ISIS nasl maj07.indd - Zdravniška zbornica Slovenije

27INTERVJUodkrijemo 30 poklicnih bolezni, v drugih članicah EU pa na enakoštevilo delavcev od 1500 do 3000. To pomeni, da zdravniki ne opravljajooziroma ne morejo opravljati svojega poslanstva.Menite, da je dober zdravnik tisti, ki preprečuje bolezen, ne pasamo zdravi?Da, to je pravzaprav moje poslanstvo. Sem izrazit preventivec, delozdravnika preventivca je težko, ker neposrednih rezultatov svojega delapraktično ne vidiš. Posredni rezultati so vidni šele po veliko letih trdegadela. Pri nas je tak primer prepoved uporabe azbesta, odpravljanjeposledic izpostavljenosti, odkrivanje poklicnih azbestnih bolezni in nenazadnje plačilo odškodnin žrtvam.Ti predlogi posegajo že na področje, ki bi moralo zanimativlado.Da, res je. Veliko predlogov, ki jih oblikujemo v naši stroki oziromana našem inštitutu, je takih, ki so gotovo zelo pomembni za vlado, njenostrategijo in načrtovanje: tako smo vlado in njenega predsednika, JanezaJanšo, obvestili o rezultatih raziskave, ki smo jo naredili pri mladostnikih.Ugotovili smo, da kar četrtina petnajstletnikov uživa alkohol. Topomeni, da je zelo verjetno, da bomo imeli čez nekaj let 25 odstotkovalkoholikov na delovnih mestih, in to je ogromna številka!Prav tako opažamo, da se otroci ne odločajo za poklice po svojihželjah. Ne želijo opravljati dela, za katero so se izučili, ampak iščejo drugemožnosti. Starejši odhajajo v pokoj, mlajši se nočejo zaposliti. Starejšiimajo vedno manj možnosti in priložnosti prenesti svoja znanja in izkušnjena mlajše. To je le nekaj problemov, ki niso le stvar Ministrstvaza zdravje, pač pa celotne vlade. Vladi želimo povedati, da je potrebnonačrtovati in uresničevati zelo dobro politiko vzgoje, izobraževanja inusposabljanja mladega človeka, če hočemo imeti pozneje dobrega inzdravega delavca.Predsedniku parlamenta, Francetu Cukjatiju, dr. med., smo pisalizaradi vedno pogostejšega trpinčenja (mobinga) na delovnem mestu.Delavca z astmo in sladkorno boleznijo, ki se je vrnil na delovno mesto,je delodajalec prisilil čistiti stranišče z agresivnimi kemikalijami in muv delovnem času ni dovolil injiciranja insulina. Pri 47 letih je ta delavecumrl. Zelo pogosto take stiske pripeljejo ljudi do depresije, strahu, poškodbin samomorov. Žrtve se zatečejo k psihiatru, ki jim lahko pomagasamo tako, da jim predpiše bolniški stalež. To pa ni rešitev, saj je trebaodstraniti vzroke. Delodajalci morajo spoznati, da trpinčenje zmanjšujeproduktivnost. Za večjo učinkovitost sta gotovo bolj primerna dialogin spodbujanje. Predsednik parlamenta je podprl naše dejavnosti protitrpinčenju na delovnem mestu.Kakšen odnos z mediji naj ima medicina?Mediji imajo velik vpliv in so nam lahko v veliki meri v pomoč,posebej pri preventivnem delu. Vsekakor bi si želeli več raziskovalnihnovinarjev, ki bi se poglobili v zdravstveno problematiko in jo kritičnoobravnavali. Žal so nekateri mediji v želji po senzaciji nekritični in zaobjavo ne zberejo dovolj informacij, zato lahko človeka marsikdaj pokrivici onemogočijo.Predlagam, da ima Zdravniška zbornica predstavnika za tisk inodvetnika, ki ščitita zdravnika pred neutemeljenimi obtožbami inblatenjem. Ob napadu na zdravnika, še posebej v primeru, ko gre zaetična vprašanja, bi se morali pri Zbornici takoj odzvati in se postavitina stran zdravnika.Dr. Damejeva: “Kaj ti je pravzaprav pomagalo, da si tako težketrenutke obsojanja prestala celo s pozitivnimi posledicami? Kaj tije osebno pomagalo, da se nisi zlomila?”Vesela sem, da je višjesodišče sklenilo tisto, zakar se je odločila že tožilkav predpostopku, tj. dazavrne obtožbo oziromaprvostopenjsko sodbo kotneutemeljeno in da naložitožitelju plačilo vseh sodnihstroškov. Gre za to, da se, kosi obsojen nečesa, česar nisinaredil, še posebej, če si obsojenzaradi nečesa, kar jeosnovno vodilo zdravnikovegadela in njegove etičnedrže, in to je pomagati indajati nasvete, znajdeš vveliki stiski. V prvi fazi siohromljen in se sprašuješ,kako je kaj takega splohmogoče. Ves čas potrebuješpodporo in zaupanje drugih,kar sem dobila doma,v družini in pri mojih ožjih prijateljih ter nekaterih zdravnikih; zeloveliko mi pomeni tudi podpora kolegov z inštituta, ki so nasprotovalimoji zamenjavi. Širša zdravniška srenja se je od mene distancirala. Prijatelji,zdravniki v Evropi in Ameriki, pa niso niti za hip podvomili omeni in mojih odločitvah. Verjeli so mi in to je bilo ključno! Tako mije profesor iz ZDA napisal: “Pazi nase! Veliko je ljudi v svetu, ki poznatvoje delo in te podpira.”Kaj vam pomeni nagrada Ameriškega združenja za javno zdravjein človekove pravice?Priznanje za delo in raziskovanje; zame pa je predvsem sporočilo,da me na tej poti podpira veliko ljudi, ki stroko poznajo.Se zavzemate za to, da bi bile različne stroke medicine bolj povezane?Vedno sem se zavzemala za skupinsko delo. Tako menim, da je zelokoristna povezava med specialistom medicine dela in psihiatrom. Psihiatribi velikokrat radi poslali koga delat, pa ni ustreznega delovnegamesta in ga je treba poiskati, se dogovoriti z delovodjo, urediti okolje.Tudi v drugih primerih bi bile boljše skupne odločitve, ki bi celostnoobravnavale delovno problematiko in omogočile primernejše delovnookolje.“Kovačeva kobila je navadno bosa.” Kaj menite o sindromu izgorelostipri zdravnikih?Prepričana sem, da je tega med slovenskimi zdravniki veliko. Posebejso obremenjeni tisti zdravniki, ki se zavzamejo za bolnika in se z njimukvarjajo ne glede na čas ali na to, ali bo zavarovalnica plačala storitev.Zdravniki, ki izgorijo, niso zaščiteni, saj izgorelost še ni priznana kotpoklicna bolezen. Mnogi med njimi so prisiljeni oditi v predčasni pokojs skromno pokojnino. Potrebno bi bilo ugotoviti, koliko zdravnikov jeprizadetih zaradi izgorelosti in izdelati preventivni program.Kaj bi še sami dodali?Včasih imam občutek, da je individualizem med zdravniki prevečpoudarjen in da ni pripravljenosti za skupinsko delo. Verjamem, da lahkoz odprtostjo in pripravljenostjo za medsebojno sodelovanje gradimoskupno dobro.maj 2007 ISIS