56ZANIMIVOPremajhen delež HIV-testiranj moških, ki imajospolne odnose z moškimi (MSM) v Sloveniji<strong>ISIS</strong> maj 2007Boštjan MlakarVpreteklem letu smo na spletni strani Mavrični forumizvedli anketo o življenjskem stilu in spolno prenosljivihboleznih (SPB). V obdobju dveh mesecev jeanketo izpolnilo 183 MSM (144 homoseksualcev, 39biseksualcev). V prispevku predstavljam nekaj izsledkoviz omenjene ankete, ki naj služijo kot izhodišče za razmišljanje oukrepih za povečanje deleža HIV-testiranj med MSM v Sloveniji.Dobra tretjina (35 odstotkov) homoseksualnih in več kot polovica(53 odstotkov) anketiranih biseksualnih moških se ni še nikoli testiralaza SPB (vključno s HIV). Enkrat na leto opravi HIV-testiranje 27 odstotkovhomoseksualnih in 21 odstotkov anketiranih biseksualnih moških,četrtina anketiranih pa je to testiranje do sedaj opravila le enkrat. Deležtestiranj za HIV in druge SPB je prenizek, bistveno pod priporočili inmanjši kot v drugih razvitih državah. Upravičeno se lahko bojimo,da je to eden od razlogov za navidezno nizko število HIV-pozitivnihoseb v Sloveniji. Skoraj polovica MSM ima namreč v obdobju enegaleta povprečno enega partnerja, ostali bistveno več. Slaba tretjina imapovprečno dva do pet partnerjev v letu dni, več kot 50 partnerjev pa lepeščica anketiranih. Promiskuitetnost je torej pogosta, vendar še vednodaleč od nekaterih študij iz tujine (1, 2), ki so navajale, da ima povprečnigej 100 ali več partnerjev na leto. Je to morda eden od razlogov, da se prinas HIV širi počasneje? Kajti z “varnim seksom” se naši anketiranci nemorejo pohvaliti. Najbolj tvegano obliko seksa (nezaščiteni receptivnianalni seks) prakticira kar 43 odstotkov homoseksualcev (27 odstotkovobčasno, 16 odstotkov vedno) in nekoliko manj biseksualcev (22odstotkov občasno, osem odstotkov vedno). Glede na dejstvo, da jihpolovica ne ve, kakšen je njihov oziroma partnerjev HIV-status, je toseveda prava ruleta. Posebej zaskrbljujoč je nizek delež testiranj medbiseksualnimi moškimi, ki lahko predstavljajo vektor prenosa okužbev heteroseksualno zvezo. Pri biseksualnih moških je namreč prisotenše dodaten strah pred razkritjem njihove spolne usmerjenosti (3) inmorda odlašajo s testiranjem za HIV, da se ne bi razkrila njihova spolnaidentiteta. Sicer študije med razlogi za netestiranje med MSM navajajotudi občutek nizkega tveganja za okužbo, strah pred pozitivnim izvidom,strah pred diskriminacijo itd. (4, 5). Če želimo povečati delež testiranj,moramo torej odstranjevati omenjene vzroke za netestiranje MSM.Zavajajoč občutek nizkega tveganja za okužbo s HIV in drugimiSPB lahko zmanjšamo s poglobljenim izobraževanjem MSM o povezavimed spolnimi tehnikami in tveganji za posamezne okužbe. Izobraževanjemora biti usmerjeno v zmanjševanje škode, predvsem pa na realnihosnovah ob upoštevanju življenjskega stila MSM. Vsi homoseksualni inskorajda vsi biseksualni anketiranci prakticirajo felacijo brez kondomain ne glede na uradna priporočila, da je kondom obvezen tudi pri tejobliki seksa, ni realno pričakovati, da bi takšno prakso spremenili. MnogiMSM uporabljajo kondom le pri analnem seksu, nezaščiten oralni sekspa dojemajo kot varno obliko seksa in ne čutijo potrebe po testiranju.Zdravnikovo obsojanje neuporabe kondoma pri oralno-genitalnemseksu med pogovorom z MSM pred testiranjem ima lahko negativneučinke, saj se bodo mnogi raje izognili ponovnemu srečanju z zdravnikomali pa bodo v prihodnje svoje spolne navade zatajili ali prikrojilipričakovanjem zdravnika. Uporabiti je potrebno objasnilni pristop, dase določene SPB, vključno s HIV, lahko prenesejo tudi s felacijo, da pase tveganje za okužbo s HIV zmanjša ob ejakulaciji izven ustne votline,stran od oči in poškodovanih predelov sluznic in kože.Poudariti je potrebno, da se HIV nahaja tudi v predsemenski tekočiniin da se odsvetuje felacija v primeru krvavitev ob umivanju zob, ranic alivnetij v ustni votlini in žrelu itd. Zavedati se morajo majhnega tveganjaza HIV-okužbo