Revija Svitanje - Pomlad 2006

Poštnina plačana pri pošti 1260 Ljubljana-Polje 

Pomlad 2006 

cena 780 SIT 

TISKOVINA 

letnik II, številka 1 

nova priloga 

Waldorfske novice 

praznik 

Velika noč 

portret 

Wolfgang von Goethe

V zunanjost kozmosa čutil 

moč misli 

svojo lastnost izgubi; 

Duha svetovi spet najdejo 

rastočega človeka 

ki najti mora 

svojo kal pri njih 

a v sebi 

duše svoje plod 

dr. R.S. Koledar duše 

Revijo SVITANJE lahko naročite: 

• na elektronskem naslovu narocilazasvitanje@yahoo.co.uk 

• ali z naročilnico, ki je objavljena v reviji. 

Letna naročnina je 3.000 SIT. 

Vsem, ki ste revijo že naročili, se za vaše zaupanje prisrčno zahvaljujemo! 

Hvaležni bomo tudi za vsak vaš prostovoljni 

prispevek, ki ga boste nakazali na naš račun 

številka : 02031 - 0254286474 

s pripisom: Donacija za Svitanje

U 

U 

3 

Marina Nuvak 

glavna in odgovorna urednica 

Dragi bralci revije Svitanje! 

tiste, ki so v največji nevarnosti, da jih potrošniška 

družba okuži z neozdravljivim virusom in iz njih 

naredi brezobzirne robote brez tako zelo potrebne 

'srčne inteligence', ki človeka naredi 'človeka'. 

Prvo leto 'uvajanja' je 

mimo in pred vami je že 

prva številka drugega letnika. Ste bili, ko ste revijo 

vzeli v roke, zelo presenečeni nad njenim novim 

izgledom? Z zadovoljstvom vam sporočam, da je 

bil narejen nov korak k povezovanju podobno 

mislečih ljudi. Naša revija je po novem dobila 

prilogo Waldorfske novice, v kateri se bo odslej 

predstavljala prva waldorfska ustanova v Sloveniji 

– Waldorfska šola Ljubljana. Pod njenim okriljem 

delujejo tako vrtec kot tudi osnovna in srednja šola. 

Njeni prvi dve generaciji dijakov sta že zaključili 

srednješolski program. Mnogi med njimi sedaj 

že pridno študirajo. V letošnjem letu pa je šola 

dobila še podružnično šolo v Mariboru. 

V prilogi Waldorfske novice nam bo ekipa sodelavcev 

pod vodstvom glavnega urednika Davorja Peršiča 

prikazala utrip življenja in dogajanja na waldorfski 

šoli, kajti življenje učencev, dĳakov, staršev in 

učiteljev teh šol je zelo pestro in zanimivo. 

Davor Peršič pa se ukvarja tudi s prevajanjem 

zahtevnejših Steinerjevih tekstov. Prepričana sem, 

da nam bo marsikaj od tega lahko ponudil v branje. 

Morda bodo nekateri med vami porekli, da ste 

svoje otroke že vzgojili, in da to ni tema, ki bi vas še 

zanimala. Pa vendar, mar nismo vsi mi, starejši še 

toliko bolj, na vsakem koraku vzgojitelji? Res morda 

ne vzgajamo več svojih otrok, imamo pa vnuke ali 

prĳatelje, ki imajo otroke. Morda lahko njim kako 

pomagamo. 

Kajti vsakdo, kdor ozavesti nevarnosti, ki pretĳo naši 

materi Zemlji, je zmožen ozavestiti tudi nevarnost, 

ki preti našim potomcem. Nežne otroške dušice so 

Star kitajski pregovor pravi:' Če načrtuješ za eno 

leto, posadi riž, če načrtuješ za deset let, posadi 

drevesa, če načrtuješ za sto let, vzgajaj otroke.' 

Pregovor jasno nakazuje, da je vzgoja otroka izredno 

pomembna za kulturni razvoj nekega naroda in 

človeštva sploh. Nakazuje, da ima naša vzgoja 

dolgoročnejši učinek, kot si pogosto predstavljamo, 

in tega se je treba v današnjem času globalizacĳe 

še toliko bolj zavedati. S svojo vzgojo ne vplivamo 

le na bodočnost naših otrok, temveč na bodočnost 

mnogih generacĳ, ki prihajajo. 

Prav tako pa v naši sredini lepo pozdravljam 

naše nove bralce, starše in učitelje Waldorfske 

šole Ljubljana. Prepričana sem, da bo tudi v revĳi 

Svitanje dovolj zanimivega čtiva za vas, saj ste že 

z vpisom vaših otrok na to šolo pokazali, da želite 

načrtovati za 'sto let'. 

Dobrodošli torej tako eni kot drugi. Veseli smo, da 

ste se nam pridružili! 

Seveda nas zanimajo tudi vaši odzivi na novo 

podobo revĳe. Pišite nam! 

V imenu obeh uredniških skupin želim vsem 

bralcem vesele velikonočne praznike!

4 

K 

 

S V I T A N J E 

Revija za negovanje kulture zavedanja 

Kašeljska cesta 150 C 

1260 LJUBLJANA-POLJE 

Tel: (01) 549 01 50, faks: (01) 549 01 55 

GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA: 

Marina Nuvak 

STROKOVNI SODELAVCI: 

Antonĳa H. Križaj, Breda Zupančič, 

Fanči Perdih, Igor Velepič, Nadja Lazar, 

Meta Vrhunc 

SLIKOVNI MATERIAL: 

Žiga Vuk 

PRELOM IN OBLIKOVANJE: 

Žiga Vuk 

NASLOVNICA: 

Joca Jamšek 

JEZIKOVNI PREGLED: 

Betka Jamnik 

TISK: 

CICERO BEGUNJE d.o.o. 

Stegne 21 c 

1000 LJUBLJANA 

IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK: 

PARSIVAL, zavod, Ljubljana 

direktorica Marina Nuvak 

Kašeljska cesta 150 C 

1260 Ljubljana-Polje 

Tel.: (01) 549 01 50 

LETNA NAROČNINA: 3.000 SIT 

NAKLADA: 1200 izvodov 

PRILOGA: 

Waldorfske novice 

časopis Waldorfske šole Ljubljana 

Vse pravice zadržane. Ponatis celote ali 

posameznih delov je dovoljen le s pisnim 

dovoljenjem uredništva. 

ISSN 1854-1739 

Uvodnik 3 

Kazalo 4 

Portret 5 

Wolfgang von Goethe 5 

Vzgoja 10 

Dvanajsto leto življenja 10 

O prazniku 13 

Velika noč 13 

Za mlade 14 

Kaj je doživel kamen 14 

Pobarvanka 15 

Filozofija 16 

Kriza dvajsetega stoletja 16 

Skrb za naravo 21 

BD kmetovanje je kulturna naloga človeka 21 

Biodinamika skozi teorijo in prakso 25 

Kopriva kot upravitelj procesov železa 27 

Na pomoč! Voluharji! 28 

Dogajanje 29 

Srečanje na Borlu 29 

Založništvo 31 

Založba Ajda 31 

Literatura pri društvu Kortina 31

5 

PP 

Wolfgang von Goethe 

Pravljica o zeleni kači 

in lepi liliji 

povzeto iz revije New View 

Resnična pravljica je umetniško delo. Leta 1795 se 

je v nemški revĳi Die Horen (Ure) na mihaelovo 

pojavila serĳa zgodb. Zadnja od njih je bila 

Pravljica o zeleni kači in lepi lilĳi. Pripoveduje o 

čudežni preobrazbi, ki jo lahko, ko pride pravi čas, 

doživi tudi človek. Zgodbe je napisal Wolfgang von 

Goethe in stvaritev te pravljice je imela daljnosežne 

posledice. Kdo je bil Wolfgang von Goethe in 

kakšen je bil pomen njegove pravljice? 

Rodil se je 28. avgusta 1749 v Frankfurtu v Nemčĳi. 

Usojeno mu je bilo, da je s svojim izredno obsežnim 

delom, ki ga je ustvaril v 82-ih letih svojega bivanja 

na Zemlji, postal velikan evropskega kulturnega 

življenja. Njegovemu prispevku k svetovni literaturi 

je vsesplošno priznana širina in globina duha, ki so 

jo mnogokrat imenovali božansko. 

Ustvarjal je na mnogih področjih, med drugim je bil 

kritik, žurnalist, slikar, direktor gledališča, pedagog 

in fizik. V svoji prozi in poezĳi je obravnaval različne 

teme in s tem izkazal, da obvlada mnogo različnih 

stilov. Pri tem pa nikoli ni izgubil moči za pisanje 

čarobnih kratkih lirskih del, v katerih je razkril 

raznolikost človekovega obstoja. Sile kreativnosti je 

obdržal vse do konca življenja, saj je tik pred smrtjo, 

23. marca 1832, dokončal svojo mojstrovino Faust, 

ki jo je snoval in razvĳal 60 let. 

"Goethejeva pravljica je sijajno delo, ki ga mora 

človek ne le prebrati, ampak tudi živeti." 

Rudolf Steiner 

Bil je tudi naravoslovec. Spoznal je, da je pri 

opazovanju naravnih procesov, kot je na primer 

rast rastline, proces 'nastajanja' takšnega živega 

organizma našim očem v veliki meri neviden. Njegov 

sodobnik Kant, katerega ideje še vedno v marsičem 

prevladujejo v razmišljanju modernega človeka, 

je izjavil, da bi bil za prepoznavanje teh skritih 

procesov v organski naravi potreben intuitiven 

intelekt – intellectus archetypus – za katerega je 

Kant trdil, da je iznad človeških zmožnosti. Kadar 

se nam razkrĳe narava, izkazuje tako resnico 

znanstvenega védenja kot lepoto stvaritve. Za Kanta 

je bila znanost ločena od umetnosti. Goethe pa je v 

svoj odnos do znanosti vnesel umetnost in ustvaril 

iz njĳu harmonĳo. Opravil je veliko raziskavo o tem, 

kako opazovati naravo, in tako uvedel nov odnos 

do naravoslovja. Bil je tako študent kot umetniški 

'odkritelj' skrivnosti notranje človekove narave in 

zunanje manifestacĳe 'matere' narave. Skozi lastne 

izkušnje je spoznal, da lahko, če smo pripravljeni 

opazovati s čuti, brez kakršnih koli predsodkov, s 

poglabljanjem tega procesa do točke, ko se zavemo 

svojih notranjih odzivov, pridemo do intuitivnega 

poznavanja skritih naravnih procesov. Bil je

6 

p o r t r e t 

prepričan, da tako umetnost kot znanost vodita in 

izhajata iz 'prvobitnega izvora vsega bistva', iz 

katerega izhaja celotno stvarjenje. Njegova pravljica 

pripada prav temu izvoru. 

Rodil se je v omikani meščanski družini, kar mu 

je omogočilo široko izobrazbo. Njegov oče je bil 

upokojeni pravnik. Njegova mati, hči župana 

Frankfurta, je imela dovolj znanstev, da ga je, ko je 

prišel čas, lahko seznanila s pomembnimi meščani. 

Pri 17-ih letih bi Goethe raje študiral klasiko na 

novo ustanovljeni univerzi v Goingenu, kjer je 

prevladoval vpliv angleščine. Vendar se je vpisal 

na študĳ prava na univerzi v Leipzigu ter tako šel 

začasno po očetovih stopinjah. 

Nekaj let kasneje, julĳa 1768, se je neke noči 

prebudil v obupnem zdravstvenem stanju; krvavel 

je iz pljuč. Zaradi izgube velike količine krvi bi 

skoraj umrl. Sledilo je dolgo obdobje okrevanja in 

naslednji dve leti je zanj na njegovem domu skrbela 

Suzanna Katarina von Kleenberg, prĳateljica in 

daljna sorodnica njegove mame. 

Suzanna Katarina von Kleenberg je bila ženska 

z globokim duhovnim dojemanjem. Bila je članica 

Moravske cerkve – Herrenhuter, verskega gibanja, 

ki se je začelo v 15. stoletju. Spoznala je, da 

pomeni ta izkušnja, ko bi skoraj umrl, preobrat v 

■ Arhiv 

Goethejevem življenju. Poleg fizične nege mu je 

tudi pomagala prepoznavati duhovne sfere, ki 

se jih prej ni zavedal. Seznanila ga je z deli, ki so 

obravnavala okultne teme, posebno s knjigami 

o alkimĳi, ki so jih napisali Paracelsus, Basilius 

Valentinus in Franciscus Mercurius van Helmont. 

Imela je prĳatelja, prav tako člana Herrenhuter, 

Dr. Johanna Friedrich Metza, ki je bil zdravnik in 

alkimist. Ob pomoči njegovih edinstvenih zdravil 

je Goethe počasi okreval. Alkimĳa je v svojem 

globljem smislu povezana z Rožnimi križarji, ki 

sledĳo ciljem Christiana Rosenkreutza - nadaljevati 

delo Kristusa s preobražanjem in poduhovljanjem 

človekove duše. Izkušnja skorajšnje smrti je 

Goetheja povezala z vedenji Rožnih križarjev, kar je 

navdihnilo nastanek njegove pravljice. 

Ko je ozdravel, se je prepisal na univerzo v 

Strasbourgu, kjer se je začel zelo zanimati za 

naravoslovje, zgodovino in narodopisje. S poezĳo 

se v tem času ni prav dosti ukvarjal, vendar je iz 

tega obdobja nekaj njegovih najbolj tenkočutnih 

lirskih pesmi. Suzanna Katarina von Kleenberg 

je leta 1774 umrla in Goethe ji je napisal ganljiv 

poklon - Izpoved krasne duše, katerega je objavil 

v svojem romanu Wilhelm Meister. Istega leta je v 

Frankfurtu srečal Karla Augusta, vojvodo Sachse- 

Weimarja, ki je v njegovem življenju odigral 

pomembno vlogo. Osem let mlajši Karl August ga je 

povabil v Weimar za svojega osebnega svetovalca. 

Goethe je najprej pristal, da pride za nekaj mesecev, 

vendar je ostal to njegov dom do konca življenja. 

Od vojvode je prevzemal vedno več državniških 

nalog. To je pogosto vključevalo obsežno 

korespondenco, intervjuje, konference, potovanja 

in družabne dogodke. Ena takih obveznosti je bila 

vloga inšpektorja rudnikov, kar ga je pripeljalo v 

nekaj kilometrov oddaljeni Illmenau. Začel se je 

zanimati za geologĳo in rudarstvo. V tistem času 

je živel v vrtni hiši v parku na robu Weimarja in 

na njegovo živahno zanimanje je gotovo vplivala 

tudi obilica rastlinskih in mineralnih oblik, ki so 

ga obdajale. Nanj je gotovo vplivala tudi bližina 

Thuringĳskih gozdov in herbalisti, ki jih je v tej 

gozdnati deželi pogosto srečeval. Vse delovne 

obveznosti pa so mu bile v vedno večje breme. 

Vse manj časa je imel za svoje ustvarjalno delo, 

kajti bil je tudi direktor gledališča v Weimarju in 

od njega se je pričakovalo, da bo pisal dramska 

dela in nadziral dramske postavitve. Končno se 

je, željan počitka, leta 1787 na tiho podal na daljši 

obisk v Italĳo: '...največja umetniška dela, tako kot 

najbolj veličastne stvaritve Narave, ustvari človek 

v soglasju s pristnim in naravnim zakonom. Vse

p o r t r e t 

■ Arhiv 

kar je samovoljno, vse kar je izmišljeno, propade: 

obstaja sila, obstaja Bog'. Goethe je začel naravo 

opazovati na nov, ustvarjalen način. Njegova 

zmožnost opazovanja, vedno globljega 'vpogleda' 

v bistvo naravnega fenomena, se je razširjala in 

narava mu je začela odkrivati svoje skrivnosti. V 

botaničnem vrtu v Padovi je med opazovanjem 

pahljačaste palme spoznal pomen oblike listov, ki 

se kaže v različnih stopnjah preobrazbe v rastlini. 

