihstoritev, kakovost življenja, glede zdravja ust inzob, po mednarodno primerljivih merilih. Ciljštudije je ugotoviti aktualno stanje na tem področju.Prebivalstvo Nemčije se stara, potrebnoje ugotoviti stanje zob starejših prebivalcev.Zanimiv je podatek, da je med starejšimi prebivalcimanj nosilcev popolnih zobnih protez,da je v ustih več zob kot pred leti. Zbolelostobzobnih tkiv je v porastu. Naraščanje kariesaje opaziti pri otrocih iz ekonomsko šibkejšihdružin, pri 10 odstotkih otrok iz teh družin je60 odstotkov zbolelosti za kariesom. V Nemčijije glede na dobro profilakso in dobro zobozdravniškooskrbo pri 12-letnih otrocih povprečno0,7 karioznih ali manjkajočih zob. Poteh podatkih je Nemčija na vrhu mednarodnelestvice glede zdravja ust in zob v tej starostniskupini. Zbolelost parodoncija, 40 odstotkovpri starostnikih, govori o slabosti podpornihtkiv. Ljudje so vedno starejši in imajo vednoveč zob v visoki starosti. Opazna je lastna skrb,lastna odgovornost za zdravje zob. Starostnikv letu 2005 ima povprečno tri zobe več, kot jihje imel predstavnik iste starosti pred osmimileti. To je opaziti predvsem v zgornji čeljusti.Obstajajo skupine, ki imajo enako razširjenostkariesa kot pred osmimi leti, predvsem revniin prebivalci z nižjo izobrazbo. Na splošno bilahko rekli, da ljudje bolje skrbijo za svoje zobein ustno votlino.Študija je trajala od februarja do septembra2005 in zajela prebivalce iz 90 mest in občin.To nam daje vpogled v razvoj zdravja ust inzob.Kratek povzetek je na voljo na spletni strani:www.kzbbv.de ali www.bzaek.de. Vladimir ŽuraISIS maj 2007

S KNJIŽNE POLICE141Med dolžnostjo spomina in razkošjem pozabeIgor Grdina: Med dolžnostjo spomina in razkošjem pozabe.Kulturnozgodovinske študije. Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana 2006, 342 str.Poleg predgovora je knjiga razdeljenana štiri poglavja: Predstave,Podobe, Zgodbe, Izzvenevanja.Ker nisem strokovnjak,ne znam nadrobno predstavitinjihove vsebine in vseh izvajanj. In vrhtega se mi zdi, da vse razumem nekakopo svoje. A na to se bom vrnil na koncusvojega zapisa.Po moji presoji gre tu za nekakšno nadaljevanjeodlične knjige Petra Vodopivca OdPohlinove slovnice do samostojne države.Zdi se, da mi knjigi, brani zaporedno, meddrugim opisujeta pot od naše kulturnein politične brezimnosti do oblikovanjanacije. A tisto, kar tako zelo štrli ven, je vslovenskem prostoru uveljavljena metoda.Grdina jo opredeli takole:“Slovenci ne spadajo med tiste srednjeevropskenarode, ki bi bistvo svoje tradicijein identitete videli v slavni preteklosti oziromav ‘nesmrtnih podvigih’ prednikov.”(str. 164). In ko bralec prijadra do konca, semu ponudi domneva, da Slovencev ni oblikovalaekonomska ali vojaška moč, temvečleposlovje in vse, kar lahko iz njega zraste.Tako sem za drobec napredoval pri dojemanjupomembnosti jezika. Če v ospredjepostavim človekovo identiteto ter jorazdelim na kolektivno in individualno, je (predvsem) jezik tisto, karju povezuje v celoto. Ali drugače:Jezik, ki je tako razvit, da omogoča abstraktno razmišljanje, ni leodraz kolektivne identitete naroda, temveč je tudi vez ali most do tisteindividualne identitete, ki poteka kot razmišljanje v besedah. Če jeskupnost ljudi dovolj velika, da je omogočena ustvarjalna raznolikostleposlovja, sta skupinska in individualna identiteta psihična enota, kije neuničljiva.Morda je (bil) to temelj slovenske trdoživosti, ki je poudarjala enakopravnostin enakovrednost. Pravo nasprotje nemški, ki je “samoumevno”,verjetno prek mehanizma skupinskega narcizma, poudarjala svojovečvrednost. V tem smislu je knjiga Igorja Grdine logična dopolnitevknjige Martina Pollacka Smrt v bunkerju - poročilo o mojem očetu, rekonstrukcijaslovensko/nemškega kolektivnega in osebnega spomina.V tem loku nemške literature na t. i. slovenskem govornem območjuje obdelanih več neslovenskih avtorjev, a zame izstopata le dva. Zato,ker zaradi spominske sporočilnosti velja oba brati v izvirniku. Prvi(a)je Anna Wambrechtsamer in njen znameniti zgodovinski roman HeutGrafen von Cilly und nimmermehr zaradi starinske, a neverjetno lepenemščine. Slovenski prevod, Danes grofje Celjski in nikdar več, je izvrsten,a iz nemščine izvirajoče jezikovne sporočilnosti nima več. Popolnomadrugače zveni drugi avtor, Josef FriedrichPerkonig. Tu imam v mislih predvsemnjegovo zbirko esejev Im Morgenlicht (Vsvetlobi jutra, žal še ni prevedena), ki se mizdijo - med vrsticami, seveda - obžalovanjenjegove pretirano nemške, morda celo nacističnepreteklosti.Spodbuda za razmišljanje je tudi vprašanje:“... Ali posamezniki ustvarjajo in usmerjajozgodovino ali pa ta samo omogočauveljavitev enih ter zapostavitev oziromaizbris drugih akterjev preteklega dogajanja?...” (str. 207). Je človek vzrok, zgodovina paposledica? Ali obratno? A če vidim obojekot sistem, se spomnim na Župančičevotezo, da “človek spreminja Naravo in spremenjenaNarava spreminja človeka.” Sistemz medsebojnimi povratnimi zvezami, kizapovedujejo bodisi napredek (kar koli žeto je ali ni) bodisi nazadovanje in končnouničenje.S teh, pa tudi mnogih drugih vidikov jeGrdinova knjiga fascinantno branje. Meddrugim bralca opozori, da ni mogoče govoritio slovenski znanosti, da pa je slovenskaliteratura precej več kot le fizično dejstvo!Največ sem razmišljal o naslovu intehtal. Ali velja spomin podpirati in pozabozatirati? Ali obratno? Zato sem se medbranjem vedno znova spominjal znamenitega pogovora (J. Steinbeck:Ulica ribjih konzerv) med Docom in Mackom:“Plačali bomo, Doc!”“Nič ne bo, Mack! Mislil boš na to, trpel boš zaradi tega, vendar neboš plačal. ... Nikar ne govori, da jih boš plačal. Samo preganjalo te bo.Dve do tri leta te bo preganjala misel, dokler ne boš pozabil. Potem siboš oddahnil. ...”Velik del mojega razmišljanja je tako iz spomina na leposlovje prešelv osebno, da ne rečem intimno področje. In v prelomnem trenutku, kosem obnovil zadnje obdobje svojega življenja, sem si rekel, da ne smempozabiti ničesar. Pa čeprav je spomin breme. Vendar je to čustev polnobreme bistveni del moje identitete. Če bi ga odvrgel, bi hkrati iz spominaizbrisal del svojega življenja.Človek je pač le tisto, kar je njegova preteklost.In takoj potem se je nepričakovano pojavil v rimah pričakovanzapis:ko zven besede njene jasneza vekomaj ugasne;nje se čar na list zapiše,da se iz spomina ne izbriše.Marjan Kordašmaj 2007 ISIS

