134STROKOVNA SREČANJAKirurška obravnava raka dojkeVdeželi in mestu, kjer se je rodilakirurgija kot znanost, ko se jeleta 1740 društvo kirurgovodcepilo od društva brivcev,še danes organizirajo odličnetečaje za številne kirurške specialnosti. Mednarodnikirurški tečaj o raku dojke je potekal naRoyal College of Surgeons of England, London,od 5. do 8. marca 2007. V Angliji specializantne more pristopiti k specialističnemu izpitu,mlad specialist pa pravzaprav ne začeti samostojnegadela, če prej ne opravi obsežnega tečajas področja, s katerim se bo srečeval. Ker se privsakdanjem delu splošni kirurgi v Slovenj Gradcusrečujemo tudi z rakom dojke in svoje deloopravljamo v skladu s sprejetimi smernicami, jedodatno izobraževanje nujno. Zato velja zahvalana tem mestu najprej kirurški ekipi Onkološkegainštituta za nesebično pomoč pri izobraževanjupred enim letom ob uvajanju tehnike varovalnebezgavke v vsakdanjo prakso ter za sprotnomultidisciplinarno sodelovanje.Letošnjega tečaja, po vrsti enajstega, se jeudeležilo 33 udeležencev več kot 10 različnihnarodnosti. Po uvodnih besedah je sledilo spoznavanjebritanskega sistema preventive – presejanja,ki je v veljavi skoraj 20 let. Na tri leta namamografijo povabijo vse v državi prijavljeneter v zdravstvenem sistemu registrirane ženskemed 50. in 65. letom starosti. Sistem presejanjaje dokazano učinkovit, odzivnost je okrog 80-odstotna. Poleg vpliva adjuvantne terapije jeravno zgodnje odkrivanje v presejalnih centrihglavni razlog za zmanjšanje umrljivosti (za osemodstotkov) zaradi raka dojke po letu 1991 kljubvedno večji incidenci. Na račun zgodnjega odkrivanjase v več kot 50 kirurških centrih ponašajotudi z 72-odstotnim deležem ohranjajočekirurgije ob 28 odstotkih mastektomij. Slednjimv 10 odstotkih takoj rekonstruirajo dojko, sicervečinoma kasneje. Obsevanih je 54 odstotkovvseh bolnic. Odstotek vseh lokalnih recidivovznaša 2,9 odstotka.V diagnostiki smo poleg ponavljanja znanihresnic in odčitavanja zanimivih mamogramovin UZ-izvidov spoznavali vlogo magnetneresonance. Pri raku dojke je to zelo občutljivametoda, a manj specifična. Uveljavila se je tudiv presejanju mladih bolnic z znano genetskoobremenjenostjo.V invazivni diagnostiki tankoigelna biopsijavse bolj izgublja svoj pomen in napovedujejo,da jo bo debeloigelna prej ali slej popolnomaizpodrinila. Verjetno bo tankoigelna biopsijaJurij GorjancPo predavanjih sledi razprava o zanimivih primerih.ostala aktualna pri ugotavljanju recidivov terugotavljanju prizadetosti pazdušnih bezgavk(UZ-vodena punkcija). Sledila so predavanja okirurškem in adjuvantnem zdravljenju, podprtas podlago največjih študij, opravljenih v zadnjihletih, ter tudi tistih, ki so v teku. Pomembnost“z dokazi podprte medicine” (evidence-basedmedicine) pri vseh postopkih zdravljenja je bilardeča nit tečaja.Tečajniki smo najbolj uživali ob predstavitvahprimerov bolnic ter možnosti sodelovanjav diagnostičnem in/ali terapevtskem postopku.Takemu delu je bilo namenjeno največ časa, vmultidisciplinarnem “predsedstvu” pa so namtežje primere pomagali reševati posameznispecialisti. Kirurgi smo se nekoliko težje znašlipri načrtovanju hormonske in kemoterapije alicelo genskem svetovanju, pa vendar smo dobilisplošen vtis, kaj je potrebno, kaj