To spoznanje je v njem delovalo naprej, dokler ni 

kasneje na poti, ko je na Sicilĳi obiskal botanični 

vrt v Palermu, kulminiralo v globoko izkušnjo 

'videnja' z notranjim očesom prapodobe rastline 

('Uhrpflance') – ustvarjalne sile znotraj življenja vseh 

rastlin. Pri Goetheju se je začel razvĳati nov odnos 

do znanosti, ko je opazoval ne le sam pojav pred 

seboj, ampak tudi svoja doživljanja v teh trenutkih. 

Znanost je razumel kot pot notranjega razvoja, kjer 

lahko s pomočjo intenziviranja čutnega opazovanja 

zaživĳo notranje zmožnosti domišljĳe, navdiha 

in intuicĳe, ki človeku omogočajo, da prodre do 

duhovnega razumevanja samega bistva sveta 

narave in njegovih mnogih pojavnih oblik. Čutil 

je, da bi moral biti najvišji cilj znanosti, da skozi 

preudarno opazovanje, pri katerem bi znanstvenik 

zagledal 'Boga v Naravi in Naravo v Bogu', prebuja 

čudenje. Goethe je hotel opazovalcu odpreti oči za 

tisto, kar je v naravi duhovno na delu. Njegov glas 

je govoril pred dvesto leti, pa vendar se zdi njegov 

pristop vse bolj pomemben za današnji čas. Lahko 

bi rekli, da je ekološka kriza, s katero se moderni 

svet sooča, dejansko kriza našega odnosa do narave. 

Težava, s katero se soočamo, ni degradacĳa narave, 

ampak degradacĳa našega zavedanja narave. Mnogi 

danes ne vedo, kako bi lahko sami globlje pogledali 

v naravo, ker mislĳo, da naj bi to bilo v domeni 

znanstvenih 'ekspertov'. Pa vendar je Goethe videl 

človeka kot 'najbolj močan in natančen stroj, če se 

dovolj potrudi izostriti svojo senzibilnost'. 

Dogodke, umetniške in naravne vtise, ki so ga na 

njegovem italĳanskem potovanju privedli do tolikih 

spoznanj, je Goethe podoživel skozi knjigo, v kateri 

lahko vidimo, kako so se nekatere izkušnje iz Italĳe 

kasneje preobrazile v nekatere aspekte njegove 

pravljice. 

Goethejev znanstveni pristop k opazovanju narave 

lahko uporabimo tudi pri branju njegove pravljice. 

Če v svoji domišljĳi podoživimo njegove besedne 

slike, jih lahko opazujemo z 'notranjim očesom' in 

dopustimo, da nam povedo tisto, kar nam lahko. 

Po vrnitvi v Weimar se je čutil osamljenega, saj je 

odkril, da le malokdo razume njegovo na novo 

prebujeno znanstveno zavedanje, in da vsi raje 

občudujejo njegove pesmi in zgodbe. Kljub temu se 

je odločil, da se še bolj poglobi v svoje znanstvene 

študĳe. Ti poskusi so leta 1790 obrodili sadove 

v publikacĳi 'Metamorfoza rastline'. V njej je 

rastlini sledil skozi arhetipske faze izmeničnega 

raztezanja in krčenja. List je videl kot konstantno 

osnovno obliko v rastlini, ki se preobraža naprej 

in nazaj (če si predstavljamo list kot središčni del 

rastline med korenino/steblom in cvetom), ki se 

pojavlja v različnih oblikah kot korenina, steblo, 

list, popek, cvet in sadež ali seme. Leto kasneje 

je sledila publikacĳa njegove prve razprave o 

optiki, ki je vodila do veličastne študĳe fenomena 

barve 'Teorĳa barve' (končno objavljene leta

p o r t r e t 

1810). V njej je izpodbĳal Newtonovo teorĳo, 

ki je poskušala razložiti fenomen barve skozi 

merljive kote lomljenja brezbarvnih svetlobnih 

žarkov, s čimer je fenomen barve pomajšal na nivo 

mrtvega mehanizma. Goethe je skušal razumeti 

barvo skozi njeno lastno izražanje, tako kot jo je 

doživel, kako nastaja v naravi iz točke srečanja 

med svetlobo in temo. Barvo je videl kot 'delovanje 

in nedelovanje svetlobe', tako kot se manifestira 

v materialnem svetu. Obravnaval jo je kot nekaj 

živega. Tak vrednostni pristop je bilo vedno videti 

bolj pri umetnikih kot pri znanstvenikih. Njegov 

sodobnik J.W.Turner, angleški slikar, je na stara leta 

eksperimentiral z Goethejevimi teorĳami in pri tem 

naslikal nekaj mojstrskih del. 

Goethe je spoznal, da v organski naravi delujejo trĳe 

principi: metamorfoza, polarnost in stopnjevanje. Z 

drugimi besedami: spreminjanje oblike, srečevanje 

nasprotĳ (na primer dan in noč) in vrhunec v kreacĳi 

(kot cvet na vrhu rastline). Ravno te lastnosti - 

čudežno spremembo, srečanje nasprotĳ in vrhunske 

trenutke dovršitve, izpolnitve - najdemo v pravljici. 

Če to upoštevamo, nam je povsem jasno, kako je 

lahko Goethe kot naravoslovec – ki je prinesel svojo 

umetnost v znanost in svojo znanost v umetnost 

– ustvaril resnično pravljico. 

Dotaknili smo se dveh dogodkov v Goethevem 

življenju , ko so se pojavile notranje spremembe 

duše, ki so jih sporočale zunanje okoliščine. Okoli 

18. leta je nevarno zbolel in oseba, ki je bila globoko 

povezana z duhovno strujo rožnih križarjev ga 

je vodila v smeri duhovnega. Okoli 37. leta je šel 

na daljše potovanje po Italĳi in poglobil svojo 

zmožnost opazovanja ter začel naravo opazovati 

s svojim 'notranjim očesom'. Razprostrli sta se mu 

umetnost in nova znanost. To so bili v njegovem 

življenju trenutki, ko se je zgodilo nekaj, kar je 

oblikovalo njegovo usodo, ko je zmogel na svoji 

življenjski poti napeti nove sile. Zgodilo se je vedno 

takrat, ko je nastopilo v njegovem življenju obdobje 

lunarnih vozlov. Kakšno kozmično razmerje je ta 

lunarni vozel? 

Na kratko, orbiti Sonca in Lune sta z vidika Zemlje 

nagnjeni druga proti drugi pod kotom in se na 

dveh mestih križata. Kadar je Luna na enem od teh 

križišč in istočasno v ravni črti z Zemljo in Soncem, 

se temu reče lunarni vozel. Ta posebna pozicĳa se 

pojavi približno vsakih 19 let (natančneje 18 let, 7 

mesecev, 11 dni). Ko se oseba rodi, se njeno telo, 

duša in duh na Zemlji združĳo. Starodavna modrost 

je povezala Zemljo, Luno in Sonce s telesom, dušo 

in duhom, in tako so človekovo rojstvo razumeli kot 

trenutek, ko so različni vidiki teh treh božanskih 

teles duhovno 'poravnani'. Seveda se fizična 

astronomska poravnava ne zgodi pri rojstvu vsake 

osebe, a njihov ritem ponovne pozicĳe približno 19 

let je možno aplicirati na rojstvo vsakega človeka 

in se ponavlja skozi vse njegovo življenje. Ob 

rojstvu se začne potovanje naše zemeljske usode in 

trenutke lunarnih vozlov v našem življenju lahko 

razumemo kot trenutke, ki nam lahko na poseben 

način razkrĳejo nekaj o naši usodi; ko izgleda, da 

navidezni zunanji dogodki oblikujejo naše življenje. 

Goetheju se je prva ponovitev lunarnega vozla 

zgodila v času njegove bolezni, druga pa v času 

italĳanskega potovanja. Okultno poznavanje zvezd 

nam ponuja razlago, da okoli časa, ko se ritem 

lunarnega vozla pojavi v človekovem življenju, 

nekaj resnične zemeljske usode močno zasĳe v 

življenje ter ga razsvetli in pospeši. To očitno velja 

za Goethejevo življenje. 

Spomladi 1794 je bil Goethe na nekem predavanju 

v Jeni. Po predavanju je filozofu Schillerju 

pripovedoval o svojih izkušnjah z arhetipsko 

rastlino. Schiller mu je odgovoril: 'To ni opis 

nečesa objektivnega ampak samo ideja.' Na to je 

Goethe odgovoril:'Potem je jasno, da jaz z mojimi 

očmi vidim ideje.' Ta razgovor je pomenil uvod v 

čudovito in plodno prĳateljsto, v katerem je vsak od 

njĳu preko idej drugega dobil veliko vzpodbud. Ta 

odnos mu je prav gotovo pomagal odgnati občutek 

osamljenosti, saj je v Schillerju našel sorodno dušo, 

s katero je lahko podelil svoje naravoslovne ideje. 

8 

Kasneje istega leta je Schiller predlagal izdajanje 

literarne revĳe, ki naj bi se imenovala Die Horen 

(Ure) in povabil Goetheja k sodelovanju. Goethe je 

bil navdušen in je kot svoj prvi prispevek ponudil 

serĳo zgodb, zbranih pod naslovom Pogovori z 

nemškimi emigranti.

p o r t r e t 

9 

Zgodbe so bile odsev takratnega časa. Goethe je 

zrasel v času, ko je francoska ideja razsvetljenstva 

pripeljala v evropsko mišljenje racionalizem. To 

enostransko intelektualno mišljenje je bilo kvasilo, 

ki je ob koncu 18. stoletja povzročilo francosko 

revolucĳo. 

Goethe ni bil racionalist in zuslutil je posledice 

dogodkov, ki izhajajo iz takega načina razmišljanja, 

kar je bilo zanj veliko breme. Dve leti pred tem je 

bil usmrčen francoski kralj Louis XVI in sedaj, leta 

1794, je bila revolucĳa na svojem višku. Na tisoče 

ubežnikov je bežalo pred francosko vojsko, da 

rešĳo svoja življenja. Goethe je te dogodke opisal 

v svoji serĳi zgodb za revĳo. V njej je prikazal 

skupino razlaščenih in izgnanih aristokratov, ki so 

se v strahu spraševali o svoji prihodnosti. S svojimi 

raznolikimi značaji so predstavljali nekakšen 

križni prerez človeštva. Napetosti med njimi so 

naraščale in da bi zmogli v miru živeti skupaj, 

jim je bilo svetovano, da vsak večer eden od njih 

pove zgodbo. Tako naj bi v tej majhni skupnosti 

ustvarili stično točko in pomagali dvigniti moralo. 

In tako je Goethe pletel svoje zgodbe. Končno je 

nek star duhovnik predlagal, da pove sedmo in 

zadnjo zgodbo, ki bo pravljica. Precej skrivnostno 

je dodal, da jih bo spominjala na 'vse in nič'. Preko 

lika duhovnika je predstavil Goethe svojo pravljico 

o Zeleni kači in lepi lilĳi. Od prvih šestih zgodb se 

popolnoma razlikuje tako po stilu kot po vsebini in 

očitno je, da je čisto posebna. 

To pravljico je Goethe napisal kot odgovor na 

Schillerjevo delo Pisma o eterskem šolanju človeka. 

Ena pomembnih misli, ki jo je obravnaval v teh 

'pismih', je človekova svoboda. V kakšnem stanju 

naj bi bile človekove duševne sile, da bi lahko 

dosegel to svobodo? Schiller je potrebo (instinkt, 

poželenje, kraljestvo čutov) in razum prepoznal 

kot dve sili v človekovi duši. Če katera od njĳu 

prevlada nad drugo, človek ne more doseči prave 

svobode; bodisi da dušo vodi slepa potreba ali pa 

hladen razum zatre vsako poželenje in instinkt. 

Samo z uveljavljanjem srednje poti, kjer sta potreba 

in razum v harmonĳi, lahko obstaja svoboda. Tako 

je torej Schiller postavil zasnovo za teorĳo o trojstvu 

človeka, kjer naj bi v ravnotežju med dvema poloma 

potrebe in razuma za človeka obstajala svoboda. 

Schiller je videl, da je mogoče ustanoviti harmonično 

družbo le med svobodnimi ljudmi. Videl je, da ima 

vsakdo v sebi 'idealno človeško bitje', in da je izziv 

pripeljati zunanje življenjske izkušnje v harmonĳo s 

tem 'idealom'. Potem bi bil človekov obstoj resnično 

nekaj vreden. Schiller je poskušal zgraditi notranji 

most med resnično in 'idealno' osebo. Ta 'Pisma' je 

napisal v času in kontekstu francoske revolucĳe, ki jo 

je vodila želja po zunanjih družbenih spremembah, 

ki bi omogočile ljudem svobodo. Toda oba, Schiller 

in Goethe, sta spoznala, da svobode ni mogoče 

'vsiliti' od zunaj, temveč mora zrasti znotraj vsake 

osebe. Čeprav je imel Schiller umetniško naravo, 

mu je bilo bližje področje filozofskih misli, in 

čeprav je Goethe v teh 'Pismih'zelo užival, je čutil, 

da je njegov pristop, kar zadeva sile duše, preveč 

preprosto pojasnjen. Povedati je treba, da delo z 

abstraktnimi idejami ni bil Goethejev način. Tako se 

je lotil pisanja pravljice, ki bi v domišljĳskih slikah 

pokazala pot, na kateri lahko človeška duša postane 

popolna in svobodna in s tem povzroči nastanek 

nove in svobodne človeške skupnosti – in to je bil 

torej trenutek, ko je nastala Pravljica o zelena kača 

in krasna lilĳa. 

(se nadaljuje) 

prevedla in priredila Marina Nuvak

V 

 

Dvanajsto leto življenja, 

vstop v puberteto 2. del 

Hermann Koepke 

miselni tok računanja.' Nasmehnila se je. 'Dekleta so 

praviloma dalj časa vezana na slikovno mišljenje kot 

fantje. Računanje je za njih treba pretvoriti v svet slik. 

Med seboj naj slikajo na tablo: 

-prva vrsta: tri šminke z vĳoličnim ročajem stanejo 

2100 sit; 

-pod tem: koliko stane ena šminka; 

-pod tem: koliko stane trinajst šmink. 

Število 13 sem vzela zato, da bo za vsa dekleta v 

razredu dovolj šmink. Domnevam, da imate v razredu 

16 deklic in tri deklice že hodĳo v šolo z namazanimi 

ustnicami. Tu velja pognati v tok humor. Tako se 

učenci hihitajo in se spodbujajo k računanju.' 

'Ampak, ali ne vzpodbujam s tem še druge deklice, naj 

si pričnejo mazati ustnice?' se je prestrašila Susanne. 

'Ne bodite tako prestrašeni in bolj zaupajte humorju. 

Drugače se lahko zgodi, da dekleta berejo vaše misli, 

me razumete?' 

'Če pridejo v šolo vsa dekleta z namazanimi ustnicami, 

kaj bodo rekli drugi starši, učitelji?' je bila Susanne 

nesigurna. 

'To spada pa v pustni čas!' Učiteljico je zajela splošna 

vedrina. 'Ne verjamem, da se bo to zgodilo. Če vnesete 

lahkoto, se dekleta počutĳo, kot da vidite skozi njih. 

In v razredu bo nastal vtis, kako veliko denarja gre za 

to. Saj gre vendarle za 9000 sit! Vrnimo pa se k temu, 

česar se bojite. Potem si sami namažite ustnice z živo 

rdečo in si zraven oblecite travnato zelen pulover. 

Prav kmalu bo urok mimo. Zdrav občutek za to, kaj 

je lepo, se je že zdavnaj vsadil v njihovo otroško dušo, 

in se zdaj kaže kot lastno mnenje. Videli boste, k vam 

bo gotovo stopil kdo od otrok in vam rekel, kako 

nemogoče izgledate, in da taki jutri ne smete več v 

šolo…' 

'Vi torej zaupate temu, da pri mojih otrocih sedaj 

vzplamteva lastno mnenje, ki jim govori, kaj je prav 

in kaj ne, četudi bi radi storili kaj neumnega?' je 

raziskovala Susanne. 

10 

Zanimanje in nezanimanje 

'V kritični starosti preobrata jim moramo pustiti, da 

so spet petletniki,' je pripomnila upokojena učiteljica. 