142ZDRAVNIKI V PROSTEM ČASUTeotihuacanFranci BečanStrme kamnite stopnice Sončeve piramide v Teotihuacanuna mehiški visoki planoti nas v vročem opoldanskem soncudodobra zadihajo in oznojijo.Potujemo iz Ciudad de Mexica v Pueblo. Z vrha piramidezremo na Pot mrtvih pod sabo, levo na svetišče Quetzalcoatl,desno na Mesečevo piramido.Z Žigom sva se pred leti, bilo mu je šest let, vzpenjala po poševnemstopničastem hodniku v kraljevo in kraljičino sobano v nedrjih Keopsovepiramide. Nad sabo sva čutila goro ogromnih kamnitih blokov, ki soosupnili celo Napoleona. Enkratnost trenutka ni bila dovolj, klavstrofobičnostin zatohlost sta prevladali in Žiga je hotel iz piramide čim prejnazaj na vroče egiptovsko sonce.Zagorel, redkozobi Mehičan mi pod Sončevo piramido ponujafiguro Tolteka in olmeško glavo iz obsidiana. Zavestno se spustim vbarantanje za sto pezosov. Ni vsiljiv, kot so bili vsiljivi Egipčani v Gizi.Živi na severnem obrobju Ciudad Mexica, na poseljenih vulkanskihgričih, doma ima šest otrok.Beduin, ki nas je mrzlega decembrskega jutra vodil po sipinah maroškepuščave, da doživimo sončni vzhod, nam je v razumljivi angleščinigovoril o dveh hčerah, ki da študirata v Casablanci, nato pa v puščavskipesek razgrnil neko kamenje, ki da je zelo dragoceno in za popotnikanepogrešljiv spominek.Stojim pod piramido in občudujem biser staromehiške teotihuacanskekulture. Mogočne piramide in templji, oddaljeni od današnjeTeotihuacan, piramida Sonca z enako površino, kot jo ima Keopsovapiramida v Gizi. Največje mesto predkolumbovske Amerike se je razprostiralona 20 km 2 . Mehiška visoka planota.Indijanska tržnica v San Juan de Chamula, središču Tzotzil Indijancev,v pogorju Sierra Madre.Kanjon El Sumidero na reki Grijalvo, 14 km dolg, kilometer globok, blizumesta Chiapa de Corso.ISIS maj 2007

ZDRAVNIKI V PROSTEM ČASU143mehiške prestolnice le petdeset kilometrov, še danes pričajo o neznanskibogaboječnosti takratnih ljudstev.Egiptovske piramide so gradili kot kraljevske grobove, mehiškepiramide so bile “gore bogov”.Skoraj vse vere se ukvarjajo z dobrim in zlim. Pri staromehiškihljudstvih je drugače. Ločitve med dobrim in zlim ni, kajti bog, ki prinesezaželeni dež, ga lahko pošlje tudi preveč, kar vodi v katastrofo.Blaginja in nesreča sta v rokah istih bogov. Bog dežja, Tlaloc, “on, ki davzkliti”, in boginja vode, Chalchiutlicue, “dama z žadastim krilom”, stanajpomembnejši božanstvi, od njiju je odvisna dobra in slaba žetev. Čepride zaželeni dež prepozno, se polja posušijo. Bogovi so muhasti kottropska narava, ki odseva v njih.Civilizacije in kulture se rojevajo, razvijajo, dosegajo vrh in propadejoali skrivnostno izginejo. Egipčani, Rimljani, Etruščani, Tolteki,Azteki, Maji.“Vera je opij za ljudstvo,” nas je v sedemdesetih letih učil učiteljsociologije, in če tega nisi dobro znal, si dobil slabo oceno. Palenque, središče majevske kulture, v bujnem deževnem pragozduYucatana.Uxmal, Guvernerjeva palača. Majevsko mesto iz 9. in 10. stoletja, Yucatan.InspiracijaNemirna roka išče tipke prave,ki bi zložila jih v splet besed,da verz iztisnil bi iz vroče glavein ga prelil v digitalno sled.Ker Muza se obira, ne pomagav iskanju nezavedanih vsebin,ki ne dosežejo zavesti praga,obesim inspiracijo na klin.Morda pomaga čašica terana,no ja, naj bo, lahko sta tudi dve,da se izpesni pesmica ubrana,meni je prav, vam pa mogoče ne.PesmiDušan SketUpanjeUpanje je dobra stvar,tudi ni predrago.Daš na lice ga, v pogled,zatehtaš ga na vago.Hraniš ga v denarnici,z njim greš k zdravniku,najdeš ga v spalniciin pri spovedniku.Včasih ga celo dobišna up ali na kredo,ga na kozarčke razdeliš,zaviješ v besedo.ŠtanjelV Štanjel se vračam, kamen me privlačiin pot do murve ter prečudni vrt,ki, kakor da je z drugega planeta,spominja me na raj ali na smrt.Cerkev preprosta nima veličinein grad v ruševino je podrt,a hiše prezidavajo, obnovaprinaša jim še enkrat lastno smrt.In vendar me Štanjel privlači,ni se znebil duhov preteklih dni,ko je življenje klilo v njem,drugače živeli so ljudje, ki jih več ni.maj 2007 ISIS

144ZDRAVNIKI V PROSTEM ČASUVroče julijsko poletjeZlata RemškarDolgo vroče julijsko poletje je, kot ga želeta ni bilo.Vsakdanji utrip bolnišnice se je upočasnil.Poletje ne moti gradbenih strojev, ki neusmiljenorohnijo okoli bolnišnice. Vročina in hruppovzročata utrujenost v pregreti bolnišnici.Koliko udobneje bi bilo, če bi bile bolniške sobein delovni prostori klimatizirani.Pokrita z znojem pazim, da se čim manjpremikam, saj vsaka fizična dejavnost dodatnopospeši znojenje. Tudi prej so bila vroča poletja,ki sem jih bolje prenašala kot letošnje. Je to vplivlet, ki so se mi nabrala?Pomislim, da sem bila še včeraj mlada zdravnica,sedaj pa sem med starimi, in ugotavljam,da je v hiši že prišlo do zamenjave generacij.Občutek imam, da zdravniki težko odhajamoiz delovnih procesov, čeprav na jeziku komajčakamo, da odidemo iz njih. Zdravniško delozahteva pravzaprav celega človeka. Z umikomiz takega dela nastane praznina, ki jo poizkušamorazlično zapolniti. Morda bi se daloob pomanjkanju zdravnikov vendarle boljeuporabiti izkušnje odhajajočih zdravnikov. Todanajprej bi se morali naučiti medgeneracijskegasodelovanja, za katero bi bilo potrebno priznavanjepreteklega dela starim zdravnikomter z njihove strani opustitev avtoritativnosti,izhajajoče iz njihove starosti in preteklih organizacijskihpoložajev. V takih pogojih bi se lahkovzpostavljal medsebojni dialog, ki bi bil lahkostrokovno in organizacijsko koristen, zapolnilpa bi tudi praznino odhajajočemu zdravniku,ki bi lahko predajal izkušnje naslednikom.V praksi zaenkrat, kot se mi zdi, večinomani pravega medgeneracijskega sodelovanja.V sistemu lahko deluješ le polno ali pa te ni.Zato pogosto “stari, ki pa se ne počutimo stari”,zavlačujemo z odhajanjem (Sama še nisem pravna tem, sem pa blizu. Toda, kdo ve, kako bo, kobom na tem?).Ugotavljam, da potekajo kirurško-onkološkikonziliji v bolnišnici tekoče in da je preglednostravnanja z onkološkimi bolniki boljša kotlansko leto.Na enem od teh konzilijev je bil predstavljentudi 58-letni bolnik, ki smo ga že obravnavaliv hiši decembra lani. Primer me je spomnil nazgornja razmišljanja o izkoriščenju izkušenj“starih zdravnikov”.Bolnik je bil kadilec