smiselno.Kljub jasnemu upoštevanju smernic se dopuščaindividualno prilagajanje zdravljenja glede naštevilne dejavnike.Kirurgija varovalne bezgavke je kljub dolgoletnemubritanskemu vztrajanju pri vzorčenjubezgavk prvega reda (“sampling”) danes splošnouveljavljen standard tudi tam. Zato je bil velikdel tečaja namenjen tej temi - možnosti ohranjajočekirurgije tako glede dojke kot pazduhe.V posameznih centrih so po milanskem zgleduže začeli z neposrednim intraoperativnim obsevanjempodročja po lokalni eksciziji tumorja.Te in še nekatere novosti nam je predstavil prof.Robert Mansell, ki je glede kirurgije dojke tudimednarodna avtoriteta. V bližnji prihodnostise obeta pohod predvsem še bolj ohranjajočekirurgije, tudi s pomočjo neoadjuvantne terapijeza večino bolnic. Potrebi po večdnevnem čakanjuizvida debeloigelne biopsije tumorja ali natančnegapreverjanja prizadetosti varovalne bezgavkenaj bi se bilo kmalu mogoče izogniti s pomočjopostopka polimerazne verižne reakcije (PCR),ki zasledi prisotnost tumorskih celic v vzorcu vnekaj minutah neposredno po punkciji ali celointraoperativno poda oceno varnostnih robovekscizije in prizadetosti varovalne bezgavke tertako delno nadomesti delo patologa. Glede malobolj oddaljene prihodnosti (več kot 10 let) pakirurgom v zdravljenju raka dojke ni napovedovalsvetle prihodnosti. Veliko naj bi namreč obetalaminimalno invazivna metoda mikrovalovne (neradiofrekvenčne) ablacije tumorja preko igelnesonde, čeprav so postopki še v poizkusni fazi.Sledila so predavanja in pogovori o rekonstruktivnihrešitvah po operacijah dojke, konajvečkrat sodelujeta splošni kirurg in kirurgplastik. Nekaj smo izvedeli še o pravno-medicinskihvidikih odškodninskih tožb, pri čemer namje pravnik ugledne odvetniške pisarne predstavilnajodmevnejše primere tožb s področja zdravljenjaraka dojke v Angliji v zadnjih letih. Področje,ki nam je v Sloveniji še relativno neznano.Ob koncu smo udeleženci opravljali še pisniizpit – preverjanje znanja, pri čemer so bilaizpitna vprašanja vzeta iz kataloga vprašanj zaspecialistični izpit za “breast surgeon” - kirurgza dojko, ki postaja v Angliji vse bolj aktualnaspecialnost. Čeprav nas je bila večina prisotnihspecialistov splošne kirurgije, se sploh nismoslabo odrezali.Tečaj zelo priporočam vsem, ki se ukvarjajo zzdravljenjem raka dojke. Bralec lahko več o njihizve na W: www.rcseng.ac.uk/raven/courses <strong>ISIS</strong> maj 2007
STROKOVNA SREČANJA135Potapljanje in potapljanje za ljudis posebnimi potrebamiBlanka Mikl MežnarJubilejni, peti mednarodni simpozij potapljaške in hiperbarične medicine, ki je potekalv Termah Zreče 9. in 10. februarja 2007, je postregel z zanimivimi predavanji,ki so jih predstavili strokovnjaki iz širše jadranske regije, Evrope in Amerike.Vdveh dneh so skoraj dvestotimzbranim poslušalcempredstavili novosti na področjuuporabe hiperbaričneoksigenacije v medicini, potapljanjater potapljanja za ljudi s posebnimipotrebami.Petkovo okroglo mizo o hiperbaričnimedicini je odprla prof. dr. Danica Vujnovićiz Srbije, ki je predstavila izkušnje več kottridesetletnega dela na področju zdravljenjas povišanim tlakom kisika pri anaerobnihsepsah in poškodbah s tokom visoke voltaže.V nadaljevanju so svoje izkušnje z uporaboHBO pri patologijah, kot