'Bolj ko prihajamo v pojasnjevanje, kot si naredila 

v primeru sklepnega računanja, toliko več odpora 

ustvarimo. Ne pozabite, da se nekatere deklice 

– tudi med fanti jih najdemo – sploh ne zmenĳo za 

'Ja, točno to mislim. Njihova mnenja so vsekakor 

mnogokrat napačna. Bistveno pa je, da jim damo 

prostor, da lastna občutenja, lastna mnenja izrazĳo, 

tudi če so napačna. S pomočjo humorja jih spet 

spravimo v red. In lastno mnenje je treba zdaj 

pogosteje približevati središču, kar je bilo do sedaj 

edino pomembno, avtoriteti. Treba je narediti počasen 

prehod, počasno umikanje avtoritete, počasno zato, 

ker lastno presojanje, lastno vodenje in samostojnost 

ne zrastejo čez noč.'

11 

Učiteljica tujih jezikov se je strinjala. 'Poučujem v 

različnih razredih in vidim, kako je pomembna 

avtoritativna vzgoja, posebej v nižjih razredih. 

Toda ko otroci stopĳo v puberteto, se vse spremeni. 

Potrebujejo le še zanesljivo vodenje, želĳo doživeti 

novo avtoriteto, na drugačen način. S humorjem se 

učitelj spušča s podstavka stilita (asket iz zgodnjega 

krščanstva, živeč na vrhu visokega stebra) in stopa 

med učence. Do določene mere postaja enak partner, 

toda s humorjem si spet pridobi avtoriteto. In ta je 

zdaj drugačna od prejšnje. Prej je on rekel, kaj je lepo 

in kaj grdo, in pri tem je ostalo. Zdaj hoče otrok sam 

doživeti in se o tem pogovoriti: to mi je všeč, to mi ni 

všeč. 

Susanne je premišljevala: vodenje razreda te starosti 

brez avtoritete in samo s humorjem - kam to pelje? 

Glavo je zakopala v dlani in je hotela nekaj reči. Toda 

starejša kolegica jo je prehitela. 

'Humor je sol pedagogov,' in s pogledom na učiteljico 

tujih jezikov, 'neslani juhi se nihče ne smeje. Rada bi 

le še nakazala druge elemente, ki spet dajejo vizĳo 

učiteljem, ki se počutĳo na svojih mestih izgubljene.' 

Susanne je dvignila pogled. 

Nagovor vzročnega mišljenja 

'Raziščite pripovedno gradivo, ki ga imamo na 

waldorfskih šolah. V prvem razredu pravljice, v 

drugem legende in basni, v tretjem zgodbe o stvarjenju, 

v četrtem nordĳsko mitologĳo in zdaj v petem grško 

mitologĳo. Zdaj smo na stopnji velikega preobrata. S 

trojansko vojno – pretiravala bom – se prične to, da 

bogovi in z njimi njihova nadčutna bistva stopĳo izza 

zavese. Prej smo pripovedovali o nadčutnih bitjih, 

o angelih, svetnikih, odrešeniku, o očetu bogu in o 

bogovih, ki delujejo v našem človeškem življenju, nas 

vodĳo in celo določajo. Zdaj pa se zgodi nekaj povsem 

drugega. 

Grki so oblegali Trojo deset let, toda nihče, ne Grki 

ne Trojanci, ni mogel zmagati. Takrat nastopi Odisej: 

namesto moči je zmagala ukana, ukana, ne odprta 

bitka. Sigurno ste doživeli, kako so učenci na to različno 

reagirali: s strinjanjem in zavračanjem. Trojanski konj 

je bil zgrajen in poslan kot darilo boginji Atene, kar je 

bilo pravzaprav zvĳača. Vidite, tu vzročno mišljenje 

vpliva na zgodovino in ta sposobnost – sprva 

nepopolna – se prebudi pri vse več učencih. Je ta 

zvĳača dovoljena ali ne, je pravilna ali ne? 

Ko so Trojanci vlekli konja med mestnimi vrati, so 

se valji zataknili na pragu vrat: pri vsakem novem 

poskusu spet in spet, in vsakič je zvenel leseni konj 

kot žvenket jekla, toda Trojanci niso posumili in so 

povlekli konja v mesto. Kaj je manjkalo Trojancem, 

česa niso znali? Kaj so znali Grki, kaj je manjkalo 

njim? To so vprašanja, ki si jih lahko zastavĳo otroci. 

Zdaj pa vzročnemu mišljenju nasprotni primer. 

Konj stoji pred kraljevo palačo. Iz njega pade vidka 

Casandra, nesrečna, saj vidi v prihodnost, pa nima 

moči, da bi posegla v življenje, da bi kaj spremenila. 

V zmedenih slikah govori o tem, da iz konja teče 

kri, v katerem se mesto utaplja. – Mislim, lahko 

sodelujemo: staro življenje slik in novo prebujeno 

mišljenje človeka se spopadeta. Doživetje vidke, kot 

pri Casandri, gre h koncu. Troja propade. Mišljenje 

človeka, sprva pomešano z zvĳačo in lažjo, prižiga 

individuum.' 

V Susanne se je porodila slutnja, zakaj imajo otroci 

vedno bolj kritičen in celo odklonilen odnos do 

bogov. 

Celo njene domišljĳe polne tabelske slike bogov, 

ki so sprva očarale razred, očarajo še nekaj deklic, 

medtem ko fantje hodĳo v šolo s knjigami, bogato 

opremljeni s slikami stebrov, kapiteljev in templjev 

in hočejo natančno vedeti, kako so kipi izgledali. 

Učenci so dejansko iskali nekaj drugega od tistega, 

kar je prinašala ona. Sokratov nauk je vplival na vse, 

in ko je s pomočjo predloge na tablo narisala njegovo 

izrazito karakterno glavo, je bil razred pri stvari. 

Avtoriteta zakona 

'Celo življenje že uživa prednosti Atenskega zakonika, 

zakaj moram zdaj paziti, če je meni v minus?' je citirala 

stara učiteljica Sokrata. 'To je bil njegov pogled na 

zakone in zato je odklonil dobro načrtovani pobeg iz 

ječe in izpraznil čašo s trobeliko. Še danes, po več kot 

dva tisoč letih, močna drža duha! 

V kratkem bodo v šestem razredu. Ne izpustite 

pripovedi o ježi Manliusa v smrt. General Manlius 

je izdal ukaz: dvoboj s sovražnikom je prepovedan s 

smrtno kaznĳo. Kljub temu se je njegov sin podal na 

dvoboj. Čeprav je bil oče, mu je sodil po svojem ukazu 

in ga poslal v smrt. Sin, ki je s tem dvobojem rešil čast 

Rima, se je s sodbo strinjal! 'Imam venec in si zaslužim 

smrt,' kot je Conrad Ferdnand Meyer spesnil v baladi 

Ježa v smrt. Pazite na samopremagovanje: oče in sin 

sta rekla da zakonu! Uklonila sta se avtoriteti zakona.

12 

v z g o j a 

To je še danes nenavadna drža! 

In to je naslednji element avtoritativnega vodenja: sveti 

dogovori, ki se jih je treba držati z vsemi posledicami. 

In na čem slonĳo? Samo na tem, da so učenci in 

učitelji enaki pred zakonom. Zamujanje je za oboje 

enakovredno, zvezki zahtevajo korekturo učitelja, 

vložek dela učitelja je vzor za učenca itn. V enakosti 

pred dogovori leži pravica za konsekventno ukrepanje 

učitelja. 

Obstajajo številni elementi, ki so osnova avtoritativnega 

vodenja. Nazadnje smo omenili posledičnost. Posledica 

izvira iz utemeljitve. Utemeljitev ima vrednost samo, če 

je prepričljiva, da je spoznanje otroku sploh omogočeno, 

če se v njem prebudi vzročno mišljenje. Zato je pred tem 

časom obrazložitev napačna, od sedaj naprej pa nujno 

potrebna. Vse skupaj ne sme biti togo, zatorej je humor 

tako nujno potreben. Tako stopi avtoriteta s podstavka 

z mirno vestjo in le upamo lahko, da se bo na njeno 

mesto dvignila nova avtoriteta. 

'To pa še ni vse,' se je vmešal razrednik, 'saj manjka še 

milost. Če bi bili učitelji kot Manliusi, generali, bi morali 

zdaj nekaj otrok, vsaj pobudnike, vreči iz šole. To bi 

bilo seveda narobe. Seveda moramo najprej govoriti z 

otrokom, poleg tega pa je naša dolžnost in naloga, da 

takemu otroku damo moralno držo.' 

Zdaj se je javila učiteljica ročnih del. 'Otrok ne smemo 

ozmerjati v smislu 'ti si klavrn otrok, izgini mi izpred 

oči'. To sem žal enkrat storila in s tem otrokom se 

nisva nikoli več razumela. Sodimo lahko le dejanja, ne 

storilca. Dejanje, stvar, le to presojamo. O tem z vso 

jasnostjo spregovorimo. Potem pa pride drugi korak. 

Skupaj z otroki moramo pretehtati, kako bomo dejanje 

popravili in pomembno je, da lahko sami ugotovĳo, da 

s tem dobrote v sebi ne motĳo več.' 

'To je le moj pogled,' je bilo slišati starejšo kolegico. 

'Učenci morajo slišati našo presojo njihovih dejanj, ne 

da bi mi njih, učence, sodili. In tudi s tem se strinjam, 

da je naša dolžnost, da pokažemo učencem prav v takih 

situacĳah moralno držo. Doma to ni tako enostavno. Še 

enkrat pa bi se rada vrnila k milosti. Slišala sem prejšnjega 

kolega, ki je na svoj način povedal: premilemu učitelju 

zrastejo nedosledna dejanja, njegovo čvekanje, kot gobe 

na glavi. Milost in združitev posledic ni enostavno, je 

pa nujno. V igri o raju vidimo, kako je bog oče, ki je 

kaznoval pregrešitev z izgonom, ravnal posledično, 

čeprav je do svoje stvaritve občutil največjo ljubezen. 

Če ne bi ravnal tako posledično, se ne bi mogle razviti 

pomembne človeške lastnosti.' 

'Predlagam, da kolegici, ki je tako slikovito govorila 

o stari in novi avtoriteti, nekaj časa prĳateljsko stoji 

ob strani, sicer obstaja nevarnost, da bomo o prehodu 

dvanajstega leta življenja preveč teoretizirali. Kar 

potrebuje, so povsem konkretne učne pomoči. Misliti 

moramo tudi na probleme, ki jih preživljajo predmetni 

učitelji in lahko se zgodi, da bo razredničarka drugače 

zagrabila vajeti razreda, kar pomeni spremembo tudi 

za predmetne učitelje. Lahko pa je tudi to, da gospa 

K. vajeti drži premočno in s tem ovira prehod, ki se 

mora zgoditi.' 

Evolucija se mora nadaljevati 

Na koncu je nekaj besed rekla tudi šolska zdravnica. 

'Težave, ki se pojavĳo v puberteti, so normalne. Veliko 

huje se vidi pri otroku, ki teh nujno potrebnih korakov 

ne naredi, kjer gre navidezno vse gladko in ostane vse 

po starem. To velja v enaki meri za krizo v devetem, 

desetem letu kot za vstop v zemeljsko zrelost. Če se 

te spremembe ne zgodĳo, si ne sledĳo, se kasneje 

pojavĳo večje težave, ki jih je veliko težje rešiti, kot 

te težave, ki se bližajo sedaj. Prehodi so primerljivi z 

rojstvom in k temu spadajo bolečine. 

Zatorej je pomembno, da se naučimo smiselnega 

odpovedovanja in ne odstranimo vsake težave v 

življenju. Npr. tisti otroci, ki so preboleli otroške 

bolezni, cvetĳo drugače kot tisti, katerim so te bolezni 

zavrle injekcĳe. In zato je potrebno premisliti, kaj 

pomeni sproščanje in kaj postajati samostojen. 

Namesto teoretiziranja bi vam rada povedala še nekaj 

zabavnega. Že prej smo govorili o igri v raju. Prav 

gotovo se spomnite, da sem v prejšnjih letih igrala 

vlogo hudiča. Nekega jutra pred predstavo sem 

sanjala, da stojim na odru, da sem prelomila jabolko in 

ga podala Evi, ki ga ni hotela sprejeti. Napela sem vse 

svoje moči, ji ga potisnila v roki, pa ni hotela. Držala 

sem ji ga na ustih, pa ga ni hotela. Ni bilo mogoče, ni 

se pustila zapeljati. Potem sem stopila na rob odra in 

dvomeče vprašala publiko, kaj naj naredim. Evolucĳa 

se ne more nadaljevati…' 

Susanne je po tem srečanju s kolegi izgubila strah. 

Opazila je, da so njeni strahovi ležali v sami stvari in 

se zato tako boleče pojavljali, ker je prve vtise jemala 

tako subjektivno. 


prevod Nadja Lazar

13 

O 

Velika noč 

Rudolf Meyer, Sternkalender 

Če bi bilo križanje samo dogodek, ki se tiče le 

Zemlje, bi morali v koledarju določiti kot spominski 

dan na smrt Jezusa Kristusa 3. april. Kot so pokazali 

izračuni duhovnih raziskav Rudolfa Steinerja, je bil 

Veliki petek leta 33 na dan 3. aprila. Veliki petek, 

velika noč pa sta 'gibljiva' praznika. Pri določanju 

hoče biti konstelacĳa na nebu upoštevana. Od 

začetka pomladi je potrebno spremljati naraščanje 

svetlobe in obenem paziti na sodelovanje Lune. 

Sončna svetloba sicer sama iz temeljev Zemlje 

lahko prebudi življenje, toda rastline bi se prehitro 

izgubile v svetlobo, če se ne bi sončna svetloba 

soočila z nasprotnim delovanjem, s silami Lune, ki 

v ritmih tekočin prežemajo življenje Zemlje. Tako 

se življenje v brstenju in rasti lahko oblikuje in se 

lahko razmnožuje. 

Tudi na človeka vplivajo Lunini ritmi; v meri, kot 

živi v tokovih dedovanja, je človek pod vodstvom 

Lune. 

Povsod, kjer so častili sile zvrsti, sile, ki se obnavljajo 

v nadaljevanju vrste, so naravnavali življenje po 

Luninem koledarju in praznovali praznike Lune. 

Tako je bila tudi Pasha judovski Lunin praznik, pri 

katerem so ob začetku noči ob polni luni spomladi 

žrtvovali in pojedli jagnje za vsakoletno spravo 

naroda. V Izraelu pa je živelo stoletja sporočilo, 

da prihaja bitje Sonca; pričakovali so mesiasa kot 

nosilca najvišjih sil Sonca. Ko je potem prišel, je 

moral – kar se njegovega zemeljskega telesa tiče 

– podleči silam Lune. Križali so ga na predvečer 

Pashe, kot pravo Pashino jagnje, ki pa je vzelo na 

sebe grehe vsega človeštva. Umirajoč izniči Jezus 

Kristus krivdo vseh ljudi, sončna moč njegovega 

bitja pa ga obenem iztrga smrti. 

Golgata je sončna zmaga duha nad v človeštvu 

prisotnimi silami Lune. 

Na starih slikah križanja vidimo na desni in levi 

strani pogosto naslikana Sonce in Luno. Dogodek 

opazujeta. Kot opomin gledalcu: Pazi, če bi rad 

razumel, kaj se s to smrtjo na križu dogaja, beri, 

kar piše nebo. 

Praznik vstajenja, ki se je dogodilo na nedeljo, 

naj bi zato po krščanskem prepričanju praznovati 

vsako leto na nedeljo, ki sledi prvi spomladanski 

polni luni. Kot 'sinovi luči', ki verjamejo v sončno 

zmago duha, so ljudje lahko prepričani, da njihovo 

bitje ni umrljivo. Če bi bili le členi dedne verige, 

bi morali s smrtjo kot posamezna bitja ugasniti. Z 

velikonočnim dejstvom pa je grob postal zibelka. 

To naj bi ostalo v koledarju za večne čase zapisano. 

pripravila Meta Vrhunc

Z 

 

Kaj je doživel kamen 

14 

Mesto Jeruzalem leži v skalnati pokrajini. Pred davnimi časi se je tam pred neko veliko skalo razprostiral vrt. Lastnik 

je bil bogat mož, ki je na vrt pogosto pošiljal svojega vrtnarja, da bi pokosil travo ali obral zrele olive z dreves. Sicer pa 

je redkokdo stopil vanj. Na vrtu je bilo vedno mirno in spokojno. Samo ptice so prepevale in veter je vel skozi srebrno 

zelene liste dreves. 

