132STROKOVNA SREČANJACelovito zdravljenje hudo poškodovanihRadko KomadinaIz tradicionalnih bienalnih sestankov,ki smo jih pripravljali travmatologi,ortopedi in fiziatri od leta 1997 naprej,so celjski dnevi prerasli v neformalnikongres zdravnikov, ki se v Slovenijiukvarjamo s kirurgijo mišično-skeletnegasistema in s celovitim zdravljenjem hudopoškodovanih.Delovno predsedstvo: prof. Smrkolj, asist. Kristan, prim. Vlaović (z leve)VI. celjski dnevi so potekali 23. in 24. marca2007 v dvoranah Narodnega doma v Celju.Organizatorji smo morali zamenjati dosedanjolokacijo v nekoliko manjšem Celjskem domu,saj so nas presenetili številni novi obiskovalci.Obravnavali smo dve ločeni temi z vabljenimipredavatelji iz <strong>Slovenije</strong>, Hrvaške, Nemčije,Slovaške, Velike Britanije in Združenih državAmerike. Prvega dne smo spoznali prednostiskupnega evropskega registra hudo poškodovanih.Dr. Lefering, ki vodi osrednji registertravme v Kölnu, nam je predstavil njihoveizkušnje od leta 1992 dalje. V registru sodelujepribližno 80 nemških travmatoloških klinik,8 od 12 avstrijskih travmatoloških klinik, enašvicarska travmatološka klinika, od lani Travmatološkioddelek Splošne in učne bolnišniceCelje, merilo za sodelovanje je izpolnil tudiKlinični oddelek za travmatologijo v Ljubljani.Sodelovanje v evropskem registru pomenizagotavljanje kakovosti oskrbe posameznegapoškodovanca, kakovosti dela celotnega oddelka,omogoča primerjavo lastne uspešnostiz drugimi evropskimi oddelki.Leta 2002 smo na evropskem travmatološkemkongresu na Dunaju sodelovali na okroglimizi o predbolnišničnih in bolnišničnihsistemih nujne zdravstvene pomoči v različnihevropskih državah. Evropsko travmatološkozdruženje je sklenilo poenotiti sisteme. Leta2004 smo v okviru delovne skupine ETS pripravilipresek stanja in posameznim evropskimdržavam, ki niso dosegale svetovanegapovprečja, svetovali konkretne ukrepe. Napobudo delovne skupine za urgentno medicinopri nemškem travmatološkem združenjusmo svetovali ciklično obnavljanje veščin zazačetno oskrbo hudo poškodovanih v vsehdržavah članicah Evropskega travmatološkegazdruženja. Na evropskem travmatološkemkongresu v Ljubljani maja 2006 smo se dokončnoodločili, da se priključimo ATLSEurope. Društvo travmatologov <strong>Slovenije</strong> sledievropskim priporočilom in v sodelovanju sSvetom za reanimacijo pripravlja učne vsebinetečaja, v katerega vabimo najprej nadzornetravmatologe.V Evropi poteka na ravni strokovne organiziranostitravmatoloških služb živahno gibanje.Po eni strani se povečuje sodelovanje kostnihkirurgov na ortopedsko-travmatološkempodročju, po drugi strani pa sodelovanje urgentnihkirurgov s travmatologi. Opredeljenaje prednost skupinske obravnave hudo poškodovanegas kirurgom, veščim travmatologije,anesteziologom, intenzivistom, radiologom,transfuziologom, nevrokirurgom, urologomin drugimi. Na sestanku je doc. dr. Cimermanizvrstno predstavil zasnovo sodobne travmatologije,ki ji slovenski travmatologi vestnosledimo v okviru evropskih smernic.Po evropskih smernicah bi morali že leta2006 sprejeti slovensko zakonodajo, ki določapravila pri presaditvi kostnega tkiva innjegovih nadomestkov. Prof. dr. Koller, ki jeeden od avtorjev evropskih smernic, nas jeprepričal, da moramo dosedanje delo kostnihbank posodobiti in uskladiti z zakonodajo, kise pripravlja, pri čemer je potrebno intenzivnosodelovanje kostnih kirurgov. Razvoj novihproizvodov na področju kostnih nadomestkov,ki ga je predstavil prof. dr. Wilkins iz ZDA, napovedujena tem področju velikanski, a tudinadvse drag napredek.Izdali smo recenziran zbornik prispevkovvabljenih predavateljev, ki