so osteomielitis inradionekroza ter srčno popuščanje, predstavilistrokovnjaki iz hiperbaričnih centroviz Ljubljane, Pulja, Zagreba, Osijeka, Splita,Budimpešte, Beograda, Zemuna in Budve.Dr. Gojko Gošović je predstavil osnovneinformacije o delitvi, tehničnih značilnostih,prednostih in pomanjkljivostih posameznihtipov hiperbaričnih komor. Zbranim zdravnikomiz različnih zdravstvenih ustanov sobile predstavljene tudi konkretne možnostiuporabe hiperbarične medicine kot dopolnilneponudbe v zdraviliškem turizmu.Sobotni, osrednji del posveta je potekal vtreh sklopih. Teme prvega sklopa so obravnavalepotapljanje za ljudi s posebnimi potrebami,v nadaljevanju so potapljaške organizacijes tega zemljepisnega področja predstavile svojedelo, zaključek pa je bil namenjen potapljaškimtemam. Drugi dan posveta je slovesno začelpredsednik največje in najstarejše potapljaškeorganizacije na svetu CMAS. (ConfédérationMondiale des Activités Subaquatiques) terčastni gost posveta, gospod Achille Ferrero.V prvem sklopu so predstavniki mednarodnezveze IAHD Adriatic iz <strong>Slovenije</strong>, Hrvašketer Bosne in Hercegovine predstavili zaključekpetletnega dela v vseh programih potapljanjaza ljudi s posebnimi potrebami, ki jih izvajajoPredstavniki Inštituta za rehabilitacijo RS (foto: arhiv IAHD Adriatic)na širšem jadranskem območju. Predstavljeniso bili rezultati učenja potapljanja in natosamega potapljanja kot ene od dejavnosti zakakovostnejše preživljanje prostega časa pridiabetikih, ljudeh z amputacijami ter ljudeh zokvaro hrbtenjače. Gospod Fraiser Bathgate,tehnični direktor IAHD, je predstavil novorazvit program za ljudi z mentalnimi primanjkljaji,ki je namenjen njihovemu seznanjanjuz vodo in s potapljanjem v bazenu. Dr. NenadDikić iz Združenja za medicino športa Srbijeje prikazal dokumentarni film o projektu izvedbepriprav in samega tečaja potapljanjater potapljaških počitnic za manjšo skupinoljudi z omejitvami (pretežno ljudi s poškodbohrbtenjače), ki je bil izpeljan v Srbiji. Na žalostje šlo, zaradi omejenih finančnih sredstev, zaenkraten projekt, ki je skupinici potapljačev zomejitvami sicer omogočil pogled pod vodo,ne pa za dejavnost, ki bi obogatila njihovoživljenje tudi v nadaljevanju.Po kratkem odmoru je v uvodu drugegasklopa prisotne pozdravil predsednik Republike<strong>Slovenije</strong> dr. Janez Drnovšek, ki je pohvalilprizadevanja, da se tudi ljudem z zelorazličnimi omejitvami omogoči sodelovanjev dejavnostih, ki so jih nekoč lahko opravljalisamo zdravi ljudje. Spoznal je tudi potapljačes poškodbo hrbtenjače ter sodelavce, ki v programusodelujejo že od samega začetka.Posvet se je nadaljeval s predavanjemgospoda Massima Pierija, predstavnika DAN(Divers Alert Network), največje svetovneorganizacije, ki skrbi za varnost potapljačev.Predstavil je Diving Safety Laboratory in njihovtrenutno potekajoč projekt zbiranja podatkov opotopih, vključno z dopplersko oceno količinedušikovih mehurčkov v krvi po opravljenempotopu na vzorcu dveh milijonov potopov,opravljenih po vsem svetu. V nadaljevanju jegospod Neven Lukas povedal nekaj o novemzakonu o potapljanju, ki ga pripravljajo naHrvaškem, svoja poročila o dogajanju v preteklemletu pa so predstavili predstavniki DAN izmaj 2007 <strong>ISIS</strong>