ISIS nasl maj07.indd - Zdravniška zbornica Slovenije

46FORUMO smiselnosti doktoratov znanosti za bodočeučitelje kirurgijeEldar M. GadžijevUvod To moje pisanje predstavlja nadaljevanje razmišljanj o znanstvenoraziskovalnemdelu v kirurgiji. Po veljavnih predpisih in habilitacijskihpostopkih naj bi vsak, ki želi pridobiti naziv fakultetnega učitelja, polegizpolnjenih ostalih pogojev, moral imeti tudi doktorat znanosti. Doktoratje znanstvenoraziskovalno delo, je tisti “PhD”, ki je potreben zaraziskovalca, raziskovalca po poklicu ali usmeritvi. Tudi kirurg morabiti raziskovalec, čeprav je njegovo raziskovanje že po naravi dela, ki gaopravlja, pretežno strokovno. Za kirurga je doktorat znanosti kot pogojza kandidaturo za učiteljski naziv prisila napraviti znanstveno raziskavos področja kirurgije. Iz mojega pisanja v razmišljanju o kirurškem raziskovanjumenim, da je precej jasno, kako težko je dobiti primerno temoza pravo res kirurško znanstvenoraziskovalno delo in zato tudi za doberznanstveni doktorat s področja kirurgije. Strokovno raziskovalno delomora biti del vsakdana kliničnega kirurga in končno vsakega kirurga,ki ga zanima lastna uspešnost, razvoj in primerjava s kolegi doma in vsvetu. Pa vendar potrebujemo tudi univerzitetne učitelje, potrebujemovisoko strokovno usposobljene akademske ljudi, ki bodo skrbeli za to,da bo kirurgija lahko šla v korak z ostalo medicino in s kirurgijo v razvitemsvetu, da jo bomo znali prenašati na kolege, ki prihajajo za nami.Konec koncev smo to dolžni bolnikom!! Če v naši deželi ne bomo imeliakademskih učiteljev kirurgije, bo šla kirurgija pri nas navzdol!Bolj ko sem razmišljal o tem, bolj sem prihajal do zaključka v smislu“podiplomski študij da, doktorat ne!” Kirurg ali pa kar klinični zdravnikkaterekoli medicinske stroke naj dobi možnost pridobitve naziva univerzitetnegaučitelja na osnovi kvantitativnih pokazateljev uspešnosti, objavin ostalih del, tudi citiranosti, na osnovi pomembnosti in uspešnostikliničnega dela in ob upoštevanju kazalnikov pedagoške uspešnosti.Določeno znanje za uspešno dokumentiranje, sledenje in ocenitev rezultatovkliničnega dela, kar pomeni za kakovostno opravljanje kliničnihraziskav, pa mora pridobiti na podiplomskem študiju. Menim, da je takpodiplomski študij za klinične specialiste še nujen, ker študij na MF inspecializacija pri nas zaenkrat ne dajejo dovolj znanja za raziskovalno deloin za pripravo ter pisanje objav. Poleg tega se zavedam, da podiplomskištudij predstavlja tudi pomemben vir zaslužka za fakultete in bi že iztega razloga fakultete nasprotovale drugačnim idejam.Iz lastnih izkušenj ob delu s kolegi, mentorstvu in izobraževanju mladihlahko trdim, da kirurgi na podiplomskem študiju pridobijo potrebnoznanje, da pa nastane včasih nemogoč problem s pridobitvijo primernekirurške teme za pripravo doktorske disertacije. Prepričan sem, da sevečina mojih kolegov učiteljev s tem strinja. Seveda je moč najti temointerdisciplinarnega značaja, kar je za bodočega doktoranda tudi dobroin zanimivo, ker ga uvaja v multidisciplinarni pristop k prepoznavanju inreševanju problemov. Pa vendar to niso kirurškoznanstvenoraziskovalneteme in s takimi raziskavami se bo kirurg uspešneje ukvarjal ob nabranihkliničnih izkušnjah. Znana teza našega velikega plastičnega kirurgain razmišljajočega kolega dr. Marka Godine je bila, da naj bo kirurgovdoktorat rezultat njegovega strokovnega dela in razvoja in kritične obdelaverezultatov tega dela. Tak doktorat bi bil strokovno raziskovalenin bi bil sprejemljiv, če ne bi prinašal s seboj obvezno relativno dolgčas, potreben za to, da ga kirurg napravi. Tako bi kirurgi neprimerljivokasneje prihajali do doktorata in tudi do naziva akademskega učiteljakot ostali kolegi in tak zamik bi se negativno odražal v pripravljenostikolegov stopiti na akademsko pot.Analiza Za orientacijsko ilustracijo in vpogled v stanje sem napravil nekakšnoanalizo kirurških doktoratov. V zadnjih dvajsetih letih je doktoriralopo podatkih iz Cobissa 33 zdravnikov kirurških strok in še dodatnodeset kolegov iz strok, ki so povezane s kirurškim delom (anestezija,radiologija). Pridobil sem naslove doktorskih disertacij kolegov kirurškihstrok za zadnjih pet let in poskušal analizirati, za kakšne vrsteznanstvenoraziskovalnih nalog je šlo pri teh delih. Nikakor ni bil mojnamen kakorkoli analizirati kirurške doktorate, pač pa le poskušati najtivlogo kirurgije kot vede v nalogah.Pri 12 nalogah je šlo za analizo in vrednotenje kirurške metode,ki je bila ali prenesena v naše okolje ali na nek način spremenjena inenkrat originalna.Pri šestih disertacijah je šlo za funkcionalne meritve pred, med alipo operativnih posegih.Pri štirih doktorskih nalogah je šlo za analizo in vrednotenje patofiziološkihdejavnikov ali stanj, ki so vplivali na kirurški poseg aliizid posega.Pri treh nalogah je šlo za analiziranje in ovrednotenje patološkihdejavnikov in enkrat analiziranje vpliva patologije na izbor ali izidkirurškega posega.Trije doktorati so obravnavali uveljavljene ali nove prognostičnedejavnike in njihov vpliv na rezultate kirurškega zdravljenja ali napreživetje.V dveh doktoratih je šlo za analiziranje in vrednotenje novega pripomočkaoziroma materiala za kirurški poseg.Po enkrat je šlo za analiziranje in vrednotenje anatomskih dejavnikovoziroma patohistoloških dejavnikov in vpliva na kirurški posegin enkrat za analizo ter vrednotenje diagnostične metode in vpliva nakirurški poseg.Razprava Čeprav izhajam iz teze, da je priprava kirurškega znanstvenoraziskovalnegadela danes izredno težka, pa vendarle lahko ugotovim, daje malo več kot tretjina takih doktorskih del, ki obravnavajo kirurškemetode in ki prinašajo rezultate, ki so pomembni za kirurško stroko. Tudimajhen napredek ali prispevek k znanju v kirurgiji je zelo pomembenin koristen. Pa vendar sta dve tretjini kirurških doktoratov takih, kjerje težišče raziskave na drugih področjih ali s pomočjo drugih področijmedicine, kar potrjuje tezo, da je multidisciplinarnost študij tista, kiISIS maj 2007