44AKTUALNOV letu 2003 so po presaditvi nesorodnih KMC preživeli trije bolniki(75 odstotkov), eden pa je umrl. Leta 2004 je presaditev preživelo šestbolnikov (67 odstotkov), trije so umrli. V letu 2005 so zdravljenje s presaditvijonesorodnih KMC preživeli štirje bolniki (80 odstotkov), edenpa je umrl. V letu 2006 je zdravljenje s presaditvijo nesorodnih KMCpreživelo pet bolnikov (71 odstotkov), dva pa sta umrla (slika 10).Slika 10: Kratkoročno preživetje bolnikov po presaditvi nesorodnihKMC.Število iskanj NDKMC v registru SD in število odvzemov KMCslovenskih darovalcev za tuje bolnike v letih 2003, 2004, 2005 in2006V letu 2003 smo iz tujine prejeli zahteve za skupno štiri ciljanaiskanja NDKMC v našem registru, od katerih so bila vsa sprožena nanovo. Ker med člani registra SD nismo našli ustreznih darovalcev, nibilo odvzemov KMC. Poleg omenjenih pa smo med člani našega registraopravili še štiri predhodna iskanja NDKMC za tuje bolnike. Leta 2004smo v registru SD ciljano iskali NDKMC za sedem tujih bolnikov innašli ustreznega za enega od njih. Poleg tega smo opravili še 27 predhodnihiskanj. V letu 2005 smo v registru SD ciljano iskali darovalce za13 tujih bolnikov in našli ustrezna NDKMC za dva izmed njih; opravilismo tudi 41 predhodnih iskanj. V letu 2006 smo v registru SD ciljanoiskali darovalce za 41 tujih bolnikov in našli ustrezna NDKMC za dva,opravili pa smo tudi 101 predhodno iskanje (slika 11).Slika 11: Število tujih bolnikov, za katere smo iskali NDKMC med članiregistra SD: število vseh in delež novih iskanj za bolnike iz tujine ter številoodvzemov KMC pri izbranih darovalcih, članih registra SD.Novi donorski centri V letu 2006 smo z vsemi transfuzijskimi oddelki v okviru slovenskihsplošnih bolnišnic (SB) podpisali pisma o nameri, na osnovi katerih žedelujejo kot polnopravni in samostojni donorski centri. S prav vsemizgledno sodelujemo in smo z njihovo pomočjo izredno zadovoljni, zatose jim ob tej priložnosti iskreno zahvaljujemo.Za formalizacijo sodelovanja pa se zaradi obsega in dinamike dela,ki ju pogojujejo njihove trenutne možnosti (prostori, kadri, čas, obsegosnovnih dejavnosti), žal nista odločili splošni bolnišnici v Celju inNovi Gorici.Delujoči donorski centriSB Izola,Oddelek za transfuzijsko medicino, Polje 35, 6310 Izola, T: 05 660 62 30SB dr. Jožeta Potrča Ptuj, Oddelek za transfuzijo, Potrčeva 23–25, 2250 Ptuj,T: 02 749 14 36SB Murska Sobota, Oddelek za tranfuzijo, Ulica dr. Vrbnjaka 6, 9000 MurskaSobota, T: 02 512 31 00SB Novo mesto, Oddelek za transfuzijo, Šmihelska 1, 8000 Novo mesto,T: 07 391 65 74SB Jesenice, Oddelek za transfuzijo, Titova 112, 4270 Jesenice, T: 04 586 83 08SB Slovenj Gradec, Oddelek za transfuzijo, Gosposvetska 3, 2380 SlovenjGradec, T: 02 882 34 82SB Maribor, Oddelek za transfuzijo in imunohematologijo, Ljubljanska 5,2000 Maribor, T: 02 321 22 75Potencialni donorski centriSB Nova Gorica, Oddelek zatransfuzijo, Ulica padlih borcev 13,6290 Šempeter pri Novi Gorici,T: 05 330 11 73SB Celje, Oddelek za transfuzijoOblakova 5, 3000 CeljeT: 03 423 35 92Z vzpostavitvijo regionalnih donorskih centrov omogočamo vpisv register SD vsem potencialnim darovalcem v njihovem domačemokolju.V letu 2006 smo organizirali 26 skupinskih vpisov v register SD.Uspelo nam je spremeniti starostno strukturo darovalcev, saj smo vpisaliveč mlajših članov.Sklad Hipokrat Rdečemu križu <strong>Slovenije</strong> so predstavniki donatorjev leta 2004 zaupaliustanovitev in upravljanje sklada “Hipokrat”, ki je bil vzpostavljenz namenom zbiranja