Nekega dne so na vrt prišli možje. V rokah so nosili kamnite sekire. Šli so k skali in z vso močjo zasekali vanjo. Najprej 

je nastala majhna luknja, ki pa se je večala in večala. Odbiti kamni so ležali vsevprek po travniku. Možem je uspelo, da 

so v skalo vklesali veliko votlino. Potem so poiskali največji kos skale in ga še naprej obdelovali. Obsekovali so robove 

in vogale, da je postal lepo oblikovan. 'Ta bo služil za vrata, s katerimi bomo zaprli votlino,' so dejali in zavalili kamen 

daleč naprej. Obležal je sam in nezaščiten v travi. Veter se je zaganjal vanj. Dež ga je oblival s svojimi curki. Sonce ga je 

včasih tako razbelilo, da je kamen mislil, da ga bo razneslo. 

'Ah,' je kamen kdaj pa kdaj pomislil, 'kako lepo je bilo, ko sem bil še del matere Skale, ko sem še ležal v njenem naročju. 

Zelo hudo je to, kar moram zdaj prenašati. Vse bi pretrpel, da bi bil malo bliže nje.' 

Tako pa je kamen ležal daleč od matere Skale, sam in brez vsake zaščite. 

Ni še vedel, da bo postal prav poseben kamen. 

Čas je mineval. Nekega dne je sonce stalo visoko na modrem nebu, ki je bilo brez oblačka. 

Svetloba pa je bila kljub temu bleda in šibka. Sonce se je nenadoma pomračilo. Stemnilo se je po vsej zemlji. Skale 

so pokale, grobovi so se odpirali. Vsi na vrtu so se prestrašili: živali, drevesa, cvetlice. Pa tudi kamen. – Najbolj se je 

prestrašila Zemlja. Tako je trepetala, da je na njej vse drhtelo. Kamen je zavpil: 'Gorje, zdaj bo Zemlja morala umreti. 

Sonce jo je zapustilo.' 

Napočila je najtežja ura za Zemljo in vse, ki žive na njej. – Kamen je želel potolažiti Zemljo. Ravno je hotel spregovoriti, 

ko je opazil, da prihajajo na vrt možje.Počasi in previdno so hodili. Med njimi je zaznal nežno svetlikanje. Ko so prišli 

bliže, je videl, da nosĳo umrlega moža. Od njega je prihajalo svetlikanje, kot prihaja od sonca, kadar sĳe skozi oblake. 

Položili so ga v grob – v votlino, prav na tisto mesto, kjer je tičal kamen, preden so ga izklesali. 

Preden je kamen zares dojel, kaj se dogaja, so pristopili k njemu možje, ga dvignili in z njim zaprli vhod v votlino, v 

kateri je ležal mož s svetlim obličjem. Kamen je postal tako VRATA ZA GROB, hkrati pa je bil čisto blizu umrlemu 

možu. Njegova največja želja se je izpolnila: spet je bil čisto blizu matere Skale, slišal pa je biti tudi srce matere Zemlje. 

Mati Zemlja je pela pesem: 'Božji Sin je prišel k meni in me bogato obdaril. S svojim telesom in svojo krvjo mi je dal novo 

življenje in novo upanje. Hvala Božjemu Sinu.' 

Kamen je bil pomirjen. Na vrtu je vse utihnilo. Še dan in noč se ni nič zganilo. Zemlja je molčala. Vetrič ni ganil niti listka. 

Nobena ptica ni začivkala. Tudi kamen je nemo čakal. Zdelo se mu je, da mati Zemlja skriva v sebi veliko skrivnost. 

Ko pa je sinilo jutro tretjega dne, je nekdo nenadoma odrinil kamen z vhoda stran. A tokrat niso bili možje. Zemlja se je 

stresla. Najprej se je kamen prestrašil, potem pa je spoznal, da se Zemlja ne trese od strahu, ampak da drhti od veselja 

in sreče. – 

Na mestu, kjer je prej stal kamen in zastiral vhod v grob, je stala SVETLA POSTAVA, 

bela bleščeča kakor sončna luč – BOŽJI SIN, KI JE VSTAL IZ GROBA. 

Ni se več svetlikal skozi platnene trakove, kot sĳe sonce skozi oblake. Sĳal je kot žareča nebeška luč. Preplavil je kamen 

in vse s svojo bleščečo svetlobo, potem pa je odšel čez vrt in tiho izginil. 

Kamen je bil edini, ki je vse videl. Ko je gledal za Božjim Sinom, je na kamen sedel Angel. 

Počasi je vzšlo sonce. Na vrt so h grobu prišle žene in našle prazen grob. Hitele so povedat možem. In ti so prišli. Videli 

so, da je grob prazen. Spraševali so se, kje je Božji Sin. Kamen jih je hotel potolažiti. Hotel jim je povedati, da je vstal, 

odvalil kamen in odšel. Ampak ljudje kamnov ne slišĳo. Zato je prosil Angela: 'Povej jim, kaj se je zgodilo!' 

Angel mu je izpolnil željo in rekel ljudem, ki si niso znali pomagati:

15 

'Tistega, ki ga iščete, ni tukaj. Vstal je in živi. Pred vami pojde: vedno in povsod ostaja z vami - vse dni - do konca 

sveta!' 

Pretekla so tisočletja, vendar kamen ni pozabil, kaj je doživel. 

Od tedaj se pogosto zgodi, da človek, ki na svojih poteh vidi kamne, pomisli: 'Ko bi ti kamni znali govoriti, kaj vse 

bi mi lahko povedali...' 

V takih trenutkih človek zasluti neizrekljivo skrivnost kamna, ki je videl Božjega Sina, ki je bil v grob položen in je 

vstal! 

ALELUJA! 

JUHU!! NAGRADNA IGRA 

Naše najmlajše bralce vabimo k sodelovanju! Tri najlepše 

pobarvane pobarvanke, ki bodo do konca maja prispele na 

naslov uredništva, bo avtorica naše naslovnice in pobarvanke 

ga. Joca Jamšek nagradila s kazali za knjige in čokolado! 

Irene Johanson 

prevedla Breda Zupančič 

priredila A.H.Križaj 

Pobarvanka

16 

F 

Kriza dvajsetega 

stoletja 4. del 

Delno iz dr. Walter Buehler 

Antropozofija kot potreba našega časa 

V biografiji Rudolfa Steinerja se to zrcali v dejstvu, 

da je v času študĳa na Tehnični visoki šoli na 

Dunaju osebno srečal in se tudi spoprĳateljil z 

visoko cenjenim učiteljem, najpomembnejšim 

raziskovalcem Goetheja tistega časa, germanistom 

Karlom Juliusom Schröerjem. Ta je prepoznal 

poseben talent mladega študenta Steinerja in ga 

predlagal za izdajo Goethejevih prirodoslovnih del 

v 'Kürschnerjevi nacionalni literaturni zbirki'. S tem 

povezana poklicanost je kasneje vodila Steinerja v 

arhiv Goetheja in Schillerja v Weimar, kjer je deloval 

od leta 1890 do 1897. Že omenjeni deli 'Temelji 

spoznavne teorĳe Goethejevega pogleda na svet' in 

leta 1897 izdano delo 'Goethejev pogled na svet' sta 

rezultat tega dela. Prirodoslovne študĳe Goetheja, 

ki so v glavnem veljale za odvečna stremljenja 

posebneža, ki k zadevam laično pristopa, je bilo 

potrebno zagovarjati pred forumom filozofov in 

prirodoslovcev 19. stoletja in jim pomagati, da 

pridejo do globljega razumevanja. 

Razlog, da ta prizadevanja Rudolfa Steinerja 

in številnih drugih raziskovalcev Goethejeve 

zapuščine, doslej niso privedla do prodora, ni v 

Goethejevem 'neznanstvenem' pristopu, temveč v 

enostranskih vzorcih razmišljanja pretežnega dela 

znanstvenikov. Ti se kažejo v pojavih kot svetu 

vladajočem pozitivizmu in redukcionizmu. S tem 

povezani načini razmišljanja in raziskovanja so kot 

posebne deformacĳe materializma novega časa 

tesno povezani s problematiko in krizno situacĳo 

človeštva 20. stoletja. Zato naj se jih na kratko 

dotaknemo. 

Goethejeva metamorfoza – 

most k duhovni znanosti 

Center antropozofskega gibanja in splošne 

antropozofske družbe je 'Svobodna visoka šola za 

duhovno znanost' v Dornachu pri Baslu v Švici. 

Glavni kraj njenega delovanja je že omenjena od 

daleč vidna stavba, zgrajena na hribu, imenovana 

na pobudo Rudofa Steinerja Goetheanum. To ime 

ni izbrano zato, da bi izkoristili dobro zveneče ime, 

temveč iz bistveno globljih razlogov. Antropozofsko 

orientirana duhovna znanost ima svoje korenine 

in predhodnico v težnjah po duhovnosti velikega 

nemško govorečega poeta in misleca J.W.Goetheja. 

Le v dobro pripravljenih tleh srednjeevropskega 

prostora se je sploh lahko razvila. 

V predkrščanskem času se je človek doživljal kot 

mikrokozmos, torej kot plod vsega makrokozmosa. 

V iskanju svojega duhovnega porekla je prejšnje 

človeštvo gledalo principielno navzgor. Čutilo je 

še s harmonĳo planetarnih sfer zveneče, življenje 

napajajoče in z božanskimi stvarniškimi bitji prežeto 

okolje. V takih - z dušo in duhovnostjo prežetih 

- nebesih so ljudje še lahko iskali in vzpostavljali 

dialog s krščanskim Bogom očetom. 

Današnja predstava o svetu, na katero tako močno 

vplivajo prirodoslovne predstave, je kozmos 

demitologizirala. Kozmos je pri njej bogov prazen 

umrl v preračunljivo strojnico sveta, v kateri 

določajo baje vse dogajanje življenja prazne materĳe 

anorganski zakoni fizike. To tako reducirano 

pojmovanje pa je le zrcalo dejstva, da je moderen 

človek jasnovidne sposobnosti starega človeštva 

čisto izgubil in je svoj pogled, kar se zavesti tiče, 

omejil na zunanjo, materialno - čutno stran sveta.

17 

Taka izolacĳa zavesti je bila za doseganje svobode 

in samostojnosti človeka, človekovega JAZ-a, glede 

na zgodovino sveta, kot že omenjeno, potrebna. 

Pogled novodobnega človeka, ki išče svoje poreklo, 

je sedaj usmerjen pretežno navzdol. Življenje 

organizmov naj bi nastalo v kompliciranih kemĳskih 

procesih iz neorganskega sveta. Živi organizmi 

naj bi se v duhu monističnega razumevanja 'čisto 

naravno' ob vseh mogočih zunanjih okoliščinah, 

kot so prilagajanje, selekcĳa, mutacĳa itd., razvĳali 

vedno više do najmlajšega člena kraljestev narave, 

človeka. Tako gledano je tudi človek slučajen 

produkt brez cilja in brez smisla delujočih faktorjev. 

Ni govora o tem, da je naravo in človeka naredil 

stvarnik, temveč da je človek svojo lastno sliko 

idealiziral in jo projeciral v nebo! 

Na določen način je potem konsekventno, če 

vidimo v človeku le še višjega sesalca, ki ga 

oblikujeta dedovanje in okolje, in si to, da ima 

neumrljivo jedro, le 'domišlja'. Prav tako stališče 

zastopa redukcionizem (reducere – voditi nazaj), ki 

skuša razložiti prvi višji nivo iz zakonitosti prvega 

nižjega nivoja. S tem potegne višjo stopnjo navzdol 

in negira njeno posebnost. 

Tisočkratne izkušnje in v poizkusih dokazane 

odvisnosti zavesti od sistema živčevja in čutil 

so pripeljale do mnenja, da moramo gledati 

na duševno življenje živali le kot na neke vrste 

subjektivno doživeto in minljivo pobliskavanje, 

ki temelji na kemično fizioloških, električnih in 

drugih procesih. Velika občutljivost možganov, 

kot se kažejo na primer pri pretresu možganov ali 

narkozi, dozdevno podpira to mnenje. Eksistenca 

samostojne duševne sile ali celo duše se tako ne more 

smatrati za obstoječo. Živalsko telo, ki dozdevno 

ima dušo, ki je kot vsak organizem sestavljeno iz 

celic kot temeljnih gradbenih elementov, je tako 

torej enako organski rastlinski stopnji. Toda tudi 

vsaka rastlina naj bi bila – tako pravi mehanistično 

mnenje – samo suma kompliciranih, po zakonih 

dedovanja v naprej programiranih kemičnih 

procesov, torej mrtva naprava. 'Življenje' da je torej 

laični prividni pojem. 

S tem je redukcionizem od nekdaj doživeto 

štiridelno postopno gradnjo kraljestev narave 

potegnil navzdol, na nivo organskega in je vse 

izenačil. Francoski raziskovalec J.O.de Lamerie 

je to predstavo s svojo knjigo 'L´homme machine' 

(Človek stroj) že leta 1748 v naprej poimenoval. 

Pravzaprav predstavlja navedeno redukcionistično 

pojmovanje neupravičeno prekoračenje meje, ki 

tako nadaljevanje raziskovanja narave, ki ustreza 

stvari in človeku, zelo ovira. Prodira v višja 

kraljestva narave in tudi za ta razglaša za splošno 

veljaven svoj način razmišljanja in svoje metode 

raziskovanja, ki so na anorganskem nivoju sicer 

brez nadaljnjega upravičene in uspešne. Gre za 

konsekvenco najprej pretežno angleško govorečih 

mislecev, kot so Locke, Berkeley in Hume, ki so 

zastopali filozofske smeri empirizma in pozitivizma 

ter puščajo veljavo le čutno zaznavnemu svetu v 

možnosti njegovega kvantificiranja, striktno pa 

odklanjajo, četudi samo teoretično, vključevanje 

nadčutnih faktorjev, torej vsak metafizičen način 

opazovanja. Takega ekstremnega pojmovanja, ki se 

je lahko razvilo samo v duhovni klimi nominalizma, 

sicer ne delĳo vsi znanstveniki v polni meri, v praksi 

naravoslovnega raziskovanja in njihove tehnike 

eksperimentiranja pa delajo na visokih šolah in 

inštitutih skoraj izključno po metodah, ki izhajajo 

iz tega. 

Redukcionizem in pozitivizem morata moderno 

duhovno znanost čisto odklanjati; sta najhujša 

nasprotnika načina opazovanja, kot ga zahteva 

čas, opazovanja, ki skuša v opazovanje narave 

principielno vključiti tudi duhovne aspekte. 

Kdor uvidi njuno enostranskost in nesposobnost 

zajeti resnično bistvo organskega, duševnega 

in duhovnega življenja, bo z velikim interesom 

prisluhnil temu, kar je bilo vodilo Goetheju, ko 

je razvĳal raziskovalno metodo, ki bi ustrezala 

principom organskega, in bo njen pomen za svet 

znal prav ceniti. 

Pri svojih dolga leta trajajočih botaničnih študĳah 

Goethe nikoli ni izhajal iz teorĳ, temveč kot vsak 

pravi znanstvenik iz čimbolj točnega in obširnega 

opazovanja rastlin samih. Zato je zelo spoštoval 

raziskovalsko pridnost in točnost Linnéja, ki 

je kot prvi prirodoslovec privedel dozdevno 

nepregledno polnost rastlinskega sveta v pregleden 

sistem in je klasificiral rastline po karakteristikah 

njihovega cvetja. Na drugi strani je Goethe opazil, 

da opazovanje, ki se orientira po zunanjosti, 

razumskem opazovanju, resničnemu bitju rastline 

ne ustreza in se človek bitju rastline s tem ne 

približa. Na koncu je ves napredek znanosti odvisen 

od pravilno zastavljenega vprašanja. Univerzalno 

naravnan duh Goetheja je iskal splošen, nadrejen 

princip, ki je moral biti temelj vsemu nastajanju 

rastlin. Izraža se na primer v tem, da vsaka rastlina, 

kljub vsem različnostim od vrste do vrste, obarva 

svojo postavo listov v zeleno in ima svoje snovne 

temelje v procesu asimilacĳe. Kaj pa naredi rastlino 

za rastlino?