in sprejet decembra lanizaradi hemoptiz. Ugotovili smo mu tudi rentgenskovidne spremembe v desnem zgornjemrežnju. Ker ni pristal na bronhoskopijo, kljubseznanitvi z diagnostično možnostjo pljučnegaraka, je bil odpuščen iz bolnišnice. Ob odpustuje prejel navodilo, da sredi februarja naslednjeleto na določen dan z napotnico osebnegazdravnika opravi računalniško tomografijo(RT) prsnih organov. V zaključnem mnenju inv odpustni diagnozi nismo omenili raka pljuč.Zapisali smo le, da je odklonil bronhoskopijoter dali kot odpustno diagnozo: “hemoptize”.Po odpustu iz bolnišnice ga je izbrani zdravnikponovno usmeril na delo. Na dan načrtovaneRT-preiskave prsnih organov je bil zaposlen nakrajevno oddaljenem delovišču, zato preiskaveni opravil. Dobil je nov datum preiskave, insicer konec junija letos. Takrat je RT-preiskavaprsnih organov odkrila kazalce napredovalega,inoperabilnega raka pljuč. Ponovno je bil sprejetv tukajšnjo bolnišnico ter po preiskavah,vključno z bronhoskopijo, zaradi napredovalegaporoženevajočega raka pljuč konec julijausmerjen na obsevalno zdravljenje.Na konziliju sem zavestno komentirala,zaradi učečih se zdravnikov, postopek obravnavanjatega bolnika, ki je kljub napotitvi vvrhunsko pljučno ustanovo doživel polletnozamudo v diagnosticiranju in zdravljenju rakapljuč, verjetno tudi zato, ker v prvi odpustnicinismo zapisali diagnoze rak pljuč (ki bi jo morali,upoštevajoč klinične in rentgenske kriterijezanjo), kar bi nedvomno lahko vplivalo na ponovnidatum RT-preiskave prsnih organov, kibi bil seveda ustreznejši klinični diagnozi. Nenazadnje je, kot lahko ugotovimo, bolnik obdrugi hospitalizaciji sodeloval v diagnostičnihpostopkih brez zadržkov ter lahko upravičenodomnevamo, da bi morda že prvikrat, če bi sizanj vzeli več časa.Pri takih komentarjih vsekakor ne gre zakritiko našega dela v slabem pomenu besedeoziroma za iskanje napak kolegov (kakor bise lahko ocenjevalo), temveč za osveščanjenas vseh o ravnanjih, ki so bila za prikazanegabolnika pomembna, saj obstaja verjetnost,da bi bil morda rak pri bolniku pred pol letaše operabilen. Nedvomno imamo zdravnikidolžnost, da ob podobnih primerih reagiramoz neposredno razpravo in opozorimo nas vse, šeposebej pa mlade zdravnike, na šibka mesta termorda s tem preprečimo ponovitev podobnegaravnanja. Verjetno ni pošteno do bolnikov,da ostanemo tiho in vse preslišimo, da ne bimorda kolega prizadeli. Poročanje o podobnihdogodkih verjetno izboljšuje naše delo, saj nasdela pazljivejše pri delu.V vročih dneh je bila iskreča tudi razpravao etičnosti ponavljanja bronhoskopije pri enemod obravnavanih bolnikov le zaradi dodatnepridobitve tkiva za histologijo, ki jo zahtevaprotokol v hiši potekajoče študije zdravljenjaraka pljuč. Sprožila jo je opazka enega odzdravnikov, ki se je začudil, da se pri bolnikuz jasno citološko diagnozo bolezni, ki zadoščaza običajno neštudijsko zdravljenje rakapljuč, le zaradi pridobitve histološkega vzorcatkiva ponavlja bronhoskopijo, pri čemer pa sobolniki v študiji randomizirani in se bo lahkozgodilo, da bo bolnik namesto pričakovanega“novega zdravila” prejemal le placebo, ne “novegazdravila”. V razpravi smo se strinjali, da jeponovitev bronhoskopije le zaradi zadostitveštudiji etično vprašljiva. Ker je bila možnostštudijskega zdravljenja bolniku omenjena, šepreden se je vedelo, ali bo izpolnjeval pogojezanjo, je potrebno pri bolniku z bronhoskopijo,na katero je pristal, nadaljevati. Toda ali smores ravnali odgovorno do bolnika? Je prav, dasmo mu omenjali študijsko zdravljenje preddokončanjem preiskav? Je res razumel, kaj pomenirandomiziranje bolnikov? Ali je dojel le,da bo bolje zdravljen kot ostali bolniki, ki nisouvrščeni v študijo? Enosmernega odgovoraverjetno ni! Razpravljati o takih vprašanjih paje nedvomno koristno, saj tako ostaja bolnikvendarle bolnik in ni spremenjen le v objektnašega delovanja.Širše zanimiv je verjetno tudi primer bolnice,ki so ji ravnokar opravili laparaskopsko holecistektomijo.Iz odpustnice je bilo razvidno, da jepotekala operacija in pooperativni potek brezzapletov. Poleg odpustnice je bolnica prejela obodpustu še kartico anestezioloških posebnosti,ki je bila izpolnjena na roko ter slabo čitljiva,iz katere bi sledilo, da se je poseg pri bolnicizapletel s hudo alergično cirkulacijsko reakcijo.Zdravil, ki naj bi ji jih aplicirali ob anesteziji,nisem znala prebrati. Ukrepov, ki so jih podvzeli,tudi ne. Komu take informacije služijo in kajje res, saj sem vsebino obeh dokumentov, odpustnicein kartice anestezioloških posebnosti,težko združila?!Poletja so poseben čas. Včasih vzpodbudijoz upočasnitvijo vsakdanjega utripa razmišljanjao dogajanjih okrog nas, ki bi šla verjetno medletom, zaradi hujše obremenjenosti z rutino,mimo nas in se ob njih ne bi zaustavili. ISIS maj 2007

146ZDRAVNIKI V PROSTEM ČASUNekaj zanimivosti s KitajskeBožena GerjevičPrvi cesar v zgodovini Kitajske je bilQin Shi Huang (259–210 pr.n.št.)ali Rumeni cesar iz dinastije Qinna zahodu Kitajske. Pod njegovooblastjo se je Kitajska prvič združila(imela je 36 provinc). Cesar je postal ssvojimi trinajstimi leti in je bil zelo praktičenvladar, kajti začel je z gradnjo Velikega zidu,obrambnih cest, poenotil je jezik, uvedel ještetje prebivalstva, standardizacijo uteži, merin denarja. Že takoj na začetku svoje vladavineje pričel tudi z gradnjo grobnice, v kateri jebil s svojim spremstvom pozneje pokopan.Njegova grobnica v Xianu z glinenimi vojakiin konji, ki so naravnih velikosti, je postalanajbolj pomembna arheološka najdba 20.stoletja in velja za eno izmed osmih čudessveta. Xian je od leta 1987 pod zaščito Unescakot del svetovne kulturne dediščine.Xian se je v starodavnih časih imenovalChang’an in je eno od rojstnih mest zelo starecivilizacije ob Rumeni reki. V svojem 3100-letnem razvoju je bil glavno mesto trinajstihdinastij. Danes je zaradi kulturnih in zgodovinskihznačilnosti naravni zgodovinski muzej.Ima ugodno geografsko lego, saj je obkroženz valovitimi griči, gorskimi grebeni in vodo.Je eno najpomembnejših mest severozahodneKitajske, sicer glavno mesto province Shaanxi,zdaj univerzitetno in turistično mesto.Grobnica Rumenega cesarja je nekaj desetkm vzhodno od Xiana. Njena lega je odličnousklajena z načeli tradicionalne kitajske geomantike(ravnotežje in ubranost z naravnimokoljem). Sicer je to odročno področje poraščenoz bujnim rastlinjem. Čisto po naključjuso jo odkrili, pred 33 leti, preprosti kitajskiTaihedian z 72 stebri, kjer so bile glavne slovesnostiin cesarjev prestol.Prepovedano mestokmetje, ki so v njeni bližini obdelovali zemljoin so pri tem naleteli na lončene predmete,kar je pritegnilo pozornost arheologov, daso takoj začeli z izkopavanjem. Ugotovili so,da so vsi ti predmeti pripadali dinastiji Qin(211–206 pr.n.