ISIS nasl maj07.indd - Zdravniška zbornica Slovenije

66D E L O Z B O R N I C Eprihodnosti ter pomanjkanje zdravnikov v EU bistvenega izboljšanjav kratkem ni pričakovati. V zadnjih letih smo videli, da gredo Poljaki,Čehi in drugi, na katere so nekateri tako zelo računali, rajši v države,kjer je delo zdravnika precej bolje plačano, tega pa v prihodnosti neizključujejo niti nekateri mladi slovenski zdravniki.Kaj pa sama specializacija? Kakšne slabosti in prednosti sedanjeganačina vidijo ‘uporabniki’, torej specializanti? Nekateri vidijo prednost vsvobodi, saj jih glavni mentor pri menjavah delodajalcev nima možnostikadarkoli klicati v bodočo domačo ustanovo, da bi reševali kadrovsketežave in tako prekinjali kroženja. Nekaterim se zdi tudi dežuranje nata način boljše. V domači ustanovi namreč pomagajo pri dežurstvih,vendar so kot ‘zunanji zaposleni’ bolje plačani. Nekateri imajo urejenepogodbe o delu preko polnega delovnega časa, nekateri celo podjemnepogodbe. Težava pa se lahko pojavi, če ustanova, kjer specializantdežura, za plačilo tega dela dosledno zahteva dovoljenje trenutnegaizvajalca specializacije ali primarnega delodajalca o delu zunaj njegoveustanove, kar je sicer po zakonu nujen dokument. Ker tega dovoljenjapri podpisovanju pogodb ali pred nastopom dežurstev ne zahtevajo(!), se težava, če specializant tega dokumenta takoj ne prejme, sevedapojavlja šele po opravljenem delu, ki ga je treba plačati, vendar takratseveda ne najdejo pravnih podlag (ki so mimogrede iste za izplačilo insklepanje pogodbe o dežurstvu) ...Najbolj moteče je vsekakor administrativno delo ob vsaki menjavidelodajalca, omejitve in pogoji, ki jih postavljajo razni delodajalci, terrazlična tolmačenja zakonov po zavodih, ki še vedno niso poenotena,njihov skupni imenovalec pa je, da so navadno v škodo specializantu.Težave so predvsem pri izplačilu regresov, potnih stroškov, dodatku zaločeno življenje, količnikih in napredovanjih, strokovnem izobraževanju… V bistvu so težave povsod, ko gre za izplačevanje finančnih sredstevspecializantu. In to tistih sredstev, ki so vsem izvajalcem specializacijenamensko pavšalno nakazana za potrebe specializantov, ki so zaposleniv njihovi ustanovi. Delodajalci izplačevanje teh sredstev obravnavajo kot‘dobroto’ zavoda do specializanta, čeprav je popolnoma jasno, da dobijovsa sredstva povrnjena, kar si na spletnih straneh ZZS lahko vsakdoprebere (za specializante pomembne alineje so v odebeljenem tisku):Značilnosti poteka in financiranja specializacij so: da Zbornica razporeja specializante po specializantskih delovnihmestih, da so specializanti zaposleni pri pooblaščenih izvajalcih za častrajanja sklopov, ki jih opravljajo pri tem pooblaščenem izvajalcu da delodajalci specializantov prejmejo povračilo naslednjihstroškov s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije(ZZZS):- plače specializantov, povečane za prispevke in druge stroškeiz delovnega razmerja (regres, malico, dodatek za ločenoživljenje, prevoz na delo, plačilo 2. stebra pokojninskegazavarovanja),- plačilo glavnih in neposrednih mentorjev,- plačilo za nadzornike kakovosti in koordinatorje usposabljanja,- plačilo za udeležbo specializantov na tečajih in seminarjihv Sloveniji ali tujini, za stroške prevoza in bivanja v zvezi zudeležbami na tečajih in seminarjih oziroma za nakup strokovneliterature v višini 100.000 SIT na specializanta letno.Vir: spletne strani ZZS, http://zzs-mcs.hipergo.com/specializacije/pdf/2006_navodila/navodila_za_opravljanje_specializacije_ustanove.pdfV celoti gledano je najbolj nepraktično menjavanje delodajalca vsakmesec. Ta težava se pojavi predvsem pri specializaciji družinske medicine(DM), kjer je kar nekaj sklopov dolgih samo en mesec. Splošnogledano bi bilo specializantom vseh strok enostavneje biti zaposlen naenem mestu. Glede na razloge, zakaj je bilo sploh uvedeno zaposlovanjespecializantov pri izvajalcih specializacije (ogromne odškodnine pri prehoduv drugo ustanovo, večletna vezava ponudniku specializacije …),bi bila najboljša rešitev prilagoditev sedanjega sistema s poenotenjempostopka zaposlitev po zavodih, tako da bi bili administrativni prehodicentralno vodeni in urejeni s strani ZZS.