Revija Svitanje - Pomlad 2007

More documents

Recommendations

Info

12 s k r b z a kraj, kjer je vinograd; obstajajo področja, ki so za vinograde bolj primerna, in taka, ki so manj primerna; biodinamika neprimernega področja ne bo spremenila v primernega; lahko ga bo samo nekoliko izboljšala. Potem je glasbenik, ki več ali manj odloča, kaj dela in kako dela - to je vinogradnik. In končno je akustika, to pa je veličina biodinamike; ta tenkočutnost za zvezo trte z njenimi daljnimi silami kvalitete. Steiner je rekel: Dionizĳska trta je človeku v daljni preteklosti dovolila, da se je globlje spustil na zemljo. Ampak priznajmo si, o tem danes ne more več dvomiti, da se je človek že nekoliko preveč spustil na zemljo. Celo zagazil je vanjo, saj ne vidi več niti to, od kod življenje prihaja. Vloga trte je, da opozori na to, kaj je okus, kaj ga pomaga okrepiti ali omejiti! In pomembno je, da znamo pripravkom komposta prisluhniti, znati dozirati preparate kremena ali gnoja iz roga glede na gravitacĳo/ levitacĳo. Ne mislim na pripravke gnoj iz roga, ki po mojem pomenĳo veliko pomanjkanje ritma. Sonce je oddaljeno od planetov in ni ga mogoče mešati s tem, kar bi ga moralo obkrožati, da bi si tako pridobili čas potovanja. Kuharski mojster ne bo prinesel na mizo vse naenkrat: predjed, glavno jed in sladico, vse med seboj pomešano, pa čeprav bomo imeli kmalu zatem vse to v svojem želodcu pomešano! Z navideznim izboljševanjem življenja v zemlji (s tem se dostikrat preveč ukvarjamo) zmanjšamo ravnotežje manj vidnih kvalitativnih sil izgradnje, ki so osnova našega zdravja. In nazadnje: preko vedenja o biodinamiki smo začeli razumeti energetski svet in spoznali, da ga k sreči lahko uporabimo na mnogo načinov. Vedno več ljudi je, ki odkrivajo svet energĳ in ki omejujejo svoje življenje na frekvence, ki jih lovĳo in reproducirajo, ter imajo ob tem občutek, da sprejemajo žive sile. Tako obstaja tudi vino, ki mu lahko za nekaj dni ali tednov z dodatkom nekaj kapljic zelo drage energetizirane vode, na videz izboljšamo okus! In na ta način lahko morda celo zmagamo na tekmovanju. Vidimo lahko frekvence katedrale, ki je vsa v betonu, in vinogradnike, ki prav nič ne dojamejo dobičkonosne prevare. Naleteli smo na veliko nevarnost, kjer se daje vtis, da učinek je. To je energetska goljufija, ki je biodinamika gotovo ne izvaja, saj uporablja naravne snovi in žive organe živali. Slišal sem že koga predlagati, da bi se dalo za izdelavo pripravka gnoj iz roga uporabiti rog iz porcelana, v katerega bi vnesli informacĳo pravega roga; ta ni doumel, da ne more biti informacĳa nikoli popolna. Vsakdo se mora to naučiti iz lastnih izkušenj. Če je Zemlja preveč izčrpana, bo to sama popravila tako, da bo obrnila svoja pola. Steiner je nedvomno hotel povedati to, ko je napisal: naj traja milĳon let ali pa naj se zgodi hitro, neizogibno bo pozitvini pol postal negativni. Znanstveno vemo, da je to Zemlja naredila že dvajsetkrat. Na to kažejo vse klimatske spremembe, slabitev magnetnih polj, dosti hitrejši prenos magnetnih polj, izbruhi vulkanov in vse pogostejše tresenje tal. Omejiti idejo potresa na dve plošči, ki se med seboj zadaneta, je enako smešno, kot da bi nasmeh omejili na mišice, ki se krčĳo. Rusi pravĳo, da opažajo v samih planetih zelo pomembne spremembe, modifikacĳe osi vrtenja, njihove jakosti svetlobe itd. To je normalno: kadar se spremeni en člen sistema, se odzovejo tudi vsi drugi. Lahko bi rekli, da poskušajo naravi pomagati! Še enkrat poudarimo, da je narava darilo; spremembe pa seveda vidimo tudi na finančnem, socialnem področju itd., saj je vse med seboj prepleteno. Pripravljeni smo torej na velike spremembe, na sile jeseni, ki žanjejo, kar je bilo v pomladi zadnjih desetletĳ posejano. Toda na srečo je biodinamika v vinogradništvu iz tedna v teden bolj pomembna! To so sile, ki se branĳo pred tistim, kar je ustvarilo težave. In te gredo še naprej od biodinamike. Kažejo, da je kompleksnost mogoče doseči tudi v mleku, v sadju, skratka, pot k poljedelcu je odprta. Poljedelec biodinamik bo v prihodnosti kralj, saj živimo v družbi, ki je zelo odvisna od laži in prevar. Večja zmeda je lahko skoraj usodna. Takrat se pokaže, kako zelo dragocena je biodinamika. Članek je bil objavljen v Landwirtscha und Kosmos, zborniku predavanj s srečanja biodinamikov v Dornachu, ki je potekalo od 2. do 5. 2. 2005. iz francoščine prevedla Marina Nuvak