št.). Leto pozneje so na temmestu zgradili muzej.Do danes so izkopali več kot sedem tisočglinenih vojakov, konjev, kočij in celo orožja,ki pa so le del velikanske grobnice, saj je tamnogo večja kot Velika piramida v Egiptu.Večino so tudi že obnovili. Vendar izkopavanjaše niso končana in verjetno bo nekega dneodkopana tudi notranjost grobnice in prikazanajavnosti. Veliki zgodovinar Sima Qian,ki je pisal za časa zgodnje dinastije Han, jezapustil arheologom veliko podatkov o gradnjigrobnice, zato v prihodnosti od izkopavanj ševeliko pričakujejo.Zadnji kitajski cesar se je imenoval P’u Yi aliXuan Tong Di in se je rodil kot član dinastijeChi’ng leta 1906. Cesar je postal, ko je imel komajtri leta. Chingi so bili mandžurijski nomadiiz severovzhodne Kitajske, ki so osvojili deželov pozni prvi polovici 17. stoletja, vendar soživeli ločeno od Kitajcev, ker so želeli obdržatisvoj jezik in tradicijo. Živel je v Prepovedanemmestu, kjer je pač bivalo že triindvajset cesarjevPrepovedano mesto (rumena in rdeča barvasimbolizirata cesarjevo nadvlado).ISIS maj 2007

ZDRAVNIKI V PROSTEM ČASU147Glineni vojakiVrata Taihemen in notranji zlati vodni mostovi. Cesarska pot v sredini je os Prepovedanegamesta.pred njim. Po izgonu iz Prepovedanega mestaje živel na severu Kitajske v Tianjinu. Zaradisodelovanja z Japonci med 2. svetovno vojnoje bil 15 let v zaporu.Po zadnjem kitajskem cesarju je bil posnettudi istoimenski film režiserja BernardaBertoluccija.Prepovedano mesto (škrlatno mesto) je vsamem centru Pekinga. Zgrajeno je bilo za časadinastije Ming (med 1406 in 1420) po načelihbistva starodavne kitajske kulture jin-janga inPetih elementov; vzdolž osi sever–jug. V tej osiso bile zgrajene vse glavne zgradbe z osrednjodvorano (Taiheidianom) v samem središčupalače, manj pomembne pa so bile bočno navzhodni in zahodni strani.Zunanja ali prednja palača, ki je južno, predstavljajang oziroma moški princip. Tu so seodvijali vsi pomembni dogodki, kot so poroke,kronanja, praznovanja; od tu je cesar vladal.Arhitekturno so to veličastne zgradbe.Notranja palača je severno zadaj in predstavljaženski oziroma jin princip. Zgradbe somanjše in kažejo nežne, mehke značilnosti jina.Fantastične dekoracije krasijo strehe, vrata,stene in pohištvo. V teh prostorih je živel cesars svojo družino in dvorom.Rdeča barva (Ogenj) in rumena (Zemlja)na zgradbah sta simbol sreče oziroma blaginjein naroda.Sprva je bilo Prepovedano mesto domovanjedinastije Ming (1368-1644), kasneje paBronasti kočijaž s konjiChing (1644-1911).Skrivnostni svet Prepovedanega mesta jebil javnosti nedostopen in prikrit, ker razencesarja in njegove družine nihče drug ni smelnoter.Danes se uradno v kitajščini imenuje GuGong (palača muzej).Je prava zakladnica dragocenosti, ki si jihpoleg njegove čarobne notranjosti lahko ogledavsakdo.Del orožja, izkopanega iz grobniceGrobnica Rumenega cesarja, poraščena z bujnim rastlinjemmaj 2007 ISIS

148PERSONALIAZdravniška zbornica Slovenije objavlja seznamzdravnikov, ki so opravili specialistični izpitAna Katarina Arko Kampuš, dr. dent. med.,specialistka čeljustne in zobne ortopedije,izpit opravila 1. 2. 2007 s pohvaloMirela Batta, dr. med., specialistkapsihiatrije, izpit opravila 14. 2. 2007Mateja Marčec, dr. med., specialistkaginekologije in porodništva,izpit opravila 6. 2. 2007 s pohvalomag. Boštjan Šeruga, dr. med., specialistinternistične onkologije,izpit opravil 23. 2. 2007 s pohvaloMarta Tome, dr. dent. med., specialistkaotroškega in preventivnega zobozdravstva,izpit opravila 14. 2. 2007 s pohvaloSibila Unuk, dr. med., specialistkainfektologije, izpit opravila 5. 2. 2007 spohvaloasist. mag. Barbara Artnik, dr. dent. med.,specialistka socialne medicine,izpit opravila 6. 3. 2007 s pohvaloMartina Grgič, dr. med., specialistkapediatrije, izpit opravila 2. 3. 2007Vojislav Ivetić, dr. med., specialist družinskemedicine, izpit opravil 12. 3. 2007Rok Jurič, dr. dent. med., specialist zobnihbolezni in endodontije,izpit opravil 1. 3. 2007 s pohvaloNataša Kern, dr. med., specialistka družinskemedicine, izpit opravila 12. 3. 2007Lucija Kotnik, dr. dent. med., specialistkazobne in čeljustne ortopedije, izpit opravila20. 3. 2007 s pohvaloDejan Pirtovšek, dr. dent. med., specialistčeljustne in zobne ortopedije, izpit opravil23. 3. 2007 s pohvaloLeonida Ratek, dr. med., specialistkadružinske medicine,izpit opravila 12. 3. 2007Klemen Ravnihar, dr. med., specialistortopedske kirurgije,izpit opravil 8. 3. 2007 s pohvaloDarja Smolej, dr. med., specialistkadružinske medicine,izpit opravila 12. 3. 2007 s pohvaloAndrej Škrinjar, dr. med., specialistdružinske medicine,izpit opravil 12. 3. 2007Mateja Špindler, dr. med., specialistkadružinske medicine,izpit opravila 12. 3. 2007 s pohvaloAleksandra Todorović, dr. med.,specialistka družinske medicine,izpit opravila 12. 3. 2007Bojana Tratar, dr. med., specialistkadružinske medicine,izpit opravila 12. 3. 2007Seznam izdanih habilitacijskih odločb MF UMh a b i l i t a c i j aoseba akad. naziv: habil. naziv: področje habilitacije datum izdaje odločbe: trajanje do:ALOJZ GREGORIČ dr. red. prof. pediatrija 20/2/07 neomejenoVOJKO FLIS dr. docent kirurgija 12/3/07 11/3/12JOVAN MILJKOVIĆ dr. docent dermatovenerologija 12/3/07 11/3/12NADO VODOPIJA dr. docent kirurgija 12/3/07 11/3/12DEJAN BRATUŠ asistent kirurgija 12/3/07 11/3/10LIDIJA KRIŽANČIĆ asistent fiziologija 12/3/07 11/3/10OTILIJA PETEK asistent biologija celice 12/3/07 11/3/10BORISLAV VRBANEC asistent kirurgija 12/3/07 11/3/10BOJAN ZALAR dr. izred. prof. klinična psihologija 26/3/07 25/3/12ISIS maj 2007