18 

a n t r o p o z o f 

Najprej nas zmede pestrost, ki je ne srečujemo le v 

tisočih vrstah ene same rastlinske družine, temveč 

že pri eni sami rastlini. Ta kaže najrazličnejše 

oblike: klične liste, oblike v cvetni kroni, prašnike 

itd., celo zeleni poganjek enoletne rastline kaže 

ponavadi čisto različne oblike listov. Listi, ki rastejo 

blizu tal, so nerodni, klični listi so si pri različnih 

rastlinah podobni, okroglasti. Nato preidejo v polno 

izoblikovane, pogosto zelo močno razčlenjene liste v 

sredini stebla, se nato proti cvetu spet poenostavĳo, 

zmanjšajo in zožajo, nato pa se oblikujejo v konico. 

Goethe pravi, da s polnim dojemanjem dogajanja v 

toku rasti od faze širjenja in krčenja (glej sliko 2) pri 

točnem opazovanju odkrĳemo, da so deli obarvane 

cvetne krone in tudi prašnikov, pravzaprav še zelen, 

močno zmanjšan list cvetne čaše, preobraženi listi. 

To se lahko neposredno odčita na ob začetku še 

zelenem popku tulipana, ki se nato rdeče obarva, 

ali v deformiranem listu, ki je, tik pod cvetom 

pol zelen in pol rdeč, in najdemo, da manjka med 

šestimi cvetnimi listi. V cvetu sicer ponavadi manjka 

prehod listov cvetne krone v prašnik. Toda pri vsaki 

vrtnici to spet lahko najdemo. Tudi plod se oblikuje 

– sicer manj jasno prepoznavno – iz zraščenih in 

odebeljenih listnih zasnov. 

Metamorfoza cvetnih (2. krčenje) listov cvetne čašice in 

prašnika pri vrtnici. Prehodne oblike lahko razumemo kot 

deformacĳo. 

Tudi obliko semena določata eden ali dva čisto 

majhna klična lista, ki se pri kaljenju nato jasno 

razvĳeta. Vsa rastlina je gledano 'naprej' in 'nazaj' 

en sam list! 

Opisana nenehna sprememba postave – 

metamorfoza lista – prežema torej vso diferencirano 

rast nadzemeljske rastline. Z odkritjem, da je list 

organska praoblika, ki je osnova vseh tako različnih 

naknadnih tvorb rastlinskega procesa, je Goethe v 

svojem stremljenju, da bi v vseh delih rastlinskega 

organizma našel skupni element, naredil velik 

korak naprej. To njegovo odkritje je priznala tudi 

botanika. Toda 'prarastline', ki jo je iskal, s tem še 

vedno ni našel. Goethe pa je bil že pred Haecklom in 

Darwinom raziskovalec porekla, dedovanja. Jasno 

mu je bilo, da so se različne vrste neke družine, 

kot na primer 6000 vrst Ranunkulacej, morale 

razviti v toku let iz ene, relativno nediferencirane 

rastlinske postave. Toda kje bi bilo mogoče najti 

plastično, vseh diferenciacĳ še sposobno izhodiščno 

rastlinsko postavo, ki bi bila lahko začetek vseh 

rastlin? Goethe jo je srečal v Italĳi na popotovanju, 

ki je njegovega raziskovalnega duha na novo 

spodbudilo s polnostjo cele vrste mediteranskih 

rastlin, ki jih ni še nikoli videl. Čakalo ga je veliko 

presenečenje! Prarastline, ki jo je iskal, ni mogoče 

najti s čutili, ker je zastopana kot v vsaki posamezni 

rastlini prisoten nadrejen, oblikujoč in ustvarjajoč 

princip. Prarastlina deluje in jo lahko zajamemo v 

zakonitostih, ki so temelj metamorfoze rastlinske 

postave. 

Goethe je odkril to zakonitost v trikratnem širjenju 

in krčenju listov, ki prežemajo rastlinski organizem 

kot v polarnostih nastopajoče faze oblikovanja. 

Spoznal je, da krčenju v najvišjih listih z viškom v 

listih cvetne čašice in v cvetnem popku sledi drugo 

širjenje v cvetni kroni. To preide v drugo krčenje 

s tvorbo malih prašnih listov v pestič in plodnico. 

Temu sledi z nabrekanjem plodu tretje širjenje, 

ki se konča v semenu z zadnjim in najmočnejšim 

krčenjem vse rastline, ki njeno rast tudi zaključi. 

Goethejeva prarastlina torej ni fizična tvorba, s 

čutnimi očmi je ne moremo videti. Toda, ali je 

zaradi tega res 'samo ideja' v nominalističnem 

smislu, morda teoretičen poskus pojasnjevanja ali 

samo hipoteza? Rudolfu Steinerju se je zastavljalo 

to kot centralno vprašanje. Nanj je odgovoril 

v pozitivnem smislu s spoznavno teoretično 

osvetlitvĳo Goethejeve metodike. Goethe ni nekaj 

le razumsko ugotovil, temveč je v živem načinu 

razmišljanja rastlinske rasti plasticiral v svoji 

notranjosti in pojemsko doumel njen trikratni 

življenjski ritem. Tako je v notranjosti lahko 

prepoznal, kaj v vsaki rastlini kot nematerialni 

princip deluje, kaj se, da bi se pokazalo, odene v 

njene snovi. Ne šele pri človeku, že v rastlinskem 

organizmu imamo torej opraviti s srečevanjem 

dveh svetov. Zato za resnično razumevanje rastline 

le na fizično 'pozitivističen' ali molekularno biološki 

aspekt omejen način opazovanja ne zadošča. 

Temeljni pojmi Goethejevega nauka o metamorfozi 

so metamorfoza, širjenje in krčenje, polarnost in 

izpopolnjevanje. To so ključni pojmi, ki bi – pravilno 

razumljeni in uporabljeni – biologĳi odprli pot do 

bitjem ustreznega doumevanja vseh organizmov.

i j a 

19 

Njihovo poreklo ne bi bilo pojmom fizika podobno 

logično sklepanje, temveč v 'v opazovanju utemeljeni 

presoji' . Bistven napredek Goethejeve metode je videl 

Rudolf Steiner v notranji gibljivosti, ki je v stanju 

slediti procesom, ki v nekem organizmu nastajajo. 

Tri izmenične faze širjenja in krčenja. 

V fazi širjenja se vgradi 'idealno-duhovna 

komponenta' v snovnost sveta in pride na prvi 

stopnji do izraza. V zoženju, ki vedno ustreza 

nekakšnemu nazadovanju, zmanjšanju ustvarjenega, 

organizacĳi nazaj, se ta komponenta spet umakne. 

Vsakokraten cvet neke rastline ni slučajen produkt 

neke mutacĳe. Goethe ga označuje kot stopnjevanje. 

Vsem rastlinam lastno zelenilo se preobrazi tu v vse 

spektralne barve. To je obogatitev, ki v duhu nauka 

o metamorfozi pomeni: v določeni rastlini delujoča 

ideja se spet pokaže na višjem nivoju ponovno in 

popolneje izražena. Fizično je v stanju, da svoje 

resnično bitje bolje izrazi. Pri izpopolnitvi gre za 

pravo nadaljevanje razvoja, ki ga je torej potrebno 

prepoznati kot čutno – nadčutno dogajanje. 

Če bi se rastlina sedaj izživela v lepoti listov cvetne 

krone in bi postala poln cvet, bi bil nadaljnji razvoj 

zanjo zaprt. Šele ponovno krčenje tja do razblinjanja 

v prašnih listih omogoči preko oprašitve, ki jo 

lahko primerjamo s ponovnim 'najti se' in 'zbrati 

se' neke ideje v čutnem svetu, tretjo in zadnjo gesto 

nadaljnjega razvoja. Tvorba plodu celo bitje rastline 

zbere v materialni obliki in se v zrnu semena iz 

vezanosti na snov skoraj čisto umakne. Razvoj 

je torej mogoč samo v polju napetosti polarnih 

procesov! S širjenjem in krčenjem gledamo na 

nadrejene evolucĳske in involucĳske procese, ki 

jih lahko primerjamo z dihanjem med snovnim in 

nadsnovnim svetom, med materĳo in duhom. Kot 

bomo še videli, so temelj življenja višjih kraljestev 

narave isti pra-principi v ustrezno spremenjeni ali 

duhovni obliki. 

Tako kot mora potovati vsak nov planet ali 

umetno narejen satelit po zakonitostih elipse, se 

mora vsak organizem razvĳati po pra-principih 

Goethejevega nauka o metamorfozi. Zato je Rudolf 

Steiner imenoval Goetheja 'Kopernika in Keplerja' 

organskega sveta. 

Goethe se je zavedal temeljnega pomena svoje 

metode, kljub temu da je spoznavno teoretično 

ni zmogel utemeljiti. Enkrat pa je omenil: Kdor je 

prarastlino kot idejo dojel, bo lahko sam iznašel 

rastline, morajo biti prave. Pri tem seveda velja, da 

je potrebno dojeti vsakokraten tip posamezne velike 

rastlinske družine, lilĳe, rožnice ali kompozite 

kot metamorfoze prarastline in jih določiti kot 

podrejene ideje ter jih diferencirati naprej. Kdor 

doživi, kako lahko pri geometričnem razmišljanju 

že omejen pojem enostranskega trikotnika 

delimo v predstavi v brezštevilne, neskončno 

mnoge ostrokotne in topokotne trikotnike, ki so 

vsi različni, pa kljub temu 'pravilni', bo gornjo 

Goethejevo izpoved razumel. Obenem pa se bo 

zavedel, zakaj je mogoče, da se en edini rastlinski 

tipus, kot na primer družina rožnic, deli v okrog 

3000 različnih vrst z več kot 100 Gaungen. V 

vsaki ideji je kot praslika prisotna ustvarjalna sila 

oblikovanja, ki se lahko tisočkratno razodeva. 

Samo po sebi razumljivo je, da igrajo vlogo pri tem 

menjajoči se zunanji pogoji in prilagajanje tem kot 

tudi drugi faktorji. Toda: okolje lahko zastavlja le 

vprašanja, na katera temeljna duhovna instanca, ki 

v organizmu živi, iz notranjosti aktivno odgovori. 

Zanemarjanje tega dejstva zapira na tragičen način 

moderni biologĳi dostop do bistva življenja in 

preprečuje spiritualizacĳo prirodoslovja. Današnji 

prirodoslovec pa bi, če bi se spomnil na zgoraj 

omenjeni geometrični proces oblikovanja, izveden 

v samem človeku, prišel do plodnega vprašanja, 

če ni tako tudi v vsej drugi naravi prisotno 

smiselno načrtujoče stremljenje in ustvarjalna moč 

oblikovanja nematerialne narave. 

Drug Goethejev izrek, ki prav tako osvetli njegovo 

oceno v zvezi s plodnostjo metode, ki jo je ustvaril: 

rad bi šel na potovanje v Indĳo, ne tako zelo zato, 

da bi videl novo, temveč da bi novo opazoval na 

njegov način. To je med drugim poizkusil s tem, 

ko je razširil svoje morfološko opazovanje tudi na 

žival in človeka. Pri tem je odkril kost med vilicami 

in skušal doumeti lobanjsko kost kot metamorfozo 

in stopnjevanje hrbteničnih vretenc. Tako je bil 

Goethe na najboljši poti odkriti prasliko živali, 

četudi te krone svojega morfološkega študĳa ni več

20 

f i l o z o f i j a 

dosegel. V sledečem poglavju se bo pokazalo, da 

lahko gledamo na idejo človeka samega tako kot na 

to prasliko. 

Na koncu tega poglavja si z Goethejem kratko 

oglejmo nastajajočega človeka. Rast otroškega 

organizma je pogojena s stalno delitvĳo celic in 

njihovim izjemnim razmnoževanjem. Telo se s tem 

po velikosti in masi stalno veča. Mati lahko celo 

vsak dan na tehtnici odčita, kako njen dojenček 

napreduje. Stojimo pred - četudi zelo kompleksno 

- organsko 'širitvĳo'. Toda, ali je to odraščanje 

otroka res samo dogajanje, ki ga lahko zajamemo 

celično biološko, kvantitativno v 'pozitivističnem', 

materialističnem smislu? 

Gledano z Goethejevimi očmi prisostvujemo 

vseljevanju duhovnega principa, ideji človeka, ki se 

počasi, toda ciljano z močjo oblikovanja in življenjsko 

voljo vgrajuje v ponujeno ji telesno osnovo. Otroška 

rast, globlje in resnično razumljena, je izraz 

procesa utelešenja, torej neprestanega srečevanja 

duha in materĳe. To, kar se vteleša, se izraža v 

prvem smehljaju otroka prav tako kot v tem, da 

se otrok nauči pokončne hoje in govora. Vodi do 

nezmotljivega srečanja z duhom drugega človeka 

in šele to srečanje je na koncu koncev vir materinske 

ljubezni, da, ljubezni človeka do človeka. 

Toda tudi človeški organizem se lahko razvĳa 

samo v polju napetosti polarnosti. Vsemu življenju 

nadrejeno nasprotje je nasprotje med nastajanjem 

in minevanjem, rojstvom in smrtjo. Gledano od 

zunaj moramo doživljati, kako se organizem stara. 

Tudi če se vsak disk v hrbtenici zoži samo za en 

milimeter, se organizem zmanjša za tri centimetre. 

Ženski organizem relativno zgodaj izgubi 

sposobnost razmnoževanja. Počasna izguba vode v 

koži naredi prve gube in vse manjša vitalnost ne 

zadošča več, da bi osivele lase oskrbela z barvnim 

pigmentom. Grozi nam, da postanejo kosti lomljive, 

da izgubljajo kalcĳ. Stojimo pred involucĳsko fazo, 

ki traja mnoga let in je povezana s 'krčenjem in 

tvorbo nazaj', involucĳo. 

se stara, vedno močneje pripelje do samega sebe. 

V procesu ponotranjanja, ki spremlja normalno 

involucĳo, se lahko zasveti preudarnost in modrost. 

To stopnjevanje v dogajajoči zrelosti let omogoča, 

da srečujemo tudi sočloveka z več razumevanja, z 

dobroto in blagostjo, da postanemo z eno besedo 

rečeno poduhovljeni in človeški. 

Gre za že v prvem poglavju omenjeno bitje JAZ-a, 

ki se v polju napetosti nakazane polarnosti razvĳa 

in duševno-duhovno zori. 

Ker pripelje človeka goetheanistična metoda do nadmaterialnih 

sil oblikovanja, ki v organizmih delujejo, 

lahko pripelje obvladovanje te metode vedno bolj 

do praktičnega premagovanja nominalizma in 

intelektualizma sedanjosti. Samo na materialistične 

elemente usmerjeno pozitivistično naravoslovje se 

bo od človeka vedno bolj oddaljevalo. Goetheanizem 

že na najnižji stopnji življenja, torej že na čisto 

organsko-rastlinskem področju, prepoznava v 

tem delujočo duhovnost, čeprav v tako nepopolni 

obliki. S tem predstavlja tudi usmeritev k človeku, v 

katerem stopi v stvarništvu dejavna duhovnost do 

izraza na enkraten način. Z Goethejevo metodo ne 

postane mogoča le spiritualizacĳa biologĳe, temveč 

počlovečenje vsega prirodoslovja. S tem obenem 

grajen most k antropozofiji kot 'ozaveščanju naše 

resnične človečnosti' (Rudolf Steiner). 