ob felaciji brez ejakulacije v usta, ki pa je vseeno dovoljveliko, da je HIV-testiranje smiselno. Spolno dejavnim MSM moramoprivzgojiti, da jim vsakoletno testiranje za HIV postane rutina, kot jeto obisk pri zobozdravniku.Strah pred pozitivnim izvidom testiranja bi lahko zmanjševali spoudarjanjem prednosti zgodnjega odkritja HIV-okužbe in drugih SPBza posameznikovo kakovost življenja in dolgoročno preživetje. Zgodnjeodkritje HIV-okužbe omogoča primeren nadzor posameznikovegazdravstvenega statusa, primeren začetek zdravljenja in predstavljapriložnost za izobraževanje na novo okuženih (6). Weinhardt et al (7)so z metaanalizo učinkov HIV-testiranja in svetovanja pokazali, da jespoznanje posameznika, da je HIV-okužen, povezano tudi z značilnozmanjšanim tveganim spolnim vedenjem okuženega v prihodnosti.Občutek diskriminacije MSM v zdravstvu lahko zmanjšamo lez nenehnim izobraževanjem zdravnikov in celotne delovne skupineo homoseksualnosti in posebnih potrebah ter občutljivih področjihzdravstvenega in socialnega varstva MSM. 10 odstotkov homoseksualnihin sedem odstotkov biseksualnih anketirancev ima negativno izkušnjozaradi diskriminacije v našem zdravstvu. Premalo se zavedamo, daima lahko diskriminacija “spolne manjšine” kot tudi HIV-pozitivnihnegativne posledice, tako za zaposlene v zdravstvu kot za širšo družbo.Zdravstveni delavci, ki izvajamo invazivne posege, se pri delu lahkozbodemo in če nam pacient prikrije morebitno HIV-okužbo, ne bomodeležni “HIV-post exposure prophylaxis”, ki v visokem odstotku preprečiokužbo kljub vstopu virusa HIV v telo, v kolikor terapijo uvedemo vprvih štirih urah po dogodku (najkasneje v 72 urah). Vedeti moramo, dase zaradi strahu pred razkritjem svoje spolne usmerjenosti in morebitnodiskriminacijo nekateri udeležujejo krvodajalskih akcij z razlogom, da senjihova kri testira na HIV. Neseznanjenost ali neupoštevanje fenomena“okna”, ko ni prisotnih protiteles ali antigena p24, pomeni možnost lažnonegativnih rezultatov in posledično vstop okužene krvi v naš zdravstvenisistem, kar pomeni potencialno nevarnost za kogarkoli izmed nas. Daje kri MSM nezaželena, je namreč dobro znano, zato se to dejstvo pačzamolči ob izpolnjevanju ankete pred darovanjem krvi.Je potrebno organizirati mrežo za zdravstveno varstvo MSM?Iz ankete smo razbrali, da bi se 65 odstotkov homoseksualcev in 60odstotkov biseksualcev raje zdravilo pri “gay friendly” zdravniku/-ci. Vtem primeru bi anketirani redkeje skrivali svojo spolno usmerjenost.Kar 63 odstotkov biseksualnih in 18 odstotkov homoseksualnih anketiranihnamreč zdravniku nikoli ne razkrije svoje spolne usmerjenosti.Izvajanje preventive je torej težko, če ne uspemo identificirati rizične
58Z A N I M I V Opopulacije. Tudi druge študije (8) so pokazale, da je pomembno, kakšnaje verbalna in neverbalna komunikacija med zdravnikom in MSM,ko obravnavata spolno usmerjenost in spolne tehnike. Stopnja sproščenostizdravnika med pogovorom z MSM namreč določi, do kakšnemere bo pacient razkril svojo težavo in tveganje, ki mu je izpostavljen(8). Vzrok za nelagodje zdravnika/zdravstvenika med pogovorom jelahko tudi preslabo poznavanje problematike življenjskega stila inzdravstvenega varstva istospolno usmerjenih, zato bi bilo smiselnoomenjeno tematiko vključiti v študijski načrt medicinskih fakultet,visokih in srednjih zdravstvenih šol. Organizirati bo potrebno podiplomsketečaje za zdravnike in zdravstvenike o zdravstvenem varstvuin posebnih potrebah istospolno usmerjenih in morda bomo čez letavzpostavili mrežo ustrezno usposobljenih “gay friendly” zdravnikov inustanov od primarne do specialistične ravni, kjer bodo MSM brez strahupred diskriminacijo in ob ustreznem svetovanju deležni preventivnihin presejalnih programov zdravstvenega varstva MSM. Ali bomo prevzeliameriške smernice zdravstvenega varstva MSM ali pa jih bomopriredili slovenskim razmeram, je že drugo vprašanje, na katero bomoskušali odgovoriti po zaključku študij, ki smo jih že