ISIS nasl maj07.indd - Zdravniška zbornica Slovenije

26INTERVJUOdpiranje vratIntervju z dr. Metodo Dodič Fikfak, dr. med., spec. medicine dela, prometa in športaZdelom in specializacijo iz medicine dela ste pričeliv Zdravstvenem domu v Postojni, kjer ste dodobraspoznali industrijo na Notranjskem. Imeli ste tudizelo zanimivo nadaljnjo strokovno pot.Danes sem vesela, da mi je še kot mladi zdravnicidirektor postojnskega zdravstvenega doma, Branko Prosenak, ponudildelo v Postojni in omogočil specializacijo iz medicine dela. Dodobrasem spoznala tamkajšnjo industrijo, pa tudi delo delavcev in poklicnebolezni ter s tem zahtevnost nalog, ki jih ima “medicinec dela”. Po 10 letihdela v Postojni sem se zaposlila na Inštitutu za varovanje zdravja, kjerje bila direktorica enega od dveh inštitutov dr. Mateja Kožuh. Dodelilami je vodenje oddelka za zdravje delavcev. Takrat smo vzpostavili bazobolniškega staleža za vso Slovenijo, ki je ena najobsežnejših pri nas. Podvodstvom pokojnega profesorja Janka Sušnika sem v Zagrebu naredilamagisterij, kasneje pa sem postala mlada raziskovalka na univerzi v ZDA,kjer sem doktorirala s področja poklicne in okoljske epidemiologije. Zdajvodim Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa.Ali ste mogoče opazili kakšno razliko v medsebojnih odnosih innačinu dela v ZDA in pri nas?Razlika je precejšnja. Bila sem na dobri univerzi, ki se odlikuje podemokratičnosti in neodvisnosti od industrije. Moj mentor, prof. DavidKriebel, in ostali profesorji so nam bili vedno pripravljeni pomagati intudi po toliko letih nam njihova vrata ostajajo odprta. Cenijo te po znanjuin delu, in ko te enkrat spoznajo, ti zaupajo in se vedno postavijo zate.V Sloveniji je čutiti strah pred privatizacijo, češ da bo skomercializiralamedicino. Kaj menite vi?Nisem proti privatizaciji, saj sprosti ustvarjalnost in odpre velikoISIS maj 2007Dragomira Ahlinnovih možnosti; seveda pa jo je potrebno ustrezno in zadostno nadzirati.Kdo bi po vašem mnenju moral imeti nadzor nad delom zdravnikov?Zdravniška zbornica bi morala dovolj pogosto izvajati nadzor,posledice tega nadzora pa bi morale biti za zdravnika zavezujoče. Nemislim toliko na kazni, ampak bolj na nasvete in priporočila, ki bi jihmoral zdravnik upoštevati.Zdravniki, ki so neposredno plačani s strani industrije, so še posebejranljivi. To odpira prostor strokovnim napakam, ki so največkratnenamerne. Zato se v takih primerih zavzemam za pogostejši nadzorzdravnikovega dela in nasprotujem pogodbi o pregledovanju delavcev,ki jo podjetje sklene z zdravnikom, specialistom medicine dela. Plačiloza pregled delavcev bi moralo biti urejeno preko zavarovalnice, kot je toobičajna praksa v tujini. V tem primeru neposrednega vpliva podjetjatako na izvajalca kot na delavca ni.Prav tako menim, da je nujen strokovni nadzor tudi pri raziskovalnemdelu, v primeru, ko je plačnik raziskave industrija; vplivom inpristranskosti se je namreč zelo težko izogniti.Ali imate občutek, da ima Zbornica možnost izvajati take mehanizmein da gre v to smer?Po mnenju predstavnikov Zbornice so nadzori pri zdravnikih zelodragi, zanje so namreč predvidena le omejena finančna sredstva.Za medicino dela se že dlje časa poskušamo dogovoriti z Ministrstvomza zdravje, da bi bili ti pregledi pogostejši in cenejši. Problem je, kam jihpravno uvrstiti. Vsaj na našem področju, to je področju medicine dela,je nadzor neuspešen, pregledi so redki in nimajo nikakršnih posledic.Ali vas je kdaj obšla misel, da se bojujete s škodljivimi stereotipi?Ne vem, če gre za stereotipe, gotovo pa se borim za to, da bi zdravnik,posebej v moji stroki, kjer je to, po mojem mnenju, zaradi načinaplačevanja najtežje, lahko ohranil svoje etično dostojanstvo. Po vrnitviiz ZDA sem vodila projekt v okviru programa Phare, v katerem smorazvijali sistem zdravja pri delu. Pri projektu so sodelovali švedski,danski, avstrijski in več kot 50 slovenskih strokovnjakov. Njegov namenje bil, da bi zdravnike medicine dela osvobodili neposredne odvisnostiod delodajalca in da bi med delodajalca in zdravnika umestili zavarovalnicokot nevtralno ustanovo, a žal nismo uspeli. V Sloveniji so bilitakrat navdušeni nad prostim trgom in storitve zdravnika MDPŠ sopostale tržno blago. Tako se je zgodilo, da je prvi zdravnik ponudil enoceno, drugi zdravnik za polovico nižjo, tretji...Vendar je po mojem mnenju najbolj etično sporno oziroma največjastrokovna napaka v naši stroki dejstvo, da ne odkrivamo poklicnihbolezni. Gre za to, da lahko v trenutku, ko zdravnik odkrije poklicnobolezen, podjetje, ki je naročnik oziroma plačnik njegovega dela, prekinepogodbo z njim in sklene pogodbo z drugim zdravnikom. Zatopoklicnih bolezni skoraj ne odkrivamo: v Sloveniji v povprečju na leto