To bomo skušali v nadaljevanju vedno jasneje 

osvetliti in na času primeren način na novo 

prikazati postopno gradnjo kraljestev narave, ki jo 

je redukcionizem povsem niveliral. 


prevedla Meta Vrhunc 

Kdor vidi le te zunanje in v svoji vrsti nedvomno 

negativne pojave staranja, mu grozi nevarnost, 

da reagira s strahom ali depresĳo. Celosten 

goetheanističen pristop pa bo morda usmeril 

pogled na to, da se pri tem tisto, kar je duhovno 

bistvo, počasi umika iz svoje organizacĳe, se 

ločuje od svoje povezanosti na telo, da pripravi 

svojo dokončno osvoboditev s področja zemeljske 

minljivosti. Prav to osvobajanje lahko človeka, ki

21 

S 

 

Biološko-dinamično 

kmetovanje je kulturna 

naloga človeka 

dipl. ing. Hartmut Heilmann 

predavanje, Vrzdenec, 6. 2. 1999 

Naredili bomo izlet. Rad bi vam povedal, da smo 

na svetu varni, varni kot otroci in včasih tudi 

smemo biti kot otroci. Dovoljeno nam je, da vse 

pozabimo, in se v svetu počutimo kot novi, čisto 

sveži. Obenem se potem smemo počutiti tudi kot 

odrasli z našimi izkušnjami, z našimi spoznanji, z 

našo zavestjo. In če stojimo v svetu kot odrasli, se 

nam svet lahko zdi tudi kompliciran. Lahko smo 

včasih kot majhni otroci in včasih kot odgovorni 

odrasli. 

Temelj biološko-dinamičnega poljedelstva je 

postavil dr. Rudolf Steiner. Leta 1924 je imel tako 

imenovani Poljedelski tečaj, sestavljen iz osmih 

predavanj. Poljedelski tečaj prav gotovo poznate. 

Ker je šlo za seminar z osmimi predavanji, se o 

tem danes ne moremo točno pogovarjati. Rad pa 

bi se pogovoril o zgodovini, ki je pripeljala do tega 

Poljedelskega tečaja, do teh predavanj. Začel bom z 

začetkom zgodovine človeštva. 

V Svetem pismu opisujejo zgodbo o Adamu in 

Evi in o tem, kako sta bila izgnana iz raja. V grški 

mitologĳi imajo potem zgodbo o Perzefoni. Demetra 

je mati narave, je boginja, ki so jo častili v Elojzi pri 

Atenah že v kameni dobi. Elojza je bilo pomembno 

svetišče. Tisočletja pred akropolo je bilo to svetišče 

že tam. Bilo je postavljeno še v času matriarhata. 

Lahko bi torej rekli, da so se ljudje na začetku čutili 

tako varne kot v maternici. Človek je stal sredi 

sveta in se je počutil z vsem kot obdarjenega. To je 

bil čas raja. In Demetra je pomenilo mati Zemlje, 

META jezikovno pomeni mati in DE pomeni zemlja 

(tudi GEA).Torej to mater Zemlje so v svetišču 

Elojze častili. Boginja Demetra je imela hčer. Ime 

ji je bilo Perzefona. Perzefona je narava. In sedaj 

postane stvar zanimiva. Imamo Homerjevo himno 

o Demetri. Pomembno je, da si to sliko predočimo. 

V himni o Demetri ne gre samo za Demetro, temveč 

gre za človeka in za njegov odnos do božanstev, 

kajti človek je izgubil raj, Če se je pred tem počutil 

obdarjenega od vsega, vse je dobil zastonj, kar 

tako, brez prizadevanja, in vse je imelo neko 

materinsko gesto skrbi za človeka. Naenkrat pa so 

vse oblikovale moške besede, moške geste. Prišlo je 

do polarnosti, do Olimpa, gore z najvišjim bogom 

Zevsom in tistim, kar je oblikovalo svet: volja, plug, 

štedilnik in kruh, ki se je pekel v štedilniku. Torej 

prišel je popolnoma nov čas in v tem novem času 

je z vsemi stvarmi upravljal en človek, ki mu je 

bilo ime Triptolemos, predstavnik človeštva, naš 

prednik. 

Kaj se je s Triptolemosom zgodilo? V skulpturi, ki 

je bila v svetišču Elojze, je to zelo lepo prikazano. 

Najprej je predstavnik človeštva predstavljen 

kot majhen otrok, še čisto brez obleke, in boginja 

Demetra mu daje žito, njena hči Perzefona pa ga 

blagoslavlja. Božanski svet je torej dal človeku 

sposobnosti, talente. Takrat se je človek že čutil 

ločenega od duhovnega sveta. Bil je tako rekoč 

rejenec duhovnega sveta. V poznejši sliki na neki 

vazi je to še bolj jasno prikazano. Na tej vazi je 

Triptolemos upodobljen kot mlad mož in je oblečen. 

Torej: dokončno so ga izgnali iz raja, paradiža. Sedi 

na vozu in boginja Demetra mu daje še skodelico 

s hrano za moč, v roki pa drži tri klase. Tudi 

Perzefona stoji ob njem. Voz ima na svojih kolesih 

krila. Krila so simbol kot pri Hermesu, božjem slu, 

in resnično se v zvezi s tem govori o dobri novici, 

dobrem poslanstvu, torej o evangelĳu, o dobrem 

sporočilu, ki naj bi ga Triptolemos, predstavnik 

človeštva, razširil, nesel po svetu.

22 

s k r b z a 

Kaj pa je ta dobra novica? Lahko bi povzeli poziv: 

Človek, zberi vso svojo voljo, vzemi svoj plug, orji 

zemljo in spremeni naravo. Sejal boš to, kar so ti 

bogovi dali, in to ti bo prineslo obilen plod. Ta plod 

boš naprej spreminjal. Postal boš mlinar, pek, dobil 

boš plodove zemlje iz tvoje lastne roke. To je torej 

stara slika boginje Demetre, ki na tak način ustvarja 

kulturo. In človek je tisti, ki naj bi s to kulturo 

upravljal. V centru pojma stoji sedaj seveda izraz 

kultura. 

Kaj pomeni beseda kultura in kaj povezujemo s 

to besedo? Največ ljudi se sreča s tem pojmom 

zelo površno. Ljudje menĳo, da je naša civilizacĳa 

kultura. Če na gredici zasejemo redkvice, potem 

govorimo tudi o kulturi redkvic na naši gredici. 

Toda tisto, kar je bistveno pri kulturi, je nekaj 

drugega. 

Kultura je delo človeka, prav gotovo kakor gredica 

z redkvicami, kakor civilizacĳa. Toda bistvena je 

orientacĳa pri tem delu. Prej je bilo tako, da je boginja 

človeku darovala kulturo. Poznate Schillerjev stih o 

elojzinskem prazniku? To je zelo zanimivo in zelo 

dobro. Boginja Demetra je v latinščini identična z 

rimsko boginjo Ceres. V tej pesmi se slavi Ceres 

kot mati kakršnekoli kulture. Mlinar in pek sta 

rokodelca, obrtnika, človek sam se čuti podrejenega 

duhovnemu svetu tako, da je orientacĳa človeka v 

bistvu globoko spoštovanje. Kultura prihaja od 

latinske besede spoštovati. Kdor resnično spoštuje, 

naredi več kot da samo teoretično nekaj spoštuje. 

Latinska beseda torej ne pomeni samo spoštovati, 

temveč pomeni tudi negovati in tudi graditi. 

Zaporedje je zelo pomembno: človekova božanska 

duhovna naravnanost in iz te potem ustvarjati. 

Torej tako je bilo nekoč. 

Človeški jaz je prišel nasproti duhu sveta in počutil 

se je kot njegov manjši del. Zgodovino človeštva 

lahko razumemo kot razvoj, ki se oddaljuje od 

božanstev. Spomnite se vseh izrazov materializma. 

Kajne, če Marx reče bit, karakterizira zavest. V 

materializmu se neguje predstava, da je svet brez 

kakršnegakoli duha, da v svetu duhovnosti ni nič 

božjega, kar bi človek lahko častil. To pa pomeni, 

da je materializem redukcĳa božjega reda na 

svetu na dele sveta, ki jih lahko razumemo tudi 

materialistično. Zelo pomemben zastopnik tistega, 

ki je hotel doživeti duhovnost na svetu in jo hotel 

združiti z duhovnostjo človeka, je bil Goethe. 

J.W. von Goethe je bil v svojem času izjemen. Kot 

primer: Newton je opisal zakone fizike. Kot veste, je 

študiral zakone prostega pada in tudi optiko, toda 

on je te stvari na svetu študiral same za sebe. Goethe 

pa je zakone na svetu povezoval s človekom. Rekel 

je: vse ima neko zvezo s človekom. In to, da lahko 

duh prepozna duhovnost, je princip, ki se pri tem 

pokaže. Človekova duhovnost srečuje duhovnost 

sveta in ta princip, duhovnost sveta, išče svojo pot 

do človekove duhovnosti in obratno (duhovnost v 

človeku išče pot do duhovnosti sveta). Ta princip je 

pri Goetheju spoznal dr. Rudolf Steiner, ki je imel 

nalogo izdati Goethejeva prirodoslovna dela. V teh 

delih se je Rudolf Steiner s tem principom veliko 

in intenzivno ukvarjal. Metamorfoza rastline je 

pomembno Goethejevo delo. Goethe je namreč 

postavljal zakone, ko je opazoval spreminjanje oblik 

pri rastlini. Pri tem postaja jasno, da na zunanjih 

oblikah sveta lahko doživljamo njegove notranje 

zakonitosti. To je tako rekoč nasprotje modernega 

materializma, ki meni, da naj bi bila naravoslovna 

znanost bolj ali manj samo tisto, kar lahko vidimo, 

Kupim stanovanje ali bivalni vikend v Ljubljani ali okolici do vrednosti 12 mio SIT. 

Tel.: 031 477-455

n a r a v o 

merimo in tehtamo. Znanost današnjega časa se 

obnaša tako, kot da bi prirodoslovje človek lahko 

študiral samo zunaj, popolnoma ločeno od človeka. 

Mi pa točno vemo, da človeški duh z načinom, 

sposobnostjo svoje predstave, z razvĳanjem 

naših pojmov tako rekoč ustvarja kanale, poti za 

duhovnost v svetu. Tako da lahko potem rečemo: 

duhovnost v svetu živi na preobražen način v 

duhu človeka. Tam, kjer človek o tem nima nobene 

predstave, se v naši zavesti ne najde ničesar iz 

realnosti, ki sicer v svetu so in to je objektivno 

dejstvo. V materialističnih spoznavnih znanostih 

se to, kar sem vam ravnokar rekel, obravnava kot 

problematični subjektivizem. S tem stvar enostavno 

porinejo na stran tako, kot da teh problemov ni. 

V materializmu se ljudje obnašajo tako, kot da bi 

človek resničnost našel samo v svetu zunaj. 

Gre za ozaveščanje duše. Danes je človek v stanju 

odločati sam za sebe. Antropozofija je poskus 

človeka podpreti v teh prizadevanjih. Je modrost 

o človeku. In modrost o človeku vključuje vse, kar 

sploh je, v tej meri, kot je to za človeka pomembno. 

Vsak od nas pa določa za sebe, kaj je za njega 

pomembno. Poglejte vsak samega sebe. Vsak mora 

za sebe odgovoriti: Kaj je za mene pomembno? 

Poglejte druge ljudi! Tudi oni določajo, kaj je 

zanje pomembno. Dogajajo se resnična čuda. 

Predstavljajte si: sredi Evrope najdete ljudi, ki si 

delajo velike skrbi, kaj bo z redkimi kiti in ti kiti so 

zelo daleč proč, mogoče nekje pri Japonski. Potem 

boste našli ljudi, ki se zbirajo v skupine, ostanejo 

na svojem kontinentu, kljub temu pa dosežejo, da 

Toda resničnost je drugačna. Namreč taka, da se 

resničnost sveta zunaj hoče najti v naši zavesti in 

pri vsakem človeku je tako, in to je objektivno. Ko 

majhen otrok prepozna začetne računske naloge, 

lahko reče na začetku ena plus ena je dve. Nekega 

dne bo dobil težje naloge, npr. množenje. Vedno 

pa moramo vedeti, da je naloga človeka, da se z 

lastnim razvojem približa težavnejšim zakonom, ki 

v svetu vladajo. Končno postane naša duhovnost 

razvito področje, neke vrste oder in na tem odru se 

najde vse, kar v svetu zunaj je. To je tako rekoč neke 

vrste ležeča osmica, neskončnost. To, kar je zunaj 

v svetu, gre v nas in postane v nas ponotranjeno, 

naša notranjost. In med zunaj in znotraj obstoja 

neka povezava. Kar je pri nas notranjost, oplaja 

zunanjo resničnost in zunanja resničnost omogoča, 

da mi v svoji zavesti rastemo. Iz tega postane 

jasno, kako pomemben je odnos med duhovnostjo 

in duhovnostjo. To je dajanje in jemanje. Kot sem 

že svoj čas tu govoril, je prej božansko duhovni 

svet človeka obdaroval z vsem, danes pa je tako, 

da človek ni več majhen otrok. Človek se je danes 

razvil do tako imenovanega časa ozaveščanja duše 

(ko ves svet povezuje in duša ne zmore več delati 

nekaj, kar škoduje drugemu, ne le sebi samemu).

s k r b z a 

tistih kitov ne bo smel nihče loviti. To pomeni, da 

imajo ti ljudje tako iskren odnos do celega sveta, 

da lahko rečejo:'Vse po svetu se nas tiče.' In nobenih 

meja ni, ki bi nam jih kdorkoli lahko postavljal v 

naše delovanje, poseganje v dogajanje v svetu. 

Danes lahko rečemo, da je božansko duhovni svet 

odvisen od človeka. Ves red v naravi, to kar se daleč 

v svetu dogaja (in to niso samo zunanji fenomeni, 

temveč gre tudi za notranji red), je odvisno od 

človeka. To ujemanje človeka s svetom je temelj 

antropozofije. Človek odloča sam, na kakšen način 

bo imel opravka s svetom. Na tem mestu sem 

nekoč že govoril o kraljestvih narave. Eno stvar 

bi rad ponovil. Po celem svetu najdemo kraljestvo 

kamenin (mineralov). To je realnost sveta v tej meri, 

kot obstaja iz snovi. Toda snovi se ne določajo same. 

Snov nas skoraj vedno srečuje kot presnavljanje v 

živi naravi. 

Presnovo označujemo v antropozofiji kot etrske 

sile. To je nekaj, kar že ves rastlinski svet ima. 

To je področje tistega, kjer lahko vse, kar je živo, 

opišemo. Pri tem pa gre za živost, bujno rast, za 

širjenje rasti. Nad rastlinskim kraljestvom imamo 

potem kraljestvo živali, ki pozna še nekaj drugega 

kot samo rast. Pozna tudi razgradnjo, ne samo 

izgradnjo. Rastlina ima okrog sebe sonce in ga nujno 

potrebuje, topli organizmi (živali) pa imajo to sonce 

v sebi. V astralnosti, v duševnosti vseh organizmov, 

ki imajo duševnost, je torej emancipacĳa zelo velika; 

pomemben je korak od rastlinskega sveta. Lahko 

rečemo: pri rastlinah imamo samo razmnoževanje, 

pri živalih pa imamo razen tega tudi možnost 

gibanja, torej višjo stopnjo samoodločanja. Najvišji 

nivo samoodločanja imamo ljudje v duhovnosti, 

tako da sami odločamo o tem, kaj v svetu čutimo. 

Mi lahko opišemo snovi v njihovih snovnih 

karakteristikah. Mi lahko opišemo etrske sile, sile, 

ki gradĳo življenje in njihove zakonitosti. Mi lahko 

opišemo duševnost in red, ki vlada na področju 

duševnosti, toda vse na svetu je pravzaprav 

spravljeno v red, ki ga ustvarja duhovnost. Ta 

duhovni svet ima tudi v človeku svoj organ, kjer 

ima duhovnost v človeku svoje mesto, svoj prostor. 

Seveda imajo tudi živali glavo in imajo tudi nek 

odsev mišljenja. S svojimi instinkti imajo nek odsev 

samoodločbe. Toda v višjem smislu duhovnega 

razvoja pri živalih ne najdemo veliko, saj živali v 

svet ne prinašajo nič novega. Posebnost biološkodinamičnega 

dela je ta, da ta metoda v svet prinaša 

nekaj bistveno novega. Mnogo ljudi meni, da je 

ekološko poljedelstvo star način, pač brez umetnih 

gnojil in brez kemičnih sredstev za škropljenje; da 

je to organsko poljedelstvo brez tistih zmotnih poti, 

ki jih je prinesla civilizacĳa in znanost. Tudi to drži. 

Toda bolj bistveno je, da stvari skušamo razumeti 

globalno. 

prevedla Meta Vrhunc

n a r a v o 

25 

Biodinamika skozi 

teorijo in prakso 

Fanči Perdih dipl. ing. agr. 