pričeli izvajati. Literatura:1. William DC (1980) The sexual transmission of parasitic infection in gay men. J Homosexuality5: 219-2942. Filipe EV, Strauss SB, Beck EJ et al (1995) Sexual behaviour among London GUM clinicattenders: implications for HIV education. Int J STD AIDS 5: 346-3523. Myers T et al (1993) Factors affecting gay and bisexual men’s decisions and intentions toseek HIV testing. American Journal of Public Health 83: 701-704.4. Centers for Disease Control and Prevention. HIV prevalence, unrecognized infections andHIV testing among men who have sex with men – Five US cities, June 2004-April 2005(2005). MMWR Morb Mortal Wkly Rep 54: 597-601.5. Kellerman SE, Lehman JS, Lansky A et al (2002) HIV testing within at-risk populations inthe United States and the reasons for seeking or avoiding HIV testing. J Acquir Immun DeficSyndr 31: 202-2106. Mikolajczak J, Hospers HJ, Kok Gerjo (2006) Reasons for not taking an HIV-test amonguntested men who have sex with men: an internet study. AIDS and Behavior 10: 431-4357. Weinhardt LS et al (1999) Effects of HIV counseling and testing on sexual risk behaviour: Ameta-analytic review of published research, 1985-1997. American Journal of Public Health89: 1397-14058. Dean L et al (2001) Lesbian, gay, bisexual, and transgender health: Findings and concerns.Journal of the Gay and Lesbian Medical Association 4: 101-151(Zobo)zdravniki – preporodovciFranc ŠtolfaPreporodovsko gibanje od 1912 do 1914 si je zadalo en samcilj – razbitje Avstro-Ogrske z vsemi sredstvi, tudi za cenoživljenja. Le z ustanovitvijo države južnih Slovanov je mogočerešiti slovensko narodno vprašanje politično, kulturno ingospodarsko. Ker so v gibanju sodelovali številni medicinciin zdravniki ter zobozdravniki, velja zapis njim. Pomagali so zakorakatiiz smrtnega objema k. u k. monarhije, o čemer so sanjale generacije.Tja bomo našli pot, kjer nje sinovisi prosto voljo vero in postavo.Mladina iz vrst takratne slovenske buržoazije, ki je pozabila svojekmečko poreko, v gibanju ni bilavečinsko zastopana, bila pa je nosilkaideologije in programa. Težnja, da seslovensko narodno vprašanje rešiizven okvira monarhije, izhaja že izčasa Napoleonove Ilirije, PrešernoveZdravljice, revolucije leta 1848 in senadaljuje s sokoli. Trialistična političnaureditev je bila nesprejemljiva.Slovenci bi prišli iz dežja pod kap.Preporodovsko gibanje je nastalopo zgledu in v povezavi s podobnimigibanji na Hrvaškem, v Dalmaciji inzlasti v Bosni in Hercegovini, kotizraz razočaranja nad neuspešnimiposkusi političnih strank, ljudskestranke, liberalne in socialdemokratskestranke, da bi dosegleDr. Ivan Oraženrešitevjugoslovanskega vprašanja v okviru Avstro-Ogrske, in kot izrazodpora proti vse močnejšemu avstro-ogrskemu pritisku, posebno poaneksiji Bosne in Hercegovine leta 1908. Gibanje je pomenilo protestproti vsem slovenskim političnim strankam, pripravljenim na raznekompromise z državo. Težili so k neodvisni državi Jugoslaviji (južnihSlovanov), kajti “polovična svoboda” v federalizirani habsburški monarhijini bila sprejemljiva. Izkušnje z revolucijo 1847/1849 so tudi prinajbolj daljnovidnih Slovencih, kakor pri drugih avstrijskih Slovanih,omajala vero, da bi bilo mogoče rešitinjihovo narodno vprašanje napodlagi programa kakega avstroslavizma.Jugoslovansko vprašanjein slovensko narodno vprašanjelahko reši le vojna. Za dosego tegacilja tudi največja žrtev ni prevelika.Preporodovci so zahtevali, ne gledena to, kateri politični stranki je kdopripadal, le brezkompromisni boj zapolitično osvoboditev Slovencev izpodtujega jarma in tvorbo države zanarode od Triglava do Kajmakčalanain Balkana, torej Slovencev, Hrvatov,Srbov in Bolgarov.Leta 1912 je srbski Rdeči križDr. Mirko Černič (1) in dr.Tone Lavrič (2) kot zdravnika- dobrovoljca v Srbiji leta 1913.po izbruhu balkanske vojne prosilodbor Rdečega križa v Ljubljani zapomoč v denarju in blagu. V nekajmesecih se je nabrala za tedanje<strong>ISIS</strong> maj 2007