PERSONALIA149Izvolitve v učiteljske nazive naMedicinski fakulteti v LjubljaniNa seji senata Medicinske fakultete v Ljubljani dne 12. februarja 2007so bili izvoljeni v nazivIzr. prof. dr. Vesna Koželj, dr. dent.med., ponovna izvolitev v naziv izredneprofesorice za področje maksilofacialna inoralna kirurgijaDoc. dr. Janez Primožič, dr. med., ponovnaizvolitev v naziv docenta za področjepediatrijaDoc. dr. Matjaž Šinkovec, dr. med., ponovnaizvolitev v naziv docenta za področje internamedicinaAsist. dr. Marjana Glaser, dr. med., izvolitevv naziv docentke za področje internamedicinaAsist. dr. Marjeta Terčelj Zorman, dr. med.,izvolitev v naziv docentke za področjeinterna medicinaAsist. Armin Alibegović, dr. med., ponovnaizvolitev v naziv asistenta za področje sodnamedicina in medicinska deontologijaAsist. dr. Mateja Bulc, dr. med., ponovnaizvolitev v naziv asistentke za področjedružinska medicinaAsist. dr. Katarina Černe, univ. dipl. biol.,ponovna izvolitev v naziv asistentke zapodročje farmakologija in eksperimentalnatoksikologijaAsist. mag. Andrejka Fatur Videtič, dr.med., ponovna izvolitev v naziv asistentke zapodročje medicina delaAsist. mag. Alenka Franko, dr. med.,ponovna izvolitev v naziv asistentke zapodročje medicina delaAsist. Mojca Gabrijelčič Blenkuš, dr. med.,ponovna izvolitev v naziv asistentke zapodročje javno zdravjeAsist. Rade Iljaž, dr. med., ponovna izvolitevv naziv asistenta za področje družinskamedicinaAsist. dr. Tanja Kersnik Levart, dr. med.,ponovna izvolitev v naziv asistentke zapodročje pediatrijaAsist. mag. Bogdan Lorber, dr. med.,ponovna izvolitev v naziv asistenta zapodročje nevrologijaAsist. Robert Marčun, dr. med., ponovnaizvolitev v naziv asistenta za področjeinterna medicinaAsist. dr. Tadeja Matos, dr. med., ponovnaizvolitev v naziv asistentke za področjemikrobiologija in imunologijaAsist. dr. Tom Ploj, dr. med., ponovnaizvolitev v naziv asistenta za področjeinterna medicinaAsist. Maja Skerbinjek Kavalar, dr. med.,ponovna izvolitev v naziv asistentke zapodročje pediatrijaAsist. mag. Mirjana Stantič Pavlinič, dr.med., ponovna izvolitev v naziv asistentke zapodročje javno zdravjeAsist. mag. Zdravko Štor, dr. med., ponovnaizvolitev v naziv asistenta za področjekirurgijaAsist. dr. Daša Zupančič, univ. dipl. biol.,ponovna izvolitev v naziv asistentke zapodročje biologija celiceFranc Božiček, dr. med., izvolitev v nazivasistenta za področje družinska medicinaJana Govc Eržen, dr. med., izvolitev v nazivasistentke za področje družinska medicinaMag. Mojca Grošelj Grenc, dr. med.,izvolitev v naziv asistentke za področjepediatrijaDavid Osredkar, mag. farm., izvolitev vnaziv asistenta za področje farmakologija ineksperimentalna toksikologijaRajko Vajd, dr. med., izvolitev v nazivasistenta za področje družinska medicinaVlasta Zimic Pretnar, dr. med., izvolitev vnaziv asistentke za področje medicina delaHelena Gutnik, dr. med., izvolitev v nazivstrokovne svetnice za področje patologijaTatjana Kobentar, prof. biol., izvolitevv naziv strokovne svetnice za področjepatologijaJulija Blatnik, univ. dipl. biol., izvolitev vnaziv višje strokovne sodelavke za področjepatologijaAndreja Legen, dipl. ing. lab. biomed.,izvolitev v naziv strokovne sodelavke zapodročje patologijaNa seji senata Medicinske fakultete v Ljubljani dne19. marca 2007 so bili izvoljeni v nazivAsist. Peter Kecelj, dr. med., ponovnaizvolitev v naziv asistenta za področjeinterna medicinaAsist. Franci Vindišar, dr. med.,ponovna izvolitev v naziv asistenta zapodročje kirurgijaMarko Jug, dr. med., izvolitev vnaziv asistenta za področje kirurgijaPrimož Trunk, dr. med., izvolitev v nazivasistenta za področje kirurgijamaj 2007 ISIS

150PERSONALIANovi doktorji in magistri znanosti s področja medicineDoktorski naziv so dosegli:Dr. Matej Kravos, dr. med.naslov: “Glutamat-dehidrogenaza kotoznačevalec sindroma odvisnostiod alkohola”mentor: doc. dr. Ivan Malešičsomentor: prof. dr. Miloš Kobalpodročje: medicinske vedezagovor: 4. 1. 2007Dr. Marko Mihelič, univ. dipl. kem.naslov: “Interakcija mišjih in človeškihkatepsinov S in L z inhibitornimfragmentom invariantne verigep41 asociirane z molekulamiMHC razreda II”mentor: prof. dr. Dušan Turkpodročje: biokemija in molekularnabiologijazagovor: 8. 1. 2007Dr. Barbara Gnidovec Stražišar, dr. med.naslov: “Melatonin in ritem budnosti inspanja pri dojenčkih z navideznimživljenje ogrožajočim dogodkom”mentor: prof. dr. David Neubauersomentor: prof. dr. Janez Zidarpodročje: medicinske vedezagovor: 10. 1. 2007Dr. Uroš Kovačič, dr. med.naslov: “Vpliv nekaterih dejavnikov nakolateralno brstenje senzoričnihaksonov v živčno anastomozokonec s stranjo pri podgani”mentor: prof. dr. Marko Živinpodročje: medicinske vedezagovor: 12. 1. 2007Dr. Tereza Rojko, dr. med.naslov: “Okužbe z babezijami pri ljudeh zohranjeno imunostjo v Sloveniji”mentor: prof. dr. Stanka Lotrič Furlanpodročje: medicinske vedezagovor: 22. 2. 2007Dr. Tadeja Pintar, dr. med.naslov: “Vpliv imunosupresivnegazdravljenja na histološkespremembe v koži po presaditvialogenskega tankega črevesa”mentor: prof. dr. Ruda Zorc Pleskovičpodročje: medicinske vedezagovor: 26. 2. 2007Dr. Irena Grmek Košnik, dr. med.naslov: “Optimizacija jemanja in obdelavenadzornih brisov za odkrivanjekolonizacije z MRSA”mentor: prof. dr. Alojz Ihanpodročje: mikrobiologijazagovor: 28. 2. 2007Asist. dr. Mojca Globočnik Petrovič, dr.med.naslov: “Vpliv genetskih in biokemičnihdejavnikov na napredovanje inzdravljenje diabetične retinopatijepri diabetesu tipa 2”mentor: prof. dr. Marko Hawlinasomentor: prof. dr. Borut Peterlinpodročje: medicinske vedezagovor: 5. 3. 2007Asist. dr. Gaj Vidmar, univ. dipl. psih.naslov: “Prikaz večrazsežnih podatkovs konveksno-lupinskimi inkonkordančnimi diagrami”mentor: prof. dr. Janez Starepodročje: medicinske vedezagovor: 6. 3. 2007Dr. Gregor Tratar, dr. med.naslov: “Ultrazvočne in magnetnoresonančne značilnosti krvnihstrdkov in vpliv lokalnihhemodinamskih pogojevna raztapljanje strdkov strombolitičnimi zdravili”mentor: prof. dr. Aleš Blincpodročje: medicinske vedezagovor: 13. 3. 2007Naziv magistra so dosegli:Mag. Igor Požek, dr. med.naslov: “Kvantitativna analiza parnihHRCT posnetkov v vdihu inizdihu pri bolnikih s KOPB;primerjava s testi pljučne funkcije”smer: biomedicina – medicinamentor: doc. dr. Mitja Košniksomentor: doc. dr. Matjaž Fležarpodročje: medicinske vede – radiologijazagovor: 21. 12. 2006Mag. Petra Durjava Lajevec, univ. dipl. inž.zoot.,dipl. fiziot.naslov: “Urinska inkontinenca po porodu:prevalenca in dejavniki tveganja”smer: biomedicina – medicinamentor: doc. dr. Adolf Lukanovičpodročje: medicinske vedezagovor: 15. 