144ZDRAVNIKI V PROSTEM ČASUVroče julijsko poletjeZlata RemškarDolgo vroče julijsko poletje je, kot ga želeta ni bilo.Vsakdanji utrip bolnišnice se je upočasnil.Poletje ne moti gradbenih strojev, ki neusmiljenorohnijo okoli bolnišnice. Vročina in hruppovzročata utrujenost v pregreti bolnišnici.Koliko udobneje bi bilo, če bi bile bolniške sobein delovni prostori klimatizirani.Pokrita z znojem pazim, da se čim manjpremikam, saj vsaka fizična dejavnost dodatnopospeši znojenje. Tudi prej so bila vroča poletja,ki sem jih bolje prenašala kot letošnje. Je to vplivlet, ki so se mi nabrala?Pomislim, da sem bila še včeraj mlada zdravnica,sedaj pa sem med starimi, in ugotavljam,da je v hiši že prišlo do zamenjave generacij.Občutek imam, da zdravniki težko odhajamoiz delovnih procesov, čeprav na jeziku komajčakamo, da odidemo iz njih. Zdravniško delozahteva pravzaprav celega človeka. Z umikomiz takega dela nastane praznina, ki jo poizkušamorazlično zapolniti. Morda bi se daloob pomanjkanju zdravnikov vendarle boljeuporabiti izkušnje odhajajočih zdravnikov. Todanajprej bi se morali naučiti medgeneracijskegasodelovanja, za katero bi bilo potrebno priznavanjepreteklega dela starim zdravnikomter z njihove strani opustitev avtoritativnosti,izhajajoče iz njihove starosti in preteklih organizacijskihpoložajev. V takih pogojih bi se lahkovzpostavljal medsebojni dialog, ki bi bil lahkostrokovno in organizacijsko koristen, zapolnilpa bi tudi praznino odhajajočemu zdravniku,ki bi lahko predajal izkušnje <strong>nasl</strong>ednikom.V praksi zaenkrat, kot se mi zdi, večinomani pravega medgeneracijskega sodelovanja.V sistemu lahko deluješ le polno ali pa te ni.Zato pogosto “stari, ki pa se ne počutimo stari”,zavlačujemo z odhajanjem (Sama še nisem pravna tem, sem pa blizu. Toda, kdo ve, kako bo, kobom na tem?).Ugotavljam, da potekajo kirurško-onkološkikonziliji v bolnišnici tekoče in da je preglednostravnanja z onkološkimi bolniki boljša kotlansko leto.Na enem od teh konzilijev je bil predstavljentudi 58-letni bolnik, ki smo ga že obravnavaliv hiši decembra lani. Primer me je spomnil nazgornja razmišljanja o izkoriščenju izkušenj“starih zdravnikov”.Bolnik je bil kadilec in sprejet decembra lanizaradi hemoptiz. Ugotovili smo mu tudi rentgenskovidne spremembe v desnem zgornjemrežnju. Ker ni pristal na bronhoskopijo, kljubseznanitvi z diagnostično možnostjo pljučnegaraka, je bil odpuščen iz bolnišnice. Ob odpustuje prejel navodilo, da sredi februarja <strong>nasl</strong>ednjeleto na določen dan z napotnico osebnegazdravnika opravi računalniško tomografijo(RT) prsnih organov. V zaključnem mnenju inv odpustni diagnozi nismo omenili raka pljuč.Zapisali smo le, da je odklonil bronhoskopijoter dali kot odpustno diagnozo: “hemoptize”.Po odpustu iz bolnišnice ga je izbrani zdravnikponovno usmeril na delo. Na dan načrtovaneRT-preiskave prsnih organov je bil zaposlen nakrajevno oddaljenem delovišču, zato preiskaveni opravil. Dobil je nov datum preiskave, insicer konec junija letos. Takrat je RT-preiskavaprsnih organov odkrila kazalce napredovalega,inoperabilnega raka pljuč. Ponovno je bil sprejetv tukajšnjo bolnišnico ter po preiskavah,vključno z bronhoskopijo, zaradi napredovalegaporoženevajočega raka pljuč konec julijausmerjen na obsevalno zdravljenje.Na konziliju sem zavestno komentirala,zaradi učečih se