ISIS nasl maj07.indd - Zdravniška zbornica Slovenije

136STROKOVNA SREČANJArazličnih držav širše jadranske regije. Poročilogospoda Darka Kovačeviča, predstavnika DANHrvaške, je bilo zelo kratko, saj je čas, predvidenzanj, prepustil svoji kolegici, ki je zbranim predstavilačudovit projekt uporabe hidroterapijepri otrocih z različnimi omejitvami.Nadaljeval je prof. dr. Željko Dujić s splitskePredsednik države prejema najvišje potapljaškopriznanje iz rok predsednika CMAS (foto:arhiv IAHD Adriatic).medicinske fakultete s temo “Breath-hold diving”,v kateri je predstavil strokovno oziromamedicinsko plat ene najzanimivejših disciplinpotapljanja, ki se uveljavlja v zadnjem času,to je prostega potapljanja. Praktični del jepredstavila srebrna z zadnjega svetovnegaprvenstva v tem športu, Karla Fabrio iz Hrvaške.V svoji temi se je dotaknila tudi mejaprostega potapljanja, ki jih tekmovalci v tehdisciplinah premikajo skorajda vsak dan. Dr.Petar J. Denobla z Univerze Duke je predstavilodpravo Britannic 2006, v kateri je skrbel zavarnost sodelujočih potapljačev. Šele devetoodpravo na razbitino sestrske ladje Titanic,ki leži spoštljivih 120 metrov globoko, jeorganiziral History Channel. Na posvetu smoimeli možnost videti nekaj posnetkov, ki bodosicer premierno prikazani šele januarja 2008.V nadaljevanju je dr. Denoble predstavil tudianalizo 947 smrtnih nesreč pri potapljanju,ki jo je opravil s svojimi sodelavci. Sledil jeprispevek Igorja Vrhovca, inštruktorja inodličnega jamskega potapljača, v katerem jecelostno predstavil jamsko potapljanje.Zaključek posveta je bil tudi letos nekaj posebnega.Namenjen je bil vsem, ki imajo radimorje in vse, kar je povezano z njim. DanijelFrka, za mnoge upravičeno najboljši podvodnisnemalec in fotograf, skupaj z ekipo že daljčasa pripravlja oddaje o potopljenih ladjah naJadranu. Premierno je prikazal oddajo iz cikla“Skrivnosti Jadrana” o ladji Szent Istvan, ki se jepotopila 10. junija 1918 blizu Premude.Posvet, ki je zrasel iz skromnega srečanjapotapljačev s posebnimi potrebami in vseh,ki so pri projektu sodelovali, in je bil prvenstvenonamenjen predvsem seznanjanjuvseh zainteresiranih z medicinskimi vidiki invprašanji, ki se ob potapljanju ljudi z zelo različnimiomejitvami pojavljajo, je tako postopnoprerasel v srečanje zdravnikov, potapljačevna dih, tehničnih potapljačev, jamskih potapljačev,rekreativcev, invalidov, podvodnihfotografov in snemalcev, predstavnikov večinepotapljaških in invalidskih organizacij tegaobmočja ter čisto navadnih potapljačev, torejvseh, ki jim je skupna ljubezen do vode. Teme,ki jih obravnava, pa so vedno bolj raznolikein pokrivajo celoten spekter od zdravljenjas povišanim tlakom, medicine in fiziologijepotapljanja, varnosti potapljanja ter novostina vseh teh področjih.ODMEVIPripombe k recenziji: Slovensko javno zdravstvo20. stoletja in njegov soustvarjalec dr. Bojan PircVletošnji februarski številkiIzide, glasila Zdravniškezbornice Slovenije, je bilaobjavljena recenzija knjigeavtorice doc. dr. Zvonke ZupaničSlavec z naslovom: Javno zdravstvo 20.stoletja in njegov soustvarjalec dr. Bojan Pirc,ki jo je napisal France Urlep.Recenzija opisuje tudi dejavnost prof. dr.Bojana Pirca v zvezi s podiplomskim izobraževanjem,katerega izvajalec je bil ZavodSRS za zdravstveno varstvo. Recenzent dobesednonavaja (stran 147, 2. stolpec, 3. odstavek):“Podrobno je opisan celoten projekt,Aljonka Češarek Turkpodprt z izjavami nosilke tega izobraževanja,mag. Aljonke Češarek Turk.” Iz tega bi se dalorazumeti, kot da stojim za vsem, kar je o temnapisano v knjigi ali v recenziji. V recenzijipa me zlasti moti naslednja izjava (stran 147,2. stolpec, 5. odstavek, 6.–10. vrstica): “Petnajstletnooblikovanje podiplomskega študijajavnega zdravstva za zdravnike med leti 1968in 1981 je bilo najpomembnejše delo poznihlet dr. Bojana Pirca.”Pri “oblikovanju” podiplomskega študijajavno zdravstvo je poleg dr. Bojana Pirca sodelovalokar nekaj pomembnih in uglednihfakultetnih učiteljev ljubljanske in zagrebškemedicinske fakultete in univerze v Ljubljaniter drugih strokovnjakov. Z naklonjenostjo sosodelovali pri izvedbi študijev in jim s svojimipredavanji dajali značilni ton in vsebino, za karse jih s hvaležnostjo in spoštovanjem spominjamše danes. Brez dvoma ima za oblikovanjeprograma in uvedbo študija javno zdravstvo vslovenski prostor največ zaslug tedanji direktorZavoda SRS za zdravstveno varstvo prof.dr. Saša Cvahte. Prav bi bilo, da vsi, ki pišejospomine, ne bi pozabili njegovih zaslug napodročju slovenskega javnega zdravstva in jihtudi zapisali.ISIS maj 2007