POMLAD – ZEMLJA IZDIHUJE (ritem Sonca) 

Rastline potrebujejo za svoj razvoj svetlobo, toploto, 

vodo in zemljo. 

V februarju in začetku marca je Sonce potovalo pred 

ozvezdjem Vodnarja, ki posreduje svetlobni eter. 

12.3. se je premaknilo pred ozvezdje Rib in posreduje 

kemični eter, ki deluje na razvoj listov in stebel. Ko se bo 

premaknilo pred ozvezdje Ovna (19.4.), bo posredovalo 

toplotni eter. Po 14. maju pa bo Sonce potovalo pred 

ozvezdjem Bika in posredovalo eter življenja (element 

zemlja). V junĳu (20.6.) pa bo prestopilo pred ozvezdje 

Dvojčkov in posredovalo zopet svetlobni eter. 

Poleg Sonca in Lune pa posredujejo etre tudi klasični 

planeti. Vsak planet zastopa drugo kvaliteto etrov. 

Planeti posredujejo eter zvezdnega ozadja, pred 

katerim potujejo, obarvan s kvaliteto etra, ki ga po 

sebi predstavljajo. Od teh kombinacĳ je odvisna tudi 

makro klimatska situacĳa. 

Pa poglejmo situacĳo letošnjo pomlad: 

MERKUR – deluje s podsončnim elementom 

TOPLOTA 

Od 12.3 do 7.4. 06 potuje pred ozvezdjem Vodnarja -> 

toplota/svetloba – LEPO VREME 

Od 8.4 do 3.5.06 potuje pred ozvezdjem Rib -> toplota/ 

voda -> PADAVINE 

Od 4.5. do 15.5.06 potuje pred ozvezdjem Ovna -> 

toplota/toplota -> TOPLO – v tem času 

pride toplota tudi v tla, takrat so biodinamični pripravki, 

ki so zakopani v zemlji, zreli, da jih izkopljemo. 

Od 16.5 do 2.6.06 potuje pred ozvezdjem Bika -> 

toplota/zemlja - > HLADNO - lahko pričakujemo 

ohladitve. 

Od 3.6 do 23.6.06 potuje pred ozvezdjem Dvojčkov -> 

toplota/svetloba – LEPO VREME 

VENERA – deluje s podsončnim elementom 

SVETLOBA 

Od 2.3. do 1.4.06 potuje pred ozvezdjem Kozoroga -> 

svetloba/zemlja – HLADNE NOČI, MEGLA 

Od 2.4 do 24.4.06 potuje pred ozvezdjem Vodnarja -> 

svetloba/svetloba – SVETLO 

Od 25.4.do 27.5.06 potuje pred ozvezdjem Rib -> 

svetloba/voda 

Od 28.5. do 17.6.06 potuje pred ozvezdjem Ovna -> 

svetloba/toplota – LEPO VREME 

Od. 18.6. do 17.7.06 potuje pred ozvezdjem Bika -> 

svetloba/zemlja – HLADNE NOČI, MEGLA – pozor! 

Zaradi velikih temperaturnih nihanj (dan-noč) bo 

prišlo do zastoja pretoka snovi iz listov po rastlinah, 

zato je možen napad uši – Preventivno škropimo 

s koprivovim čajem ali namočeno koprivo 24 ur. 

Poskrbimo, da imajo rastline v zemlji na razpolago 

zadosti vlage. 

MARS –deluje z nadsončnim elementom VODA 

V marcu in do 11.4.06 potuje pred ozvezdjem Bika -> 

voda/zemlja 

Od 12.4. do 28.5.06 potuje pred ozvezdjem Dvojčkov 

-> voda/svetloba 

Od 29.5. do 3.7.06 potuje pred ozvezdjem Raka -> 

voda/voda - PADAVINE 

JUPITER – deluje z nadsončnim elementom 

SVETLOBA 

Do začetka julĳa potuje pred ozvezdjem Tehtnice 

-> svetloba/svetloba – VELIKO SVETLOBE v tem 

obdobju. 

SATURN – deluje z nadsončnim elementom 

TOPLOTA 

Do konca avgusta potuje pred ozvezdjem Raka -> 

toplota/voda – PADAVINE 

Glede na to, da vsi planeti ter Sonce in Luna istočasno 

posredujejo različne etre, je makro klimatska situacĳa 

odvisna od kompletne situacĳe v posameznem 

obdobju. 

Letos bo v prvi polovici leta precej padavin. Pomlad 

bo sicer svetla, toda hladna. 

Priporočam: 

- da pripravite zemljo na vrtovih in njivah v skladu 

z ritmom dneva – obdelava mokrih površin čim bolj 

zgodaj dopoldne, da se zemlja osuši in že naslednje

s k r b z a 

popoldne boste lahko obdelali zemljo ter jo pripravili 

za setev; 

- biodinamiki ob obdelavi zemlje pred setvĳo 

poškropimo površine s pripravkom 500 - Gnojem iz 

roga; 

- površine lahko takoj po setvi poškropite z 

baldrĳanovim pripravkom (1 kapljica /1liter) ali 

razredčenim čajem iz baldrĳanovih cvetov, če želite 

doseči hitro kalitev semen; 

- mlade rastlinice poškropite oziroma zalĳete s 

razredčenim čajem iz rmana, ki pospešuje rast mladih 

rastlin. 

- Zaradi obilice padavin škropimo za krepitev 

rastlin: 

na dan za list s čajem iz preslice ali pa koprivovim 

čajem, 

na dan za cvet škropimo rmanov in regratov čaj, 

na dan za plod škropimo kamilični čaj. 

Kvalitetno seme je osnova 

za razvoj kvalitetnih rastlin 

Letošnjo zimo (januar-marec) ste imeli možnost 

nabaviti semena iz biodinamične in ekološke 

pridelave naših kmetov in članov društev Ajda. 

Ravno tako je potekalo izobraževanje na temo 

vrtnarstva in semenarstva 'Pridelava zdravih rastlin 

od semena do semena' na 8 lokacĳah po vsej Slovenĳi 

v izvedbi DS za vrtnarstvo in semenarstvo pri Zvezi 

društev Ajda ter s sodelovanjem posameznih društev 

na terenu. 

Interes za doma pridelana semena naših domačih 

sort je zelo velik, zato smo v DS za vrtnarstvo in 

semenarstvo pri Zvezi društev Ajda sklenili, da 

bomo v večini društev Ajda ustanovili DS, ki bodo 

sodelovale pri aktivnostih DS v Zvezi. 

Organizacĳsko in strokovno bo v okviru Zveze 

potekalo izobraževanje, dogovarjanje s kontrolnimi 

organizacĳami in s kmeti v ekološki kontroli o 

pridelavi semen za potrebe članov društev Ajda, 

biodinamičnih ter ekoloških kmetov in ostalih 

zainteresiranih. 

Vsi, ki vas te teme zanimajo, se lahko obrnete na 

matično društvo, kjer boste dobili dodatne informacĳe, 

katere aktivnosti se bodo vršile na vašem področju. 

Upam, da bo v naslednji številki tudi že program DS 

za vrtnarstvo in semenarstvo s termini in temami 

srečanj po posameznih društvih.

n a r a v o 

Kopriva kot upravitelj 

procesov železa v naravi 

Fanči Perdih dipl. ing. agr. 

Ko iščemo zdravilne rastline v naravi, prehodimo 

gozdove in livade. Gorski travniki so lahko porasli 

z arniko, ob potoku najdemo preobjedo, ko pa 

stopimo v gozdni somrak, najdemo tu volčjo češnjo 

in svetlin. V goščavi pa ponosno stoji prava kopriva. 

Ob tem se lahko zamislimo, kaj smo ravnokar videli. 

Najprej je ognjeno žarela arnika, ob potoku je bilo 

modro pokrivalo preobjede, v mračnem gozdu pa 

je v podrasti prava kopriva v skupinah s tipično 

pokončno rastjo. S svojim prĳaznim zelenjem 

zdravilno pokrĳe golo zemljo in ji daje senco. S 

koreninami, ki prerĳejo tla, pa skrbi, da se humus 

prenovi. 

(odlomek iz knjige Zdravilne rastline avtorja: 

Wilhelm Pelikan) 

Kopriva ostane zakopana v zemlji celo leto. 

Izkopljemo ga naslednje leto v ugodnem terminu 

(dan za cvet) okrog Janezovega. Na isto mesto nato 

zopet zakopljemo nove koprive. 

Pripravek shranimo v lončeno ali stekleno posodo 

in zakopljemo v zabojček s šoto. 

Uporaba: 

- prepariranje komposta 

- dognojevanje za zdravo rast rastlin – DODAJAMO 

ZELO MALO PRIPRAVKA. 

Šibko rastočemu sadnemu drevju dodamo pest 

pripravka na drevo, rastlinam na vrtu dodamo, kot 

bi solili. Pospešuje zdravo rast listov in poganjkov 

ter istočasno dviguje odpornost rastlin. 

ČAJ IZ KOPRIVE / POPAREK IZ KOPRIVE 

/ HLADEN IZVLEČEK IZ KOPRIVE 

Vsi trĳe načini uporabe koprive so namenjeni 

urejanju procesov v rastlini (predvsem ureja 

procese železa) in spodbujanju zdrave rasti, zato 

jih uporabljamo takrat, ko želimo doseči bujnejšo 

rast in zdravje rastlin istočasno, oziroma so naše 

rastline napadli škodljivci. 

Pravo koprivo poznamo v prehrani človeka kot 

'špinačo-spomladi'. 

V ljudskem zdravilstvu pa jo uporabljamo kot čaj 

proti vnetjem sečil, za čiščenje krvi. ... 

Biodinamiki pa uporabljamo pravo koprivo (Urtica 

dioica) tudi pri negi zemlje in vzgoji rastlin na več 

načinov zaradi njenih kvalitet. 

Nabiranje 

Za kompostni pripravek in za sušenje za čaj 

nabiramo pravo koprivo do konca junĳa na dneve 

za cvet dopoldne, rastlina ima lahko že nastavke 

cvetov, ne sme pa še semeniti. Nabiramo ves 

nadzemni del. 

Za čaj rastline posušimo v senci na zraku, lahko 

tudi v sušilniku in spravimo v papirnatih vrečah v 

suhem prostoru. 

KOPRIVIN PRIPRAVEK - 504: 

Izdelava: 

Koprivo pokosimo tik nad tlemi dopoldne v 

ugodnem terminu okrog Janezovega (24.6.) 

Izberemo dan za cvet. Pokošeno pustimo ležati do 

popoldne, da oveni, nato jo stlačimo v vrečo iz jute 

ali lesen zabojček. Skopljemo jamo v rodovitno 

zemljo, vanjo položimo vrečo ali zabojček in 

obsujemo okrog in okrog s 5 cm plastjo šote, nato 

jamo zasujemo in označimo. 

Priprava in uporaba: 

- ČAJ IZ KOPRIVE: 1 liter vode zavremo, dodamo 

pest suhe ali sveže koprive, pokrĳemo in pustimo, 

da prevre. Počakamo, da se čaj nekoliko ohladi 

(cca 15 minut). Razredčimo z 10 litri vode ter 

biodinamično mešamo 10 minut. Popršimo po 

listih. Deluje kot stimulator rasti (podoben učinek 

kot listno gnojilo). Najboljši učinek je, če pršimo na 

dan za list. 

(recept po mojih izkušnjah) 

- POPAREK IZ KOPRIVE: naberemo sveže mlade 

koprive in jih prelĳemo z vrelo vodo tako, da so 

pokrite. Pustimo, da se ohladĳo (nekaj ur), jih 

odcedimo in redčimo liter poparka z 10 – 20 litri 

vode, ter biodinamično mešamo 10 - 15 minut. 

Ravno tako pršimo po listih. Učinek je enak kot pri 

čaju iz koprive. 

- HLADEN IZVLEČEK IZ KOPRIVE: 1 kg sveže 

koprive narežemo ter namočimo v 10 litrih hladne 

vode. 

a.) Namočimo za 24 ur, nato odcedimo in škropimo 

po rastlinah 3x v nekaj urah. 

Učinkuje proti napadu gosenic in uši (Praktično 

vrtnarjenje – Marĳa Thun). 

b.) Namočimo za 8 do 12 urah tekočino odcedimo 

in poškropimo po rastlinah. 

To ponovimo 3x: 

1.) zjutraj namočimo, zvečer škropimo; 

2.) zvečer namočimo, zjutraj škropimo; 

3.) zjutraj namočimo, zvečer škropimo. 

27

s k r b z a 

Učinkuje proti ušem, ker stimulira pretok sokov. 

(uši se naselĳo na mladih rastlinah, kjer je zaradi 

velikega nihanja med dnevno in nočno temperaturo 

prišlo do zastoja sladkorjev v listih). 

PREVRELKA IZ KOPRIVE: 

Priprava: 

Namočimo svežo koprivo za 2 – 4 tedne, ter vsak 

dan premešamo. Redčimo 1 liter prevrelke s 40 

litri vode, To pred uporabo mešati tako dolgo, da 

prĳetno zadiši ter zalĳemo rastline pod listi, ali pa 

0,1 litra prevrelke na 10 litrov vode za škropljenje 

po rastlinah – listno dognojevanje. 

Uporaba: 

Zalivanje - dognojevanje maksimalno 3x v sezoni, v 

nasprotnem primeru uničimo ravnovesje v tleh. 

Kot listno gnojilo jo uporabljamo v deževnih 

obdobjih. Poleg pospešitve rasti dviguje odpornost 

proti ušem in glivicam. 

Na pomoč! Voluharji! 

V vrtičku, ki sva ga z mojim soprogom tako lepo uredila, so 

se to zimo zaredili in razmnožili preko vseh mej voluharji. 

Vse gredice so prepredene z njihovimi rovi. Uničili so vse 

posevke: radič solatnik, motovilec, zimsko solato... Kako 

naj ukrepava, da bova popravila njihovo razdejanje, in 

da nama ne bodo spet vsega požrli? Lepo prosim za biodinamična 

navodila, ki bodo učinkovala. V setvenem 

priročniku 2005 je na strani 41 nasvet, naj (cit.) 'kožice miši 

ali ptice zažgemo, ko je Venera pred Škorpionom in Luna 

pred Bikom'. Kdaj bodo takšne konstelacĳe v letu 2006? 

V letošnjem Setvenem priročniku nisem našla nobenega 

točnejšega nasveta vse do začetka decembra, kar je seveda 

prepozno. 

Poskušala sva vse mogoče, a uspeha očitno ni. Zato prosim 

vaše strokovnjake za čimprejšnji odgovor. Gotovo nas je še 

več vrtičkarjev s podobnimi težavami, zato bi bil strokovni 

članek o učinkovitem odpravljanju škodljivcev še kako 

dobrodošel v vaši odlični revĳi Svitanje. Za nasvete se vam 

vnaprej iskreno zahvaljujem. 

28 

Ker prevrelka iz koprive zelo smrdi, je bolj 

priporočljiva ZELIŠČNA PREVRELKA, pa še boljše 

učinkuje na zdravje rastlin. 

Priprava ZELIŠČNE prevrelke, ki jo bomo kasneje 

uporabili za dognojevanje oziroma za izboljšanje 

zdravja rastlin. 

S pripravo zeliščne prevrelke lahko pričnemo, če je 

toplo že aprila, drugače pa maja. 

Prevrelko pripravimo na sledeč način (za 50-60 

litrov): 

V posodo damo veliko koprive (nadzemni del 

rastlin), veliko preslice, šop cvetov: rmana, kamilice, 

regrata, baldrĳana, ognjiča, prgišče hrastovega 

lubja (samo zdrobljena suha skorja), 2-3 lopate 

kameninske moke, jajčne lupine, ter prelĳemo 

z vodo in pustimo tri do štiri tedne. Vsak dan 

premešamo, tako da naredimo lĳak, kot mešamo 

preparate. 

Glede na to, da vseh rastlin nimamo na razpolago 

svežih, lahko uporabimo tudi posušene, ali pa jih 

dodamo naknadno. 

Po treh tednih rastline razpadejo in prevrelko lahko 

uporabimo. Rok uporabe neomejen, samo zmrzniti 

ne sme. 