zdravnikov, postopek obravnavanjatega bolnika, ki je kljub napotitvi vvrhunsko pljučno ustanovo doživel polletnozamudo v diagnosticiranju in zdravljenju rakapljuč, verjetno tudi zato, ker v prvi odpustnicinismo zapisali diagnoze rak pljuč (ki bi jo morali,upoštevajoč klinične in rentgenske kriterijezanjo), kar bi nedvomno lahko vplivalo na ponovnidatum RT-preiskave prsnih organov, kibi bil seveda ustreznejši klinični diagnozi. Nenazadnje je, kot lahko ugotovimo, bolnik obdrugi hospitalizaciji sodeloval v diagnostičnihpostopkih brez zadržkov ter lahko upravičenodomnevamo, da bi morda že prvikrat, če bi sizanj vzeli več časa.Pri takih komentarjih vsekakor ne gre zakritiko našega dela v slabem pomenu besedeoziroma za iskanje napak kolegov (kakor bise lahko ocenjevalo), temveč za osveščanjenas vseh o ravnanjih, ki so bila za prikazanegabolnika pomembna, saj obstaja verjetnost,da bi bil morda rak pri bolniku pred pol letaše operabilen. Nedvomno imamo zdravnikidolžnost, da ob podobnih primerih reagiramoz neposredno razpravo in opozorimo nas vse, šeposebej pa mlade zdravnike, na šibka mesta termorda s tem preprečimo ponovitev podobnegaravnanja. Verjetno ni pošteno do bolnikov,da ostanemo tiho in vse preslišimo, da ne bimorda kolega prizadeli. Poročanje o podobnihdogodkih verjetno izboljšuje naše delo, saj nasdela pazljivejše pri delu.V vročih dneh je bila iskreča tudi razpravao etičnosti ponavljanja bronhoskopije pri enemod obravnavanih bolnikov le zaradi dodatnepridobitve tkiva za histologijo, ki jo zahtevaprotokol v hiši potekajoče študije zdravljenjaraka pljuč. Sprožila jo je opazka enega odzdravnikov, ki se je začudil, da se pri bolnikuz jasno citološko diagnozo bolezni, ki zadoščaza običajno neštudijsko zdravljenje rakapljuč, le zaradi pridobitve histološkega vzorcatkiva ponavlja bronhoskopijo, pri čemer pa sobolniki v študiji randomizirani in se bo lahkozgodilo, da bo bolnik namesto pričakovanega“novega zdravila” prejemal le placebo, ne “novegazdravila”. V razpravi smo se strinjali, da jeponovitev bronhoskopije le zaradi zadostitveštudiji etično vprašljiva. Ker je bila možnostštudijskega zdravljenja bolniku omenjena, šepreden se je vedelo, ali bo izpolnjeval pogojezanjo, je potrebno pri bolniku z bronhoskopijo,na katero je pristal, nadaljevati. Toda ali smores ravnali odgovorno do bolnika? Je prav, dasmo mu omenjali študijsko zdravljenje preddokončanjem preiskav? Je res razumel, kaj pomenirandomiziranje bolnikov? Ali je dojel le,da bo bolje zdravljen kot ostali bolniki, ki nisouvrščeni v študijo? Enosmernega odgovoraverjetno ni! Razpravljati o takih vprašanjih paje nedvomno koristno, saj tako ostaja bolnikvendarle bolnik in ni spremenjen le v objektnašega delovanja.Širše zanimiv je verjetno tudi primer bolnice,ki so ji ravnokar opravili laparaskopsko holecistektomijo.Iz odpustnice je bilo razvidno, da jepotekala operacija in pooperativni potek brezzapletov. Poleg odpustnice je bolnica prejela obodpustu še kartico anestezioloških posebnosti,ki je bila izpolnjena na roko ter slabo čitljiva,iz katere bi sledilo, da se je poseg pri bolnicizapletel s hudo alergično cirkulacijsko reakcijo.Zdravil, ki naj bi ji jih aplicirali ob anesteziji,nisem znala prebrati. Ukrepov, ki so jih podvzeli,tudi ne. Komu take informacije služijo in kajje res, saj sem vsebino obeh dokumentov, odpustnicein kartice anestezioloških posebnosti,težko združila?!Poletja so poseben čas. Včasih vzpodbudijoz upočasnitvijo vsakdanjega utripa razmišljanjao dogajanjih okrog nas, ki bi šla verjetno medletom, zaradi hujše obremenjenosti z rutino,mimo nas in se ob njih ne bi zaustavili. <strong>ISIS</strong> maj 2007