ga je sofinanciralARRS. Knjižica s 126 stranmi je tako dobrodošlobranje mladim kolegom, ki šele začenjajostrokovno pot, kakor tudi izkušenim nosilcemnaše dejavnosti. Sestanka, ki je obravnavalta hip zelo aktualno vsebino prihodnjih urgentnihcentrov, se minister Bručan sicer nimogel udeležiti, nas je pa pisno pozdravil innam zaželel uspešno delo. Sklepi, ki smo jihsprejeli, bodo pomagali tudi ministrstvu prirazvoju urgentne službe.Sklepi društva travmatologov <strong>Slovenije</strong>in ortopedskega združenja SZD,sprejeti na VI. celjskih dnevih:I. Sklepi, ki se nanašajo na register hudopoškodovanih1. Društvo travmatologov <strong>Slovenije</strong> podpiravključitev KO za travmatologijo, travmatološkegaoddelka v Mariboru in Celju terkirurških oddelkov regionalnih bolnišnic,<strong>ISIS</strong> maj 2007
STROKOVNA SREČANJA133kjer zdravijo hude poškodovance, v registerDGU. Poglavitni namen je uvajanjeprimerljive kakovosti med slovenskimi inevropskimi travmatološkimi oddelki.2. Delovna skupina (asist. mag. Brilej, asist.mag. Kristan, doc. dr. Čretnik, asist. Košir)bo pripravila izhodiščno dokumentacijotudi za druge oddelke slovenskih bolnišnic,ki bi se želeli vključiti v register DGU. Prvičse bodo sestali do konca meseca aprila 2007in omogočili še pravočasni vnos protokolovza leto 2006.3. Društvo travmatologov <strong>Slovenije</strong> podpirazasnovo nadaljnjega razvoja travmatologije,ki ga je predstavil doc. dr. Cimerman.Zasnova poudarja osrednjo vlogo travmatologapri obravnavi hudo poškodovanegain hkrati timsko interdisciplinarno naravodela. Zasnova upošteva materialne in logističnesposobnosti posameznih bolnišnic(modularno načelo delovanja urgentnihcentrov, načelo vladne podkomisije zaurgentno medicino).4. Društvo travmatologov <strong>Slovenije</strong> uveljavljasvoje članstvo v ATLS Europe (asist.Košir). Svet za reanimacijo (prim. asist.mag. Vlahovič) in DTS (asist. Košir) bostapripravila predlog tečaja za ciklično obnavljanjeveščin sprejema in oskrbe hudopoškodovanih v Sloveniji. V inštruktorskoizobraževanje bodo povabljeni nadzornitravmatologi.Prof. Lovrič, dr. Kruščić, prim. BuhanecPrim. Rusek v živahni razpraviII. Sklepi, ki se nanašajo na presadke podpornihtkiv5. Evropska smernica 2004/23/EC je predvidelasprejetje nacionalnih aktov, ki obravnavajopresaditev celic in tkiv, do 7. 4. 2006.Priporočamo, da bi slovensko zakonodajoz evropskimi smernicami uskladili še vletu 2007. Ortopedsko združenje SZD inDTS imenujeta delovno skupino (asist. dr.Fokter, prim. Kramberger, asist. dr. Brecelj,asist. Kralj, Mihalič), ki bo pomagala pripripravi zakonskih določil Zavodu Republike<strong>Slovenije</strong> za presaditev organov intkiv Slovenija-Transplant.6. Nacionalna tkivna ustanova za kostnein mehkotkivne presadke bo delovalaneprofitno in skrbela za pridobivanje,predelavo, skladiščenje in distribucijo alotransplantatov.Povezana bo z donorskimibolnišnicami, ki že zadostujejo pogojemza odvzem tkiv, uporabniška mesta bodovse slovenske bolnišnice, ki se ukvarjajo zlokomotorno patologijo in imajo zagotovljeneminimalne standarde za kratkotrajnoskladiščenje presadkov.7. Zaradi specifičnih indikacij (bolniki, prikaterih ni mogoče ali ni smotrno odvzetiavtotransplantatov, stanja, pri katerih jeindicirana uporaba posebej prirejenih kostnihnadomestkov) Ortopedsko združenjeSZD in DTS pozivata pristojne organe, dačimprej omogočijo promet s kostnimi nadomestki,ki poleg mineralov vsebujejo tudiorganske molekule – pospeševalec kostnetvorbe, pridobljene v skladu z mednarodnimistandardi, ki jih izkazujejo ustreznicertifikati (CE).maj 2007 <strong>ISIS</strong>