ISIS nasl maj07.indd - Zdravniška zbornica Slovenije

61Z A N I M I V OOpombe:Od 11. novembra 1912 so preporodovci izdajali list z naslovom“Preporod” (po njem tudi ime), od junija 1913 pa “Glas juga”, ki je ob500-letnici zadnjega knežjega ustoličenja na Gosposvetskem polju izdalbrošuro “Klic od Gospe Svete”. Avgust Jenko, tedaj študent medicine,je eden od ustanoviteljev gibanja in tudi mesečnika “Glas Juga”, ki jeizhajal v Ljubljani. Dopisna člana sta bila dr. Lah, dr. Podkoritnik inbratje Florjančič: Franc, Vladislav in Milan.Organizacijo “Preporod” so ustanovili ljubljanski srednješolci 13.januarja 1912. Prvi odbor je štel devet članov. Organizacija je bila tajna.Vodilni – “kladivarji”, so organizirali zaupnike, ti “kovače”, ki so pridobivalinove člane, “kladiva”, jih združevali v trojke, četvorke članov,imenovanih “žeblji”, ki se med seboj niso poznali.Po pripovedovanju Rudolfa Fajglja so v Celju delovale štiri trojke:I.: prof. Franjo Roš, Srečko Puncer in Arkadij Videmšek (padel naSoči, Val d. Bella)II.: Anton Štern, Davorin Ravljen in Jože PraznikIII.: Rudolf Tevčič – akt. oficir, Franc Cimperman iz Polzele terRudolf FajgeljIV.: Mirko dr. Kalan, pozneje šef RTG-inštituta v Pragi, Drago dr.Hočevar (arhiv uničen) – ustni vir R. FajgeljP. S.: Ervin dr. Mejak zaradi mladosti ni bil član. Bil je vnaprej določenza eno od trojk.Rudolf Fajgelj (1897–1993), roj. v Zagrebu, šolanje končal v Celju,maturiral in se vpisal na trgovsko akademijo. Vso I. svetovno vojno jepreživel na italijanski fronti. Po II. svetovni vojni je v Celju organiziralOkrajni zdravstveni center ter I. razstavo zdravstva.Po ljubljanskem veleizdajniškem procesu, ki je trajal od 21. do 23.decembra 1914, so se člani “Preporoda” razkropili po vseh bojiščih (14v Balk. vojni 12/13).Avstro-Ogrska je sprejela leta 1867 ustavo, ki je zagotavljala narodomenakopravnost in pravico uporabe svojega jezika v uradih in šolah,osebno in versko svobodo – toda le na papirju. Pričelo se je potujčevanjes strani gospodujoče manjšine proti pretežni večini razkropljenih Slovanov:Čehov, Slovakov, Poljakov, Ukrajincev, Prečanskih Srbov, Hrvatovin Slovencev (znana je zgodba o Hrvatih, ki so reševali Avstrijo predOgri leta 1848, in kakšno “nagrado” so dobili). Interes v cilju izkoriščanjanaravnih virov in ponemčevanja Slovencev je med drugim narekovalgradnjo južne železnice – dvotirnice, ki je povezala Dunaj s Trstom. Bilaje strateška linija nemške politične ofenzive, čemer je služila tudi 1889.1. ustanovljena družba “Südmark”, ki je kupovala posestva propadlihslovenskih kmetov, zlasti na Štajerskem.Mladina je v Ivanu Cankarju spoznala svoj vzor. Odmeven je bilnjegov govor v Mestnem domu v Ljubljani dne 12. aprila 1913: Slovenciin Jugoslovani. “Zarja” ga je v celoti objavila.Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo!Otrok, kar ima Slava, vsi naj si v roke sežejo.Da oblast in z njo čast, obilnost bode naša last.Mesečnik Preporod levoliberalne projugoslovanske srednješolske invisokošolske mladine je izhajal v Ljubljani od 1. novembra 1912 do 25.junija leta 1913. Večina številk je bila cenzurirana, zadnja pa zaplenjena.Policija je večkrat ukrepala proti gibanju, celo s procesom proti 32obtoženim članom decembra 1914. Zaradi pritožbe tožilca sta moralaglavnoobtožena Endlicher in Novak še enkrat pred deželno sodišče vGradcu. Endlicher je umrl tik pred sojenjem, potem ko je prebil v zaporih14 mesecev, Novak pa je bil obsojen na pet let težke ječe.Toda od kod? Kdo naj posveti v pravo stran?“Zato bomo mi kovači kovali,trdó kovali, tenkó poslušali,da ne bo med nami nepoznan,ko pride čas, ko sine dan,da vstane, plane kladivar, kladivar silni iz nas...”Tako je modroval pesnik Župančič.“Toda kje si kladivar, kladivar silni? Pridi, pokaži se,mi, kar nas je kovačev, mi bomo vsi kovali,kovali svoja srca, kovali svoj značaj,kako zvene nam duše, bomo poslušali –zakaj?Morda pod kladivi se nam oglasi kedajsrce, ki v njem bo pravi bron,da pelo bo, vabilo kot zvon,da bomo okrog njega se zbrali...?”Literatura:1. Seznam zaupnikov, prijateljev in podpornikov preporodovskega gibanja, Ivan Kolar: Preporodovciproti Avstriji. Uredil Adolf Ponikvar. Izdal “Borec” v Ljubljani 1970, str. 235.2. Evgen Lovšin: Seznam preporodovcev 1912–1914, str. 171.3. Vladimir Dedijer: Sarajevo 1914, Ljubljana 1996.4. Vladislav Florjančič: Ob 25-letnici veleizdajniškega procesa. “Slovenski narod” 23. XII.1939. Ljubljanski sodniki in župani. Prvi in drugi zvezek, 2003.5. Ferdo Kozak: Ob 40-letnici “Preporoda”. Ljudska pravica 26. XII. 1954.6. Vojnoistorijski inštitut J. A., Beograd 1950. Vojne akcije u Koruškoj 1918.7. Dragoslav Simić: Slovenački borci iz l. 1914/1-3/. “Intervju” 4. XII. 1987, 18. XII. 1987 inl. 1988. Beograd.8. Dobrovoljci Kladivarji Jugoslavije. 1912–1918. Ljubljana 1936.9. Ernest Turk: Dobrovoljci proti Avstro-Ogrski 1914–1918.10. Rudolf Fajgelj: Spomini na leta 1912–1918. Pri avtorju.11. Zgodovina slovenskega slovstva. Ljubljana 1956. Uredil Lino Legiša.12. Milko Kos: Zgodovina Slovencev. Ljubljana 1935. Od naselitve do XV. st.13. Dr. Ivan Oražen 1869–1921. Zvonka Zupanič Slavec, Franc Štolfa.maj 2007 ISIS