1. 2007Mag. Eva Grilc, dr. med.naslov: “Epidemiološko spremljanjesalmonelnih gastroenterokolitisovin klicenoštva med prebivalciljubljanske regije v letih 2001 in2002”smer: biomedicina – medicinamentor: prof. dr. Franjo Pikeljpodročje: medicinske vede – epidemiologijazagovor: 16. 1. 2007Mag. Boštjan Lovšin, dr. med.naslov: “Ultrazvočna kontrastnahisterosalpingografija vdiagnostiki tubarnega vzrokaneplodnosti”smer: klinične medicinske vede/biomedicinamentor: prof. dr. Tomaž Tomaževičpodročje: medicina (reprodukcija človeka)zagovor: 16. 2. 2007Mag. Boštjan Lanišnik, dr. med.naslov: “Področna ponovitev pomodificirani radikalni disekcijitip III v odvisnosti od dejavnikovtveganja pri karcinomu ustnevotline, ustnega žrela in grla”smer: biomedicina – medicinamentor: prof. dr. Miha Žargipodročje: medicinske vedezagovor: 20. 2. 2007Mag. Meta Penko, dr. med.naslov: “Kronična ledvična bolezen pribolnikih z akutnim koronarnimsindromom, zdravljenim zinvazivno srčno diagnostiko”smer: biomedicina – medicinamentor: prof. dr. Radovan Hojspodročje: medicinske vedezagovor: 26. 2. 2007ISIS maj 2007

PERSONALIA151Sestava novega izvršnega odbora Združenja za otroškoin mladostniško psihiatrijo,ki je bil izvoljen na skupščini Združenja 9. marca 2007Predsednica: Nataša Potočnik Dajčman, dr. med., spec. psih.Podpredsednici: Vesna Markič, dr. med., spec. psih.,Marija Anderluh, dr. med., spec. psih.Tajnica: Živa Fortič Smole, dr. med., spec.psih.Blagajničarka: Hojka Gregorič Kumperščak, dr. med., spec. psih.Člani: Miroslav Berić, dr. med., spec. psih.Jasna Gidaković, dr. med., spec. psih.Nadja Hriberšek Ošep, dr. med., spec. psih.Alida Mažer, dr. med., spec. psih.Anja Reljič Prinčič, dr. med., spec. psih.prof. dr. Martina Tomori Žmuc, dr. med., spec. psih.Minister za zdravje mag. Andrej Bručan je v sredo, 4. aprila2007, v hotelu Mons podelil nazive svetnik in višji svetnikIME IN PRIIMEK NAZIV Zaposlenprim. mag. Darja Babnik Peskar, dr. med. svetnica KCprof. dr. Ksenija Geršak, dr. med. svetnica KCdoc. dr. Irma Virant-Klun, univ. dipl. biol. svetnica KCprim. dr. Boris Sedmak, dr. med. svetnik KCdoc. dr. Milan Skitek, mag. farm., spec. med. biok. svetnik KCasist. dr. Živa Zupančič, dr. med. višja svetnica KCprof. dr. Borut Geršak, dr. med., svetnik višji svetnik KCprim. prof. dr. Marko Malovrh, dr. med., svetnik višji svetnik KCprof. dr. Joško Osredkar, mag. farm., svetnik višji svetnik KCprof. dr. Franc Strle, dr. med. višji svetnik KCprof. dr. Marga Kocmur, dr. med. višja svetnica Psihiatrična ordinacija Rudnik 2/4, LJdoc. dr. Blanka Kores Plesničar, dr. med. svetnica SB MBdoc. dr. Andreja Sinkovič, dr. med. svetnica SB MBprof. dr. Iztok Takač, dr. med. svetnik SB MBmaj 2007 ISIS

152The professional publicjournal of the MedicalChamber of SloveniaThe Isis Journal is issued on thefirst day of each month. The an nu alsub scrip tion for non-mem bers is49,20 EUR. A sin gle is sue costs4,10 EUR. The tax is in clud edin price. Man u scripts are not returnedto authors. An hon o rar i umis paid for selected ar ti cles. Print ed8300 cop ies. Post age for the JournalIsis paid at the 1102 Ljubljanapost of fice.The na me of the jour nal is by theIsis, an Egyp tian god dess, of all thegods and god des ses. The le genddes cri bes her as both the si sterand the wi fe of Osi ris, the firstking in hi story. Isis had hea lingpo wers. She could al so gi ve newli fe in to the body with her wings.Ac cor ding to the le gend, her po werex ten ded all over the world. Eachper son is a drop of her blood. Shewas con si de red as the foun der ofme di ci ne. A de tail on a gra ni tesar cop ha gus of Ram ses III fromthe XX th dy nas ty shows her as asymbolic picture. This image andher na me we re cho sen to be thetit le of the jour nal of the Me di calCham ber of Slo ve nia, the goal ofwhich is to uni te and link to get herdoc tors in their ef forts to wardsthe wel fa re of all peo ple, the dropsof blood from the god dess Isis._______________________________The President of the MedicalChamberProf. Vladislav Pegan, M. D., Ph. D.E-mail: vladislav.pegan@zzs-mcs. siThe vice-presidents of theMedical ChamberProf. Andreja Kocijančič,M. D., Ph. D.Sabina Markoli, S. D.The President of the AssemblyVojko Kanič, M. D.The vice-presidents of the AssemblyDiana Terlević Dabić, S. D.Executive board of the MedicalChamber of SloveniaThe president of theEducational councilProf. Matija Horvat, M. D., Ph. D.The president of the Professionalmedical committeeProf. Andreja Kocijančič,M. D., Ph. D.The president of the Primaryhealth care committeePrim. Mateja Bulc, M. D.The president of the Hospitalhealth care committeePrim. Jožef Ferk, M. D.The president of the Dentistryhealth care committeeSabina Markoli, S. D.The president of the Legal-ethicalcommitteeŽarko Pinter, M. D., M. Sc.The president of theSocial-economic committeeJani Dernič, M. D.The president of the Private practicecommitteeTatjana Puc Kous, M. D.The Secretary GeneralBrane Dobnikar, L. L. B.Public Relations DepartmentElizabeta Bobnar Najžer, B. A.Le gal and Ge ne ral Af fairsDe part mentVe sna Habe Pra njič, L. L. B.Fi nan ce and Ac coun tingDe part mentJo ži ca Osol nik, Econ.Health Eco no mics,Plan ning and Analy sisDe part mentNika So ko lič, B. Sc. Econ.Trai ning and Pro fes sio nalSu per vi sion De part mentMojca Vrečar, M. B. A.The Medical Chamber of SloveniaFoun ded in 1893 as The Me di cal Cham ber for the Car nio la Pro vin ce.The Me di cal Cham ber of Slo ve nia was sub se quently foun ded in 1992.TasksThe Me di cal Cham ber of Slo ve nia is an in de pen dent pro fes sio nal or ganisa tion of me di cal doc tors and den tists. Mem bers hip is an ho nour andob li ga tion for all tho se that work as physi cians or den tists in Slo ve nia andha ve a di rect con tact with the pa tients.The Medical Chamber of Slovenia protects and represents the interestsof the me di cal pro fes sion, and helps to en su re the cor rect be ha vi our ofdoc tors and up hold their re pu ta tion by:. Ha ving and is suing a Co de of Me di cal Et hics, mo ni to ring the be ha vi ourof doc tors and administering any measures necessary for violations of theCo de. . Main tai ning a re gi ster of