donacij za pomoč pri nakupu posebne medicinskeopreme, ortopedskih pripomočkov in za skrajševanje čakalnih dob zaizbrane zdravstvene storitve v Sloveniji.V skladu z osnovnim namenom delovanja omenjenega sklada paje bila sprejeta pobuda (Slovenija-Donor, Slovenski register nesorodnihdarovalcev krvotvornih matičnih celic, Zavod RS za transfuzijskomedicino, in Slovenija-Transplant, Zavod RS za presaditve organov intkiv), za pridobivanje prostovoljnih denarnih prispevkov, namenjenih zafinanciranje tipizacije tkivnih antigenov HLA članov registra SD. V skladse stekajo finančna sredstva, ki jih posamezniki lahko prispevajo tako,da na številko 1919 pošiljajo sporočila SMS, in sicer s ključno besedo“Zdravje”. Fizične in pravne osebe pa lahko denar nakažejo tudi naTRR Bank Austria št. 2900-0003377785. Nad uporabo sredstev skladabdi dr. France Arhar. Finančna sredstva lahko donatorji nakažejo tudineposredno Centru za tipizacijo tkiv, Zavod RS za transfuzijsko medicino,Šlajmerjeva 6, 1000 Ljubljana, na TRR št. 01100-6030926339. <strong>ISIS</strong> maj 2007
46FORUMO smiselnosti doktoratov znanosti za bodočeučitelje kirurgijeEldar M. GadžijevUvod To moje pisanje predstavlja nadaljevanje razmišljanj o znanstvenoraziskovalnemdelu v kirurgiji. Po veljavnih predpisih in habilitacijskihpostopkih naj bi vsak, ki želi pridobiti naziv fakultetnega učitelja, polegizpolnjenih ostalih pogojev, moral imeti tudi doktorat znanosti. Doktoratje znanstvenoraziskovalno delo, je tisti “PhD”, ki je potreben zaraziskovalca, raziskovalca po poklicu ali usmeritvi. Tudi kirurg morabiti raziskovalec, čeprav je njegovo raziskovanje že po naravi dela, ki gaopravlja, pretežno strokovno. Za kirurga je doktorat znanosti kot pogojza kandidaturo za učiteljski naziv prisila napraviti znanstveno raziskavos področja kirurgije. Iz mojega pisanja v razmišljanju o kirurškem raziskovanjumenim, da je precej jasno, kako težko je dobiti primerno temoza pravo res kirurško znanstvenoraziskovalno delo in zato tudi za doberznanstveni doktorat s področja kirurgije. Strokovno raziskovalno delomora biti del vsakdana kliničnega kirurga in končno vsakega kirurga,ki ga zanima lastna uspešnost, razvoj in primerjava s kolegi doma in vsvetu. Pa vendar potrebujemo tudi univerzitetne učitelje, potrebujemovisoko strokovno usposobljene akademske ljudi, ki bodo skrbeli za to,da bo kirurgija lahko šla v korak z ostalo medicino in s kirurgijo v razvitemsvetu, da jo bomo znali prenašati na kolege, ki prihajajo za nami.Konec koncev smo to dolžni bolnikom!! Če v naši deželi ne bomo imeliakademskih učiteljev kirurgije, bo šla kirurgija pri nas navzdol!Bolj ko sem razmišljal o tem, bolj sem prihajal do zaključka v smislu“podiplomski študij da, doktorat ne!” Kirurg ali pa kar klinični zdravnikkaterekoli medicinske stroke naj dobi možnost pridobitve naziva univerzitetnegaučitelja na osnovi kvantitativnih pokazateljev uspešnosti, objavin ostalih del, tudi citiranosti, na osnovi pomembnosti in uspešnostikliničnega dela in ob upoštevanju kazalnikov pedagoške uspešnosti.Določeno znanje za uspešno dokumentiranje, sledenje in ocenitev rezultatovkliničnega dela, kar pomeni za kakovostno opravljanje kliničnihraziskav, pa mora pridobiti na podiplomskem študiju. Menim, da je takpodiplomski študij za klinične specialiste še nujen, ker študij na MF inspecializacija pri nas zaenkrat ne dajejo dovolj znanja za raziskovalno deloin za pripravo ter pisanje objav. Poleg tega se zavedam, da podiplomskištudij predstavlja tudi pomemben vir zaslužka za