ISIS nasl maj07.indd - Zdravniška zbornica Slovenije

51FORUMjih odpravlja in končno razširi območje znanega. Rezultat svojega delaobjavi v ustrezni literaturi ter tako dobi povratno informacijo o kakovostisvojega dela. Se pravi, raziskovanje v kliniki izhaja iz vrhunskegaobvladovanja stroke.”Raziskovanje je torej stranski proizvid vrhunske klinične stroke.Spominjam se dveh doktoratov, ki sta bila stranski proizvod vrhunskestroke. Vsak je bil sestavljen iz nekaj člankov v indeksiranih revijah, zvezanihv snopič, ki mu je avtor dodal skupen uvod in povzetek. Doktoratje bil tako nujna formalnost zaradi naše zakonodaje.A če je raziskovanje stranski proizvod vrhunske klinične stroke, pase mi zdi, da obratno velja z omejitvami ali sploh ne velja. Naj povzamem:Raziskovanje ne vsebuje jamstva, da za njim stoji vrhunska kliničnastroka.Kaj je bilo prej: kokoš ali jajce?“Prej” ni bilo ne kokoši ne jajca. Bilo je nekaj živega, ki se je v ugodnihrazmerah razvilo v višjo obliko življenja. Včasih je to bilo sprva kokoš,ki je nato izlegla jajce. Drugič pa je to bilo sprva jajce, iz katerega se jenato izvalilo pišče ter zraslo v kokoš.V trenutnih razmerah se zdi, da je kirurgija kokoš, ki ne more izlečijajca. Če ne bo medicinskega posega OBMP, bo kokoš (iz)umrla.Rešitev težave, ki jo je opisal prof. Gadžijev, je preprosta in je v bližnjipreteklosti že obstajala. Financiranje večine raziskav je – tako kotdandanes – temeljilo na objavah v indeksiranih revijah. Del finančnihsredstev pa je bil rezerviran za nove raziskave, ki pač še nimajo nujnedote objav v indeksiranih revijah.Zakaj, za božjo voljo, Agencija za raziskovanje in razvoj RS te preprostemetode OBMP ne bi uporabila ponovno?Kakovostna komunikacija med bolnikom inzdravnikomPogled zdravnice, bolnice in zagovornice bolnikovMojca SenčarOdnos med bolnikom in zdravnikomSkoraj 43 let je minilo od takrat, ko sem kot mlada zdravnica začelasvojo profesionalno pot v stari konjušnici – danes zloglasni stavbi AOnkološkega inštituta. Postati zdravnica in pomagati ljudem so bile mojeotroške sanje in presrečna sem bila, da so se mi uresničile.Oborožena sem bila z najnovejšimi dognanji sodobne medicine.Prepričana, da sem dobro pripravljena za delo z bolniki, sem se delalotila z veseljem in odgovorno. Kakšno razočaranje in nemoč! Že res,da sem poznala številne bolezni in njihove simptome, da sem poznalapostopke zdravljenja. Ničesar, ali skoraj ničesar pa me med študijemniso naučili o bolniku kot človeku. Kako je bolnik ranjen in ranljiv! Skakšnimi strahovi in težavami se ukvarja! Kako se mu približati in mutako zmanjšati strahove, zbuditi zaupanje v zdravljenje in medicino.Premalo sem vedela o tem, na kakšen način povedati resnico inkoliko resnice povedati bolnikom, pri katerih je uradna medicina brezmoči. Ali resnico zamolčati, jo olepšati ali bolnika zavajati z lažnimupanjem? Kako se pogovarjati s svojci bolnikov? Še posebno s staršitežko bolnih otrok?In kar nekaj časa je minilo, da sem ob svoji prirojeni želji pomagatibolnikom razvila in pridobila še osnovne veščine sporazumevanja zbolniki in njihovimi svojci. Zagotovo je na mojo današnjo komunikacijoz ljudmi vplivala lastna izkušnja raka, zadnjih šest let pa tudi delo prostovoljkena svetovalnem telefonu Europe Donne. Danes se zdravstvenisistem spreminja v številnih državah. Medicina postaja vedno bolj visokotehnično usmerjena in dobičkonosna. Ob tem srečujemo paradoks, da včasu globalne komunikacije in interneta razpadajo medosebni odnosi,razpada pristen odnos bolnik – zdravnik.Vedno več bolnikov je nezadovoljnih s sporazumevanjem z zdravnikiin drugim zdravstvenim osebjem. To je zagotovoeden izmed razlogov za vedno večještevilo pritožb nad zdravniškim delom inzaradi strokovnih napak.Danes se znanstvena medicina v celotiposveča sistematičnemu iskanju objektivnegain zanemarja subjektivno, človeško sfero doživljanja.Zaradi velike teže, ki jo imajo naravoslovnizakoni v medicini, zaradi zahteve poznanstveni objektivnosti, sodobna medicinatežko in le počasi priznava, da obstajajo prizdravju in bolezni duševne razsežnosti, ki jihzgolj medicinsko-tehnična diagnostika ne zazna.V taki medicini ni prostora za intuitivne spoznavne metode, ki sobile osnova tradicionalnih umetnosti zdravljenja. Strojni model človekanima mesta za dušo, intuicijo ali intuitivno vednost, pravi Mirjana Ulev Spregledanih razmerjih. Pa vendar postaja zdravje vse večja vrednotaza vse ljudi. Spreminja se odnos ljudi do medicine: iz brezpogojnegazaupanja v pogojno in celo v izražanje dvomov. Nezaupanje in nezadovoljstvoz znanstveno medicino je eden izmed razlogov, da vednoveč ljudi išče uteho in pomoč pri alternativi. V medicino se širi tržniodnos do zdravstvenih storitev in zdravniki postajajo tržniki, bolniki papotrošniki, ki želijo dejavno sodelovati pri odločitvah o svojem zdravjuin so pripravljeni zamenjati zdravnika, če on tega ne sprejme.Pomen kakovostne komunikacije med bolnikom inzdravnikomVedno več bolnikov se zaveda svoje pravice, da zdravstveno osebjemaj 2007 ISIS