mem bers and is suing mem bers hip cards.. Issuing, extending and revoking the doctors’ licences for independentwork. . Par ti ci pa ting in the de ve lop ment of the un der gra dua te edu ca tionpro gram me for doc tors. . Managing (planning, monitoring and supervising)the se cond ments of the two year com pul sory post gra dua te trai ning inhos pi tals; se cond ments for spe cia li sa tions; ot her post gra dua te pro fes sio naltrai ning, and exa mi na tion. . Or ga ni sing pro fes sio nal se mi nars, mee tingsand ot her types of pro fes sio nal me di cal de ve lop ment. . The pro fes sio nalau di ting and ap prai sal of each doc tor prac ti sing in Slo ve nia. . Par ti ci pa tingin the pre pa ra tion of regulations, planning and staffing plans in healthcare issues. . Determining doctors’ fees and participating in agreeing theprices of health care services. . Representing the interests of doctors inde ter mi ning con tracts with the In sti tu te of Health In su ran ce of Slo ve nia.. Par ti ci pa ting in the ne go tia tion of col lec ti ve con tracts, and agre eingthem on be half of pri va te doctors as employees, thereby managing thevalue of medical professional’ salaries. . Providing legal assistance andadvice to members on in su ran ce against me di cal com pen sa tion claims.. Main tai ning a Wel fa re Fund to help mem bers and their fa mi lies. . Monitoringthe demand for doctors and helping unemployed doctors findjob. . Assisting members to find suitable locums during their absence. .Publishing activities, editing activities; issuing a free journal to members,pub lis hing books and ot her pub li ca tions. . En cou ra ging co-ope ra tion betweenmem bers and ar bi tra ting in dis pu tes. . En cou ra ging the cul tu raland so cial ac ti vi ties of mem bers; or ga ni sing the cul tu ral, spor ting andot her so cial events and ac ti vi ties. . Monitoring alternative methods oftreatment. . De ter ring pro hi bi ted and unac cep tab le me di cal prac ti ces. .Pro vi ding a free per ma nent con sul ting ser vi ce to mem bers. . Un der ta kingot her tasks pur suant to le gal re gu la tions and the sta tu te.ISIS maj 2007

MISLI IN MNENJA UREDNIŠTVA153Logistika ter kakovost“...Skrajni čas je, da se neha fobičnistrah v medijih, ko gre za zasebnike s koncesijooziroma za javno zdravstvo. Zasebnikes koncesijo, prav tako kot zdravnike,zaposlene v javnih zdravstvenih zavodih,plačuje zdravstvena zavarovalnica za enakodelo enako. ... Na našem območju ješe vedno bogokletno, če si zdravnik kupimalo boljši avtomobil. Takoj je objavljenov časopisu, še posebej, če ga kupi takrat,ko postane zasebnik. Kakšna je torej cenazdravnikovega dela?”Prim. Maja Pavlin Klemenc, dr. med.,Isis, januar 2007, 64-65.Ko sem prebral zapis zgoraj, sem sepreselil v preteklost. Misel je potekala podveh ločenih vejah (avtomobilski ter “medicinsko-zdravstveni”),a skoraj hkrati, vzporedno. Zapisati pajo moram zaporedno. Upam, da bo ohranila sporočilnost.Pozimi leta 1967/68 sem kot štipendist SZO drugič delal vLondonu. Moje delo je bilo manj naporno kot prvič. Zato semsi privoščil nekaj oddihov. Med enim sem si v vodeni skupiniogledal tovarno avtomobilov Vauxhall v Lutonu, kakih 60km severno od Londona. Ker robotov takrat še ni bilo, je bilamontaža skoraj izključno ročna. Računalniško krmiljenje procesovje šele nastajalo.Kot zadnji krik takratne tehnologije smo si ogledali tekočitrak za sestavljanje različnih tipov in barv avtomobilov tegapodjetja. Iz skladišč je dobavo sestavnih delov že vodil računalnik;pravi sestavni deli so bili ob pravem času na pravem mestuvgrajeni v pravo karoserijo. Menda se je zgodilo le enkrat, daso bila zaradi napake v računalniku na pravem mestu napačnakolesa. Avta sploh ni bilo mogoče odpeljati s tekočega traku.Sledili so tragikomični zapleti, zaustavitev tekočega traku tervelikanska škoda.Na koncu obiska sem se sprehodil ob novopečenih avtomobilihna velikanskem parkirišču. Pri nekaterih so bila vsaj enavrata zalepljena z lepilnim trakom. Zaradi napak pri montaži.Popravil naj bi jih prodajalec. A druge napake bo prej ali slejugotovil in morebiti plačal lastnik.Dandanes se po vsem svetu avtomobili delajo po naročilu inbrez skladišč. Logistika, proizvodna in transportna infrastrukturaso brezhibne. Sestavni deli se zvezno dostavljajo, izdelaniavtomobili pa zvezno odvažajo. Kakovost je med drugim sorazmernainvesticijam v nove tehnologije ter odvisna od prihrankazaradi izboljšanja logistike. Zaradi robotov ni več “človeških”napak. Tam, kjer (še) delajo ljudje, je kakovostodvisna od organizacije dela (kiseveda vključuje nadzor in sankcije) ter- seveda - plače. Znano je tudi, kako seodpravljajo post festum odkrite napakein kdo to plača.Vsi se še spominjamo kakovostijugoslovanskih avtomobilov. Logistikesploh ni bilo. Skladno z miselnostjo samoupravljanjater zajamčeno plačo.Mimogrede: menda se je nemškaofenziva proti Moskvi v decembru 1941sesula zaradi napačne logistike. Namreč,kadar ni bila genialna, je bila improvizacijaad hoc. Ki iz napuha ni upoštevala,da za nacistične globalne cilje preprostoni bilo ustreznih strateških rezerv. Podrugi strani pa Fitzroy Maclean opisuje (Eastern Approaches,Macmillan, London, 1983) sovjetski pristop, ki ga je proučil medofenzivo proti Beogradu jeseni 1944. Logistika je zajemala skorajizključno gorivo in strelivo. V istem času so zahodni zavezniki,takrat še v vzhodni Franciji, preložili ofenzivo proti Porenjuzaradi zamude pri dostavi več tisoč pisalnih miz. Zahodnjakiso s tem sicer ohranili mnogo življenj. Rusi pa, ki s tem nisoskoparili, so prej dosegli Berlin.X je mlad, zanesljiv specialist in dela v bolnišnici. Že nekajkratsem ga prosil za ukrepanje pri mojih znancih. Bile sosicer običajne dolgotrajne procedure zdravstvene mašinerije,a X-ovo ukrepanje je bilo hitro in učinkovito. Zalomilo se leenkrat, seveda pri neki moji znanki. Kot pacientka je čakala X-aob dogovorjenem času, a na napačnem kraju.X je prijeten sogovornik. Tako zvem ne le mnogo novega osodobnih pristopih zdravljenja, temveč tudi o delovanju njegovegahospitala. Kako dobra logistika poveča kakovost dela.Spodaj je obnova najinih pogovorov pred nekaj meseci. Bralcaopozarjam na poudarke z mastnim tiskom.X: “Od ministrstva smo dobili kar precej denarja za skrajšanječakalnih vrst.”Jaz: “Krasno! Ali jih boste odpravili?”X: “Seveda ne. Med zdravniki skoraj ni zanimanja za to.”Jaz (prepaden in hkrati ogorčen): “Zakaj?”X: “Zato, ker mora v ta namen zdravnik delati v soboto, a zato sobotno delo premalo zasluži.”Jaz: “In kaj bo zdaj?”X: “Ne vem, a denarja, ki je na voljo, verjetno ne bomoizrabili.”maj 2007 ISIS

