18NOVICEvodji pridružila akademska slikarja Janez Kovačičin Marjan Zaletel. Zbrane je nagovoriltudi doc. dr. Tone Pačnik, sedanji predsednikLikovne sekcije, in poudaril pripravljenostčlanov na nove izzive. Sekcija je uspešna inštevilčna. Ima nad 60 članov.Člani Likovne sekcije so se zahvalili doc.dr. Zvonki Zupanič Slavec in ji predali plaketoza 15-letno požrtvovalno delo predsedniceKUD-a in sliko konja z oračem, kar je simboličnoprikazalo njeno delo, saj spodbujain vleče vse niti, ki so potrebne, da delovanjein dejavnosti društva nemoteno tečejo, da soopazni in prepoznavni.Akvarelni pozdravpomladi Prav ob dnevu žena so otroci iz vrtca Mengeš s svojo vzgojiteljico Špelo Kovačič z odra pozdravilizbran avditorij z otroško igrivostjo in se z domiselno likovno govorico predstavili v Mali galerijiKC.mlade, zagotovo vsi želimo še več. Upamo, dabodo mladi bodoči zdravniki še dejavni natem področju, da bodo zadržali svojo otroškoradost tudi takrat, ko bodo delali v svojem poklicu,in nas spravljali v smeh, kadar jih bomoobiskali kot njihovi pacienti.Srebrni jubilej slikarjev izzdravniških vrst Doc. dr. Pačnik je predstavil tudi razstavljalko,Zdenko Vinšek. Prebral je recenzijoprof. dr. Mirka Juterška, likovnega kritika, kispremlja delo Likovne sekcije. Slikarka, sicerdipl. vzgojiteljica, je tudi ilustratorka in pesnica.Prihaja iz Ilirske Bistrice. Je članica večlikovnih društev in je za svoja dela prejela ževeč nagrad in priznanj. Predvsem akvarelneslike, z belimi ali zlatimi okvirji, so nas objelev prostoru. Motivi pričajo o slikarkinemdojemanju življenjskega vsakdana v različnihokoljih. Uživali smo ob motivih ribiča, delučipkarice, kopalca ob bazenu, rok, ki rišejo,barvne živahne krajine, aktov … Nekaj slik jeprikazalo slikarkin prehod iz vidnega v čutnoizražanje, kjer se dejansko stanje pomeša zdomišljijskim in prehaja v stanje, ko si videnolahko razložimo po svoje. Največ obiskovalcevpa sem tokrat opazila pred motivi cvetličnihšopkov, saj so risbe cvetličnih tihožitij ZdenkeVinšek ustvarjene s čutno mehkobo ali, kotje zapisal prof. dr. Mirko Juteršek, s pridihomsanjskosti. To pa nekako sovpada z ženskimidušami, katerim je bila tokratna prireditev šeposebej namenjena.Barba Štembergar ZupanFoto: Niko ZupanPrvi predsednik Likovne sekcije KUD-aKliničnega centra Jano Milkovič je ob srebrnemjubileju Likovne sekcije spregovoril ozgodbi o uspehu. Na ustanovni sestanek pred25 leti sta prišla le dva, hitro pa se je stanjespremenilo in postajalo je vse pestrejše, obspodbudi takratnega predsednika KUD-a,slikarja in patologa prof. dr. Antona Dolenca. Vtem času so organizirali in oblikovali slikarskekolonije, kjer so povezali zaposlene v zdravstvu,ki so, željni likovne izobrazbe, sledili mentorstvuakademskega slikarja Leona Koporca.Nastajala so dela na različnih srečanjih, sodelovaliso z likovnimi društvi, raznimi mentorjiin gostovali na razstaviščih. Njihova slikarskadela so začela krasiti bolnišnične prostore. Ssvojimi razstavami za bolnike v avli KC sosooblikovali pestro in bogato dogajanje, ki jeedinstveno v evropskem prostoru. Po zamislihradiologa in slikarja, prof. dr. Ljuba Taborja,so izdelali likovno-pesniško monografijo Arsmedici. V času predsednikovanja kirurga dr.Dušana Müllerja sta se sekciji kot umetniškiKUD kaže svojo pestrost s tesnim sodelovanjem s študenti Medicinske fakultete. Dramska skupinaRisorius je za otroke in tiste malo večje otroke, ki so ohranili otroško srce, domiselno zaigrala igricoMojca Pokrajculja. Njihov umetniški vodja je Kaja Jamšek v vlogi Zajčka Trepetajčka.<strong>ISIS</strong> maj 2007
20IZ EVROPEStaranje hrvaškega prebivalstvaAkademik dr. Zvonko Kusić je imel na mednarodnem kongresuInter-Academic Forum on Global Health Issues v Ciudad de Mexicupredavanje o staranju hrvaškega prebivalstva.Problem je v zahodnem svetu splošenin se razlikuje v posameznihdržavah le v odstotkih, ali desetinkahteh, napovedana kriznaobdobja pa se vse bolj krčijo.Hrvaška ima 16,5 odstotka prebivalcevstarejših od 65 let, kar jo uvršča v vrh evropskihdržav. Predavatelj poudarja, “da boob skorajšnjem vstopu Hrvaške v EU” nujnomoralo priti do bistvenih sprememb, in tone le v zdravstveni in socialni zakonodaji,temveč zlasti pokojninski, saj je današnje razmerjezaposleni/upokojeni 1,45 nevzdržno žev kratkem roku.“Moderna družba ni možna brez uravnoteženegarazmerja med mladimi in starimi,”pravi avtor in predlaga, da s “promocijo tradicionalnihvrednot hrvaške družbe, krepitvijodružinskega življenja v stabilnih zakonih z večkot dvema otrokoma v družini in iskanjem rešitevza povečanje sedanjega števila 1,5 otroka nadružino na 2,2,” doseže letno 60.000 porodovveč in s tem novo delovno silo v (razmeromaoddaljeni) prihodnosti.Piramida starosti hrvaškega prebivalstva vobdobju štirih desetletij zelo nazorno kaže nele obseg problema, temveč zlasti nevarnosti, čebi se trendi staranja/zniževanja števila rojstevnadaljevali v enakem obsegu.Boris Klun<strong>ISIS</strong> maj 2007