ISIS nasl maj07.indd - Zdravniška zbornica Slovenije

37AKTUALNOb)c) Infekcija z virusom gripe 10 dniII Kronična ishemična bolezen srca 8 letSladkorna bolezen, odvisna od insulina 30 letV tem primeru je bila pljučnica zaplet infekcije z virusom gripe inni bila vzročno povezana z nobeno kronično boleznijo, ki jih je imelumrli. Sta pa obe, tako sladkorna bolezen kot kronična ishemična bolezensrca, pripomogli k temu, da se je gripa zapletla s pljučnico in končala ssmrtjo. Osnovni vzrok smrti je tu infekcija z virusom gripe.Tretji načinI a) Pljučnica1 tedenb)c) Kronična ishemična bolezen srca 8 letII Sladkorna bolezen, odvisna od insulina 30 letInfekcija z virusom gripe10 dniV tem primeru je mrliški preglednik sporočil, da je pljučnico povzročilakronična ishemična bolezen srca. Sladkorna bolezen je pripomoglak smrti, tako kot infekcija z virusom gripe, a obe nista bili neposredniposledici bolezni, ki se je končala s smrtjo. Pri tako zapisanem zdravniškemporočilu o vzrokih smrti je osnovni vzrok smrti kroničnaishemična bolezen srca.Poleg vpisovanja vzrokov smrti, tako kot to zahtevajo pravila Svetovnezdravstvene organizacije (SZO), je drugi pogoj za kakovostnozbirko podatkov o umrlih, to je tako, ki bo odražala resnično stanjeumrljivosti med prebivalci, pravilno, med vsemi vzroki smrti izbranin kodiran osnovni vzrok smrti za vsakega umrlega. V Sloveniji je todelo Inštituta za varovanje zdravja, ki je hkrati tudi upravljavec zbirkepodatkov o umrlih.Zopet so znanje in osebne nagnjenosti tistih, ki izbirajo in kodirajoosnovne vzroke smrti, ter poznavanje in interpretacija pravil SZO lahkovir variabilnosti in pristranskosti izbranih in kodiranih osnovnih vzrokovsmrti. Poleg tega vsaka zamenjava oseb, ki kodirajo, kot tudi njihovihnadrejenih, sproži nihanja v časovnih vrstah analiz vzrokov smrti.Da bi variabilnost in pristranskost, pogojeni s človeškim dejavnikom,zmanjšali na najmanjšo mogočo mero, so v ZDA že leta 1968začeli načrtovati in izdelovati sistem z vgrajenimi algoritmi, ki izmedvpisanih bolezni - vzrokov smrti, avtomatsko izbere in kodira osnovnivzrok smrti.Preglednica 1: Prednosti in slabosti klasičnega oziroma avtomatskegaizbiranja in kodiranja osnovnega vzroka smrtiDejavniki, ki vplivajo Izbiranje in kodiranje osnovnega vzroka smrtina uporabnostpodatkovKlasičnoAvtomatskoDoslednostNezanesljivaZagotovljenaenakega kodiranja- konsistentnostPrimerljivost podatkov Vprašljiva BoljšaŠtevilo podatkov, ki sona voljoEn podatekVeč podatkovEna pomembnih prednosti avtomatskega določanja in kodiranjaosnovnega vzroka smrti je vedno enaka izbira in kodiranje enega inistega osnovnega vzroka smrti na istem obrazcu. To pomeni, da se sstalnimi algoritmi, ki so sestavni del programa, izognemo temu, da biisti človek z obrazca enkrat izbral in kodiral en osnovni vzrok smrti,a bi ob drugi priložnosti morda izbral drug osnovni vzrok smrti. Pravtako se izognemo temu, da bi dva različna človeka, ki kodirata (v nadaljnjembesedilu skrajšano: koder), izbrala z istega obrazca dva različnaosnovna vzroka smrti.Z avtomatskim izbiranjem in kodiranjem se tudi izognemo vplivunapak in pristranskosti, ki nastanejo zato, ker so nekatere osebe, ki kodirajo,medicinsko izobražene, a druge ne, in ker ima vsak človek svojeposebno znanje in strokovno nagnjenost, ki lahko vplivata na procesizbiranja osnovnega vzroka smrti.Stalni algoritmi pravil in navodil Svetovne zdravstvene organizacije,ki jih vsebujejo programi, s pomočjo katerih se določajo osnovni vzrokismrti, izboljšajo primerljivost podatkov tako znotraj države (med regijamiin območnimi enotami) kot tudi med različnimi državami, ker sepovsod izbira in kodira osnovni vzrok smrti na enak način in se tudisočasno v vseh državah uvajajo ista dopolnila SZO. Zmanjša se tudinihanje stopenj umrljivosti vzrokov smrti v časovnih vrstah, ker nanjene vpliva zamenjava ljudi, ki kodirajo.Ne nazadnje je pri avtomatskem kodiranju učinkovitejša izraba vsehinformacij na zdravniškem poročilu o vzrokih smrti, kar pomeni, da sov elektronski obliki ohranjeni in lahko uporabljeni vsi vzroki smrti, nesamo osnovni vzrok smrti. S tem se lažje kot sedaj, ko so ostali vzrokismrti dosegljivi samo na papirnatih obrazcih, ugotavlja, koliko ljudi jeumrlo zaradi določene bolezni in pri kolikih je ta ista bolezen vplivalana težji potek osnovne bolezni. Analizira se lahko tudi predhodne inneposredne vzroke smrti, ki so zanimivi tako za osebne kot za bolnišničnezdravnike.Sistem avtomatskega kodiranja vzrokov smrti, ki ga je razvil in gauporablja Nacionalni center zdravstvene statistike Združenih državAmerike (NCHS) v Washingtonu, prevzelo pa ga je že kar nekaj angleškogovorečih držav ter ga modificiranega, jezikovno neodvisnega, za izboljšanjekakovosti podatkov o umrlih, priporoča tudi Eurostat (Statističniurad Evropske unije), je sestavljen iz štirih modulov: modul za vnašanje podatkov - Supermicar modul za kodiranje vzrokov smrti - Micar modul, ki določi osnovni vzrok smrti - ACME modul, ki shrani še ostale vzroke smrti - TransaxACMEOsnovni vzrok smrtiVzroki smrtivpisani v zdravniško poroilo o smrtiSUPERMICARStandardizirani izraziMICARMKB-kodeSlika 3: Moduli avtomatskega kodiranja vzrokov smrtiTRANSAXOstali vzroki smrtiMKB - kode – kode bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene, razvrščenev sistem mednarodne klasifikacije.Modul za vnašanje podatkov SupermicarPodatki (imena bolezni) se tako, kot so vpisani v zdravniškem poročiluo vzrokih smrti, vnašajo v Supermicar. Ker modul za kodiranje vzrokovmaj 2007 ISIS