154MISLI IN MNENJA UREDNIŠTVAJaz: “Kaj pa vi?”X: “Mene pa to zelo zanima. Pa ne zaradi plačila, ki je resbrez veze. Zanima me zato, ker hočem ugotoviti, koliko lahkonaredim z dobro organizacijo dela - seveda le na tisto soboto,ko bomo tako delali.”Jaz: “Pa kaj, hudiča, je treba tu ugotavljati? Saj boste delalina istem kraju z istimi ljudmi.”X (malo posmehljivo): “Ni čisto tako. Najprej bom naredilurnik jaz, nato pa bom jaz izbral personal. Najprej strežnice,dovolj zanesljive, da bodo res pacienta pravočasno uredile inpripeljale na ustrezno mesto. Nato sestre, na katere se lahkozanesem, da bo ob vsakem novem pacientu na voljo ustreznanova oprema. In končno zanesljive kolege, s katerimi je meddrugim prijetno delati brez premora ves delavnik.”Jaz (nejeverno, zmedeno, zato v strašnem narečju): “A pol sene morte enak zanest na vse ldi pr’ vas na oddelk?”X (neverjetno odločno): “NE!”Dolg premor. Zijal sem X-u v oči in hkrati požiral slino. Poeni strani sem iz lastne izkušnje vedel, da je zanesljivost nekamna redko posejana cvetlica. Po drugo strani pa sem bil dotlejprepričan, da je v X-ovi medicinski stroki zanesljivost nekajsamoumevnega. A kaj sploh je zanesljivost? Spomnil sem sedogodka pred leti na Polikliniki, ko je strežnica pustila pacientana hodniku in odšla na malico, “ker je pač to njena pravica!”Ko sem prišel k sebi, sva se z X-om zmenila, da mi bo poročalo svojem sobotnem delu. Takole:X (navdušeno): “Šlo je prekrasno. Prvi pacient z mize, drugipacient na mizo. In tako naprej. Vsega skupaj 20 do koncadelovnika!”Jaz (še bolj navdušeno): “Čestitam! Koliko pa jih nareditemed običajnim delavnikom?”X (ravnodušno): “Kakih 6.”Ne jamčim, da sta številki zgoraj isti, kot jih je izrekel X.A faktor vsekakor ustreza: približno 4. Kakšna bi bila plačazdravnika, povečana za faktor 4?!Zares: dobra logistika v zdravstvu omogoči, da sta takozdravnik kot pacient ob pravem času na pravem mestu, takoda obravnava poteka na pravilen in večinoma predvidljivnačin. Načelno lahka, konkretno pa ena najtežjih nalog organizacije.Predvidljivost mora upoštevati nepredvidljivost vsajdveh objektov, ki sta subjekta, ter morebitno nepredvidljivostterapevtskega uspeha...Z X-om sem se pogovarjal tudi o plači. Povedal mi je, da biv sedanji psihofizični kondiciji lahko na leto opravil približno900 posegov, da pa jih pri sedanji organizaciji opravi komajpribližno 600. Po drugi strani je njegova plača praktično enakaplači tistih kolegov, ki opravijo bistveno manj posegov.Jaz (ogorčeno): “Tega pa ne verjamem.”X (ravnodušno): “Kakor hočete - to je pač vaš problem.”Jaz (obupano): “Torej vi delate za druge?”X (še vedno ravnodušno): “Verjetno res!”Bil sem poklapan kot že dolgo ne. A ko sem prišel k sebi,sem mu predlagal intervju za Izido. Vendar je X odklonil. “To,da smo zdravniki za različno delo plačani enako, je znano.Ponavljanje je odveč. In hkrati bi bilo videti kot obtoževanjekolegov, česar pa nočem.” In nadaljeval:“Če pa boste to zapisali, bo lahko - če bo le hotel - presodilvsak bralec zdravnik sam zase in za svoje delovišče, koliko jev tem (ne)resnice,” je povedal. “Nisva midva tista, ki določava,kako je treba delati; nisva midva tista, ki morava delati red.Ne moreva nadomestiti šefa. In končno: ni dokaza, da bi biladober šef!”In čez nekaj časa je X dodal: “Zelo je verjetno, da bi bilazelo slab šef!”Pomislil sem: v bistvu je logistika le nekakšen vrh ledene gore.Kot v zgodbi, kako se je docela podrlo terapevtsko zaporedjein so nastali velikanski dodatni stroški zato, ker je prevoznikskupine pacientov obtičal v prometni gneči. Koliko denarja sezapravi zato, ker zdravnik čaka na pacienta - ali obratno? Kolikočloveške energije in denarja izpuhti zaradi velikanske entropije,ki pa nima nobene zveze ne z medicino, ne z zdravstvom, ne sšefi, temveč predvsem s shizofreno slovensko kulturo. Ki zatodeluje precej slabše kot npr. avstrijska ali nemška, pa vendarmnogo, mnogo bolje od mnogih drugih bližnjih, sosednjih,daljnih...Upam, da bo X ostal v javnem zavodu, da ne bo postalkoncesionar. Zakaj? Zato, ker je v javnem zavodu - vsaj načelno,upam - večja možnost za preseganje intelektualne kritičnemase. Čemu? Zato, da bo s svojim delom in načrti vedno znovaokuževal svoje kolege. Da bo morda celo dokazal, da je tudiv javnem zavodu logistiko ter posledično kakovost možnourediti tako ali celo bolje, kot jo more koncesionar. Ki si noče(ne more) privoščiti, da ne bi izkoristil vsake sekunde svojegadelovnega časa... Ki mora delati dolgoročno dobro in hkratiimeti dovolj pacientov...X-ove izkušnje sem pred kratkim preveril v pogovoru z Y,mladim specialistom skrajno “neoperativne” medicinske discipline.Pravkar je zaprosil za polovično koncesijo in razmere odličnoopisal z enim stavkom: “Kot zdravnik v javnem zdravstvusem plačan po urah. Kot koncesionar bom plačan po storitvah.”Upa, da bo dolgoročno kot koncesionar zaslužil več.Sklep I: S svojim zapisom, ki je v resnici le ponavljanje znanega,želim kolegici Maji Pavlin Klemenc tudi sporočiti, da semnjen zapis prebral in da me veseli, da ji ni vseeno...Skep II: Za mal’ dnarja mal’ mus’ke, jasno! Obžalovati pa je,če je za velik’ dnarja premal’ mus’ke! Nepotrebne porabe energijeza premagovanje entropije (slabe logistike) v zdravstvu sevedane znam izmeriti. Ocenjujem pa, da bi bil prihranek denarjavelikanski že ob vsaj nekaj odstotkov manjši entropiji. Ves tadenar bi ostal zdravstvu, del tudi za plače. Prepričan sem, da bisi lahko “malo boljši avto” privoščil vsak slovenski zdravnik.“Javnost” - kar koli to že je ali ni - pa se bo ob zdravnikavedno spotikala. Koncesionarjem bo očitala, da varčujejo na tuj(pacientov) račun, nekoncesionarjem pa bo očitala predobreplače za opravljeno delo.A to ni več problem. Morda delo za kakega čarovnika. Trapastiočitki te vrste namreč na srečo niso odraz ne medicine, nezdravstva, temveč shizofrene kulture, neodzivne na (medicinsko)zdravljenje.Marjan KordašISIS maj 2007