Način uporabe enako kot prevrelka iz koprive: 

- zalivanje rastlin: v 10 litrov vode damo 0,5 do 1 

liter prevrelke ter polĳemo po zemlji 

- pršenje po rastlinah (listno gnojenje ter za zdravje 

rastlin): v 10 litrov vode damo 2 dcl prevrelke, ter 

popršimo po rastlinah (po listih). 

Lepo pozdravljeni! 

Jana Končan 

Bevke 145, 1360 Vrhnika 

Voluharji so res nadloga. Da so to zimo naredili posebno 

veliko škode, slišimo od marsikje. Morda zato, ker je tako 

dolgo ležal sneg in so se morali prehranjevati samo s tistim, 

kar je bilo mogoče najti v tleh. Kako se voluharjev najlažje 

rešite, ne vem. Svetujem lahko različne načine. 

1) Na mestu rova izvrtajte luknjo kot za postavljanje kolov 

za ograje ali brajde, premera približno 12 cm in do globine 

krepko pod rovom. V luknjo postavite odrezano plastenko 

z 10 cm vode tako, da je nivo steklenice pod nivojem rova. 

Vse skrbno zaprete. Če bo prav, se voluhar ulovi in utone. 

2) Ko sadite drevesca, položite v globino približno 15 cm 

tri kravje rogove s konico proti deblu, približno v enakih 

razmakih. Voluhar je občutljiv na zvok in zvok iz praznega 

roga ga odžene. 

3) Ko sadite drevesca, potrosite v zemljo sveže jajčne 

luščine. 

4) V zemljo potaknete železne palice tako, da polovica gleda 

iz zemlje. Kadar greste v vrt, potolčete po njih z železnim 

predmetom. Voluharjem gre to na živce. 

5) Če želite zavarovati radič ipd., potaknete okrog gredice 

15 cm dolge bezgove paličice. Te voluharju smrdĳo in ne 

pride blizu. 

6) Mlada drevesca sadite v košarico iz žice, ki mora biti 

dovolj gosta in naj gleda tako iz zemlje ven, da je zavarovan 

tudi spodnji del debla. 

7) Kupite si dobro mačko in dobrega psa. 

8) Vadite svojo spretnost z nastavljanjem pasti. 

9) Na dan, ki je naveden v Setvenem priročniku, kožice 

ulovljenega voluharja sežgite, naredite D8 na predpisan 

način in vztrajno škropite. 

Pri toliko dobrih nasvetov se boste voluharja zagotovo 

rešili. 

Meta V.

D 

Srečanje na Borlu 

Miha Pogačnik, Sabina Sneider 

Dragi prijatelji gradu Borl in Idriarta na Borlu, 

pridružite se nam med 9. in 11. junijem na 

prelomnem srecanju na Borlu! Pričetek bo v 

petek, 9. junija ob 19. uri, zaključek v nedeljo 

ob 23. uri. 

Na našem osmem raziskovanju Umetnosti in 

gospodarstva bomo orkestrirali doživetje poti k 

Evropski identiteti tako, da bomo vzpodbudili 

umetniške sposobnosti v vsakem udeležencu: 

podjetniku in managerju. Poleti sem snemal 

Bachove Solosonate in Partite v grajski kapelici. 

Ti občutki, skupaj z naporom in dozivetjem 

pomladanskega ljubljanskega nedokončanega 

ciklusa "56 mojstrovin", so mi rodili in odprli nove 

dimenzĳe na violini, kar boste lahko doživeli pri 

otvoritvi "Uglašena Evropa" v petek zvečer, ki jo 

bova imela s pianistko Diano Baker. Simfonični 

orkester Camerata Labacensis bo z nami celo 

soboto. Kot je na Borlu tradicĳa, boste sedeli v 

orkestru in doživeli proces in izvedbo Sibeliusovega 

violinskega koncerta (več o tem na nasi spletni 

strani v članku "Surround the Orchestra"). Michael 

Spencer (www.creative-arts.net) vas bo vodil 

na "poslovno raziskovanje" skozi Petrusko od 

Stravinkega in "jam session". 

Nekateri boste imeli priložnost preizkusiti svoje 

(organizacĳsko) dirigiranje orkestra, pod vodstvom 

maestra Fransa Rasmussena (profesor na Royal 

Danish Academy of Music). Skozi ves program 

nas bo David Pearl (www.davidpearlgroup.com) 

vključeval v produkcĳo improvizirane opere: 

želimo, da bo letošnji dogodek na Borlu učna 

izkušnja na več ravneh. S svojim poetičnim načinom 

bo Margaret Wheatley (www.margaretwheatley. 

com) povezala te izkušnje, da bodo za udeležence 

zares plodovite. Z nastajajočimi "Storygardens" in 

njihovima ustanoviteljema Bernardom "Dadom" 

Ansonom Siljem (Rim) in Amando Bucklow 

(London) (www.carmenvia.com) bomo oživeli 

celoten grad, poseben poudarek bo na Parsifalovi 

zgodbi in njeni brezčasni pomembnosti za sodobne 

poslovne dileme. Antonio, glavni kuhar iz Neaplja, 

bo s svojo ekipo dvignil kulinarično kvaliteto Borla 

iznad njegovo več kot 1000-letno zgodovino ... več 

o nastajajočem programu na naši spletni strani 

www.borl.org. Če želite dodatne informacĳe o 

programu, sodelovanju in nastanitvi, pišite Sabini 

na sabina@borl.org. 

Polno hvaležnosti in veselja naj bo to praznovanje! 

Koliko čudovitega smo lahko doživeli v teh 12 

letih na Borlu! Nihče ne ve, koliko ljudem z vseh 

koncev sveta so dogodki na Borlu navdihnili 

odločilne biografske preobrazbe! Res je: Borl je 

EDINI grad ki se tako približa gralski zgodbi in 

hkrati centralno-evropsko rezonira z legendarnim 

Camelotom na njeni zahodni periferĳi: produktivna 

polarnost Parsifala in Arturja, Grala in Okrogle 

Mize, Umetnosti in Gospodarstva - poti do Polifone 

Evropske Identitete! 

Toda nad starodavnim borlskim stolpom se nabirajo 

oblaki: Ministrstvo za kulturo bo v kratkem objavilo 

javni razpis za dolgoročni najem gradu. Ob naši 

fundacĳi obstaja še en ponudnik iz tujine, ki želi na 

gradu urediti svojo galerĳo in bivališče ter ob tem 

ponuja 1 milĳon USD v znak svoje financne moči. 

Žal v tako kratkem času, v treh do štirih mesecih, 

kolikor jih je na voljo, da oddamo ponudbo za 

najem, ne moremo mobilizirati podobnega kapitala. 

Naša edina moč ste vi, prĳatelji Borla, in uresničitev 

naših ustvarjalnih idej skupaj z vami. 

Vabimo vas na našo spletno stran www.borl.org, 

kjer boste našli nov portal, namenjen razgovorom 

do 9. junĳa. Opišite nam vaša doživetja na Borlu, 

pošljite slike. V kratkem bomo na spletni strani 

objavili tudi celoten program junĳskega srečanja. 

Če Borla še niste doživeli, ne zamudite te zadnje 

priložnosti 

Veseli nas, da se bomo slišali z vami in vam zaželeli 

dobrodošlico na 16. poldnevniku na grajski terasi 

nad Dravo 9. junĳa! 

Uredništvo Svitanja se opravičuje za vse morebitne napake, 

saj je šlo besedilo 'še vroče' v tisk in ni bilo lektorirano. 

■ www.borl.org

d o g a j a n j e 

Društvo Ajda Vrzdenec 

Petek, 21. april ob 19. uri na Waldorfski šoli predavanje 

Dr. Zwiauer BITJE RASTLINE Rastlina je čudo. 

Šele zaradi rastline je res, da nas hrani naša Zemlja. 

Sobota, 22. april ob 17. uri Waldorfska šola predavanje Dr. Zwiauer: Kdo sem, od kod prihajam in kam grem 

Začetnike in tiste ki bi radi znanje obnovili, tudi člane drugih društev, vabimo na SPOMLADANSKI TEČAJ ZA ZAČETNIKE 

za pridobivanje temeljnega znanja iz biodinamike. Srečanja vodi Meta Vrhunc. Kotizacija 2.000,00 SIT. 

Sobota, 29.4.06 od 10. do 17. ure na Vrzdencu prvo srečanje za začetnike. 

Sobota, 06.5.06 od 10. do 17. ure na Vrzdencu drugo srečanje za začetnike. 

Sobota, 13.5.06 od 9.30 do 17. ure na Vrzdencu vabimo na 

Spomladanski seminar o preparatih z izkopavanjem preparatov. Obenem tretje srečanje za začetnike. 

Sobota, 20.5.06 ob 17. uri predavanje Wolfganga Findeisna na Waldorfski šoli Ljubljana 

Tretje predavanje na temo Delovanje v eteričnem, organi kot temelj učenja. Katero vlogo igrajo jetra. 

Sobota, 27.5.06 od 10. do 17. ure na Vrzdencu četrto srečanje za začetnike. 

V soboto, 3.6.06, gremo na izlet. Načrtujemo ogled rojstne hiše Dr. Rudolfa Steinerja, udeležbo na predavanju v počastitev Dr. Steinerja v 

okviru Steinerjevih dni v Donjem Kraljevcu, srečanje s člani b-d društva Duga iz Čakovca in obisk na biodinamičnem posestvu v Ispanku na 

Mađarskem. Informacije in prijave na tel. 01 7540743. 

10.6.06 od 10. do 17. ure peto srečanje za začetnike. 

17.6.06 od 10. do 17. ure šesto srečanje za začetnike. 

24.6.06 od 18. ure do poznih ur praznujemo na Centru društva AJDA Vrzdenec Janezovo. 

Podelitev diplom tistim, ki so dokončali začetni tečaj, kres, koncert, prĳateljevanje. Vabljeni! 

Društvo Ajda Sostro 

Sreda, 19.4.2006 ob 19. uri: Naravno zdravljenje alergĳ, predava Mitja Fajdiga 

Izobraževanje – BIODINAMIKA za začetnike 

Sreda, 10.5., četrtek, 11.5., petek, 12.5. od 19. do 21. ure – Zadružni dom Zadvor 

Sobota, 13.5., ob 10.uri – praktični del, izkopavanje preparatov v Sadinji vasi. 

Sreda, 17.5.2005 ob 20. uri predavanje na temo: 

Enostavna razlaga 'čudežev' v BIODINAMIKI. Predava Sanja Lončar. 

Sreda 21.6. ob 20. uri – Okrogla miza – izkušnje iz biodinamične prakse. Voditeljica: Tilka Peterca. 

Društvo Ajda Posočje 

19. april - Cepljenje sadnega drevja pri Boštjanu Podgornik na Logarščah 

Sobota, 6. maj dopoldan - Ekološki praznik v Tolminu : Organizacĳa predavanja o ekološkem sadjarstvu - Tomažič 

Sobota, 13. maj ob 14. uri - Izkop preparatov 

Nedelja, 26. junĳa - Društvena delovna akcĳa: nabiranje baldrĳana in izdelava soka, izkop preparata koprive 

Društvo Ajda Domžale 

Sobota, 2. april 06 ob 9 uri na sedežu društva Podrečje 10 Domžale 

Tečaj za začetnike o biodinamiki – prvi del. Tema: Preparati, ki jih uporabljamo v biodinamiki. 


Tečaj za začetnike o biodinamiki – drugi del. Tema: razlaga in branje setvenega koledarja od Marĳe in Mathiasa Thun. 

Torek, 11. april 06 ob 19 uri v gasilskem domu-učilnica Lipe Savska 2 Domžale 

Predava ing. kmetĳstva Turinek Janez. Tema: o stročnicah (njegova predavanja so zelo zanimiva). 

Sobota 15. april 06 ob 9 uri na sedežu društva Podrečje 10 Domžale 

Tečaj za začetnike o biodinamiki – tretji del. Tema. Ritmi v biodinamiki - posredovanje kozmične energĳe na zemljo. 


Tečaj za začetnike o biodinamiki – četrti del del. Tema: praktično delo. 

V četrtek 6. aprila ob 18 uri bo v Knjižnici Domžale nad Merkator centrom občni zbor ZD Ajda Demeter Slovenĳa. 

Torek, 9. maj 06 ob 19 uri v gasilskem domu-učilnica Lipe Savska 2 Domžale 

Predava ga. ing. agr. Fanči Perdih. Tema: Kolobarjenje in načrt domačega vrta glede na kozmični vpliv. 

Sobota, 13. maj ob 14 uri na kmetĳi pri Videmškovih v Dobu Prešernova 26 

Iskopavanje bio-dinamičnih preparatov in priprava jelenovega mehurja. 

11. april ob 19 uri v učilnici Lipe Savska cesta 2 Domžale (gasilski dom). Predava ing. kmet. Turinek Janez: O stročnicah. 

9. maj ob 19 uri v učilnici Lipe Savska cesta 2 Domžale (gasilski dom) 

Predava ing. agr. Fanči Perdih: Kolobarjenje in načrt domačega vrta glede na kozmični vpliv. 

13.junĳ ob 19 uri v učilnici Lipe Savska cesta 2 Domžale (gasilski dom) 

Predsednica društva Ajda Gorenjska, Zalokar Mihaela: Uspehi in veselje z biodinamičnim kmetovanjem.

Z 

Z 

Založba Ajda 

Vrzdenec 60, 1354 Horjul; tel.: 01 754 07 43 

Knjige 

Saler-Wistinghausen 

Marĳa Thun 

KMETOVANJE PO BIOLOŠKO-DINAMIČNI METODI 

PRAKTIČNO VRTNARJENJE 

Brošure 

Marĳa Thun 

Vsakoletni Setveni koledar 

Temelji b-d poljedelstva 

Mahias Thun 

Bio čebelarjenje 

Wolfgang Held 

Spiritualna astronomĳa 

Michael Kassner Celostna prehrana 1 

Celostna prehrana 2 

Mario Mayrhoffer 

O raku 

Meta Vrhunc 

Preparati 

Fotokopije zapisov predavanj 

Rudolf Steiner 

Marĳa Thun 

Johannes Zwiauer 

Hartmut Heilmann 

Martin Or 

Claudio Casera 

G.W. Schmifdt 

Bertold Heyden 

Volker Seelbach 

Brigie von Wistinghausen 

Kako premagati duševne stiske današnjih dni 

Rojstvo luči 

Kolobarjenje 

Vinogradništvo 

Kako ohranjati dobro kaljivost semen 

Stopnje Kristusovega delovanja 

Zdravilna zelišča 

Naša prehrana 

Hrana je zdravilo 

Zapuščina boginje Demetre 

Kaj nas v resnici prehranjuje 

B-d metoda je kulturna naloga človeka 

Srečevanje spodbuja življenje 

Sadjarstvo 

Eterska geografija 

Seme 

Genska tehnika 

Individualnost kmetĳe in pomen živali na kmetĳi 

Reinkarnacĳa in karma 

In še nekaj brošur v pripravi kot: 

Antropozofska medicina, Človek in kozmos, Antropozofija 

Literatura pri društvu Kortina 

Društvo Kortina ima na prodaj še nekaj izvodov knjig: 

R. Steiner: Vzgoja otroka v luči duhovne znanosti – cena 1.300 SIT 

R.Steiner: Človek v družnebem redu (Posameznik in skupnost) - cena 1.900 SIT. 

Na voljo je tudi nekaj hrvaških prevodov predavanj in del R. Steinerja v 

obliki skript. 

Informacĳe in naročila: na telefon 041-477 806 ali po e-mailu: bsukmar@hotmail.com 

31

CVETLIČNI OTROČIČEK 

V zemlji spančka 

majhen zvitek, 

nežni cvetni 

otročiček. 

Čaka, čaka, da poneha 

pihati z vrhov in brega... 

Čaka, da posĳe sonce, 

čaka, da posveti žarek..., 

da potrka in zbudi ga, 

da poljubi, ohrabri ga: 

da sonce že prĳazno greje 

in, da veter topel veje. 

Mali cvetni otročiček 

si pomane očke krasne: 

k soncu se ozre 

in zraste 

v pisan cvet 

in liste jasne. 

A.H.Križaj 

9 7 7 0 1 8 5 4 1 7 3 9 9

Revija Svitanje - Pomlad 2006

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?