fakultete in bi že iztega razloga fakultete nasprotovale drugačnim idejam.Iz lastnih izkušenj ob delu s kolegi, mentorstvu in izobraževanju mladihlahko trdim, da kirurgi na podiplomskem študiju pridobijo potrebnoznanje, da pa nastane včasih nemogoč problem s pridobitvijo primernekirurške teme za pripravo doktorske disertacije. Prepričan sem, da sevečina mojih kolegov učiteljev s tem strinja. Seveda je moč najti temointerdisciplinarnega značaja, kar je za bodočega doktoranda tudi dobroin zanimivo, ker ga uvaja v multidisciplinarni pristop k prepoznavanju inreševanju problemov. Pa vendar to niso kirurškoznanstvenoraziskovalneteme in s takimi raziskavami se bo kirurg uspešneje ukvarjal ob nabranihkliničnih izkušnjah. Znana teza našega velikega plastičnega kirurgain razmišljajočega kolega dr. Marka Godine je bila, da naj bo kirurgovdoktorat rezultat njegovega strokovnega dela in razvoja in kritične obdelaverezultatov tega dela. Tak doktorat bi bil strokovno raziskovalenin bi bil sprejemljiv, če ne bi prinašal s seboj obvezno relativno dolgčas, potreben za to, da ga kirurg napravi. Tako bi kirurgi neprimerljivokasneje prihajali do doktorata in tudi do naziva akademskega učiteljakot ostali kolegi in tak zamik bi se negativno odražal v pripravljenostikolegov stopiti na akademsko pot.Analiza Za orientacijsko ilustracijo in vpogled v stanje sem napravil nekakšnoanalizo kirurških doktoratov. V zadnjih dvajsetih letih je doktoriralopo podatkih iz Cobissa 33 zdravnikov kirurških strok in še dodatnodeset kolegov iz strok, ki so povezane s kirurškim delom (anestezija,radiologija). Pridobil sem <strong>nasl</strong>ove doktorskih disertacij kolegov kirurškihstrok za zadnjih pet let in poskušal analizirati, za kakšne vrsteznanstvenoraziskovalnih nalog je šlo pri teh delih. Nikakor ni bil mojnamen kakorkoli analizirati kirurške doktorate, pač pa le poskušati najtivlogo kirurgije kot vede v nalogah.Pri 12 nalogah je šlo za analizo in vrednotenje kirurške metode,ki je bila ali prenesena v naše okolje ali na nek način spremenjena inenkrat originalna.Pri šestih disertacijah je šlo za funkcionalne meritve pred, med alipo operativnih posegih.Pri štirih doktorskih nalogah je šlo za analizo in vrednotenje patofiziološkihdejavnikov ali stanj, ki so vplivali na kirurški poseg aliizid posega.Pri treh nalogah je šlo za analiziranje in ovrednotenje patološkihdejavnikov in enkrat analiziranje vpliva patologije na izbor ali izidkirurškega posega.Trije doktorati so obravnavali uveljavljene ali nove prognostičnedejavnike in njihov vpliv na rezultate kirurškega zdravljenja ali napreživetje.V dveh doktoratih je šlo za analiziranje in vrednotenje novega pripomočkaoziroma materiala za kirurški poseg.Po enkrat je šlo za analiziranje in vrednotenje anatomskih dejavnikovoziroma patohistoloških dejavnikov in vpliva na kirurški posegin enkrat za analizo ter vrednotenje diagnostične metode in vpliva nakirurški poseg.Razprava Čeprav izhajam iz teze, da je priprava kirurškega znanstvenoraziskovalnegadela danes izredno težka, pa vendarle lahko ugotovim, daje malo več kot tretjina takih doktorskih del, ki obravnavajo kirurškemetode in ki prinašajo rezultate, ki so pomembni za kirurško stroko. Tudimajhen napredek ali prispevek k znanju v kirurgiji je zelo pomembenin koristen. Pa vendar sta dve tretjini kirurških doktoratov takih, kjerje težišče raziskave na drugih področjih ali s pomočjo drugih področijmedicine, kar potrjuje tezo, da je multidisciplinarnost študij tista, ki<strong>ISIS</strong> maj 2007