146ZDRAVNIKI V PROSTEM ČASUNekaj zanimivosti s KitajskeBožena GerjevičPrvi cesar v zgodovini Kitajske je bilQin Shi Huang (259–210 pr.n.št.)ali Rumeni cesar iz dinastije Qinna zahodu Kitajske. Pod njegovooblastjo se je Kitajska prvič združila(imela je 36 provinc). Cesar je postal ssvojimi trinajstimi leti in je bil zelo praktičenvladar, kajti začel je z gradnjo Velikega zidu,obrambnih cest, poenotil je jezik, uvedel ještetje prebivalstva, standardizacijo uteži, merin denarja. Že takoj na začetku svoje vladavineje pričel tudi z gradnjo grobnice, v kateri jebil s svojim spremstvom pozneje pokopan.Njegova grobnica v Xianu z glinenimi vojakiin konji, ki so naravnih velikosti, je postalanajbolj pomembna arheološka najdba 20.stoletja in velja za eno izmed osmih čudessveta. Xian je od leta 1987 pod zaščito Unescakot del svetovne kulturne dediščine.Xian se je v starodavnih časih imenovalChang’an in je eno od rojstnih mest zelo starecivilizacije ob Rumeni reki. V svojem 3100-letnem razvoju je bil glavno mesto trinajstihdinastij. Danes je zaradi kulturnih in zgodovinskihznačilnosti naravni zgodovinski muzej.Ima ugodno geografsko lego, saj je obkroženz valovitimi griči, gorskimi grebeni in vodo.Je eno najpomembnejših mest severozahodneKitajske, sicer glavno mesto province Shaanxi,zdaj univerzitetno in turistično mesto.Grobnica Rumenega cesarja je nekaj desetkm vzhodno od Xiana. Njena lega je odličnousklajena z načeli tradicionalne kitajske geomantike(ravnotežje in ubranost z naravnimokoljem). Sicer je to odročno področje poraščenoz bujnim rastlinjem. Čisto po naključjuso jo odkrili, pred 33 leti, preprosti kitajskiTaihedian z 72 stebri, kjer so bile glavne slovesnostiin cesarjev prestol.Prepovedano mestokmetje, ki so v njeni bližini obdelovali zemljoin so pri tem naleteli na lončene predmete,kar je pritegnilo pozornost arheologov, daso takoj začeli z izkopavanjem. Ugotovili so,da so vsi ti predmeti pripadali dinastiji Qin(211–206 pr.n.št.). Leto pozneje so na temmestu zgradili muzej.Do danes so izkopali več kot sedem tisočglinenih vojakov, konjev, kočij in celo orožja,ki pa so le del velikanske grobnice, saj je tamnogo večja kot Velika piramida v Egiptu.Večino so tudi že obnovili. Vendar izkopavanjaše niso končana in verjetno bo nekega dneodkopana tudi notranjost grobnice in prikazanajavnosti. Veliki zgodovinar Sima Qian,ki je pisal za časa zgodnje dinastije Han, jezapustil arheologom veliko podatkov o gradnjigrobnice, zato v prihodnosti od izkopavanj ševeliko pričakujejo.Zadnji kitajski cesar se je imenoval P’u Yi aliXuan Tong Di in se je rodil kot član dinastijeChi’ng leta 1906. Cesar je postal, ko je imel komajtri leta. Chingi so bili mandžurijski nomadiiz severovzhodne Kitajske, ki so osvojili deželov pozni prvi polovici 17. stoletja, vendar soživeli ločeno od Kitajcev, ker so želeli obdržatisvoj jezik in tradicijo. Živel je v Prepovedanemmestu, kjer je pač bivalo že triindvajset cesarjevPrepovedano mesto (rumena in rdeča barvasimbolizirata cesarjevo nadvlado).<strong>ISIS</strong> maj 2007
Change language