Če se za regrese, potne stroške in krajše dopuste specializantiše nekako uspejo dogovoriti, pa je pridobitev sredstev za izobraževanje,nakup strokovne literature in drugega v višini 100.000 SIT(~ 417,00 EUR) na leto kljub nizkemu znesku večini nerešljiva ovira,razen seveda pri delodajalcih, ki se dobro zavedajo, zakaj se mladzdravnik sploh mora izobraževati. Težava mesečnega nakazovanja, kjerje nakazani znesek za večino potreb premajhen, in tradicionalno težkaodločitev večine delodajalcev, da mladega zdravnika napoti na kakšnoizobraževanje, botrujeta neizkoriščenosti teh sredstev ali njihovi porabiza druge namene. Sedaj se namreč dogaja, da neizkoriščena sredstva zaizobraževanje enostavno poniknejo, specializanti pa si izobraževanja,knjige in podobno plačujejo sami ali s pomočjo sponzorjev. Prisotniso zato predlagali nakazovanje sredstev za izobraževanje na samo ennaslov (npr. ustanovi glavnega mentorja), ne pa po dvanajstinah vsemizvajalcem specializacije. Tako bi bila poraba sredstev lažje sledljiva inpreverljiva po posamezniku. Dokončno rešitev vidimo v tem, da imaspecializant pravico izkoristiti želeno izobraževanje v katerikoli ustanovi,kjer je takrat zaposlen, do višine sredstev, ki so letno na voljo. Naizobraževanje naj ga napoti ZZS, delodajalca pa se o tem obvesti. Sevedalahko delodajalec, ki si želi čim več strokovno podkovanih zdravnikovin zadovoljne ter motivirane sodelavce, mlademu zdravniku še samplača dodatna izobraževanja.Omenili smo tudi posebne pogoje dela specializantov DM, predvsempomanjkanje zdravnikov v bolj odročnih krajih, s tem povezano preobremenjenostzaradi prevelike pogostnosti obiskov v ambulantah in zaraditega ne dovolj kakovostnega procesa izobraževanja bodočega zdravnika,ter takojšnja samostojna dežurstva po manjših zdravstvenih domovihbrez kakršnih koli možnosti posvetovanj. O tej specifični specializacijiin njeni problematiki smo sicer že pripravili poseben sestanek SMZDM,kjer smo skupaj z Ministrstvom za zdravje, ZZS in Fidesom že predlagalinekatere sklepe, vendar so bili žal s strani bolnišničnih kolegov sprejetiz velikim neodobravanjem, predvsem kar zadeva finančne stimulacijeza delo v posebej obremenjenih deficitarnih okoljih, boljše plačilo zasamostojno dežurstvo ... Ker je problematiko treba reševati za vse specializante,je seveda soglasje nujno, tega pa, vsaj za nekatera vprašanja,trenutno med specializanti osnovne in sekundarne ravni še ni.Razprava se je pozno ponoči le počasi bližala koncu, nekaj kolegovje obupalo, bowling smo v večini zamudili. Vseeno se je splačalo. Pomembnejšisklepi, s katerimi smo se soglasno strinjali, so naslednji:1. Zaposlitev mladih zdravnikov po strokovnem izpitu. Ker bo ukinjensekundarijat, bo po strokovnem izpitu mladi zdravnik potrebovalzaposlitev, če njegova želena specializacija ne bo takoj na voljo.Zato bo moral ZZZS za največ 18 mesecev povrniti stroške plače,nadomestil plače in druge stroške dela delodajalcu, kjer bo mladizdravnik med čakanjem na specializacijo zaposlen, denimo kot sobnizdravnik v bolnišnici ali v ambulanti zdravstvenega doma. Delo bolahko opravljal le pod nadzorom specialista.2. Prijava na specializacijo. Razpis specializacij naj bo večkrat na letoin za nezasedene specializacije naj bo odprt ves čas. Tako bo imelmladi zdravnik možnost prijave takoj po strokovnem izpitu.3. Zaposlovanje specializantov. Zaradi pogostih menjav delodajalcamed specializacijo smo predlagali, da specializant ZZS da pisno soglasjeza posredovanje podatkov in evidenc, potrebnih za sklenitevISIS maj 2007