n a r a v o 13 Razvoj kulturnih rastlin Žlahtnjenje in semenarstvo 2. del Brigitte von Wistinghausen Predavanje 3. 9. 2004 Kulturne rastline moramo razumeti kot pomoč človeku. Če si predstavljamo neizmerno pestrost naših kulturnih rastlin in njihovo nalogo, nam postane jasno, da s to pestrostjo ne smemo delati lahkomiselno in neodgovorno. Človek je bil v svojem razvoju soustvarjalec. Naloga soustvarjalca pa je tudi čuvanje, nega, ohranjanje. Če pogledamo, kakšni smo ljudje današnjega časa, se vprašamo, kakšen je danes naš odnos do Zemlje, naš odnos do narave. Pri modernem človeku opažamo, da je občutek za varovanje in ohranjanje narave redko prisoten. Človek se na Zemlji počuti kot gospodar, ki mu vse pripada. Tega, da ima tudi narava pravice, nihče ne misli. Toda življenje na Zemlji, torej narava, je temelj življenja človeka. Vprašanje je, če je današnji odnos človeka res dober in pameten. Obnašanje modernega človeka kaže, da človek izkorišča naravo samo v svojo korist. Razmišlja samo, kako bi iz tega, kar narava je in nudi, ustvaril čim večji dobiček in kako bi čimbolj zmanjšal vložek dela. Seveda je resničen napredek, da človeku danes ni potrebno več tako trdo fizično delati kot včasih. V Rengoldshausenu imamo 150 hektarjev zemlje. Če grem na sprehod, ali kadar obdelujem dva hektara, na katerih pridelujem semena, sem vedno znova zelo, zelo hvaležna, da je človek razvil stroje, ki mu pomagajo in ni treba vsega obdelovati z roko. Kljub temu bi moral moderen človek le misliti na to, kako ravnati z življenjem na Zemlji, da življenju ne bi škodoval. Tudi moderno žlahtnjenje, delo z rastlinami in pridelovanje semen kaže na odnos modernega človeka do narave. Človek gleda na rastline kot na proizvodno sredstvo. Na kongresu, ki je bil posvečen genski tehniki, je pred nekaj leti profesor, eden od referentov, rekel: 'Po mnenju moderne znanosti lahko obravnavamo rastlino kot bioreaktor na solarni pogon.' Človek se res obnaša tako, kot bi bila rastlina stroj. Pri žlahtnjenju izgleda potem tako, da si ljudje predstavljajo za ta stroj posamezne lastnosti in sposobnosti, ki jih nato delĳo na dragocene in ničvredne, uporabne in neuporabne, željene in neželjene. Hoteli bi kombinirati rastline, ki imajo čimveč dragocenih, uporabnih, praktičnih, ekonomskih lastnosti. Že žlahtnjenje s križanjem, ki so ga začeli razvĳati v začetku dvajsetega stoletja, se je imenovalo žlahtnjenje s kombinacĳo. Človek, izhajajoč iz genetskih pravil, meni, da lahko želene rastline kombinira. Ali primer žlahtnjenja hibridov. Z določeno tehniko žlahtnjenja dosežejo, da se naenkrat izrazi ves potencial, ki ga neka rastlina ima. Človek ga lahko naenkrat izkoristi, izropa do onemoglosti. Rastline si mnogi žlahtnitelji res predstavljajo tako, kot bi bile genetsko kodirane, in menĳo, da vsako posamezno kodo človek lahko obvladuje. Pri modernem žlahtnjenju želĳo, da bi bil kontakt rastline z okoljem čim manjši. Vse tisto, kar rastlina izrazi, bi hoteli genetsko fiksirati, da bi ostalo togo, brez gibanja in do konca določeno, tako da rastlina sploh ne bi več reagirala na okolje. To je seveda v popolnem nasprotju s pojmovanjem naših prednikov pred tisočletji, v času, ko se je kulturni dosežek žlahtnjenja dogajal, ko so iz rastlin, kot jih je dala narava, razvili kulturne rastline, ki nam služĳo kot hrana. To se ni zgodilo na čisto zavestnem nivoju in je bilo mogoče zato, ker je bil človek instinktivno globoko povezan s silami, ki so temelj življenja, ki so življenje samo. Podobno kot lahko tudi danes še opazujemo na naših živalih, kaj pomeni instinktivna modrost, lahko rečemo, da je bil človek pred tisočletji bolj zavesten, kot so živali, toda preprost, vodila pa ga je instinktivna modrost.
Page 1 and 2: Poštnina plačana pri pošti 1260
Page 3 and 4: U U 3 Marina Nuvak glavna
Page 5 and 6: 5 Ko je prvič videl otroke, se je
Page 7 and 8: 7 Z Utrinek s kongresa biodin
Page 9 and 10: n a r a v o 9 Vinogradniki se s tem
Page 11: n a r a v o 11 naredili korak nazaj
Page 15 and 16: n a r a v o Danes si žlahtnitelji
Page 17 and 18: n a r a v o V spomladanskem času,
Page 19 and 20: n a r a v o 19 Kolobarjenje 3. del
Page 21 and 22: n a r a v o 21 Odgovori bralcem odg
Page 23 and 24: n a r a v o se odrečete uporabi ka

Revija Svitanje - Pomlad 2007

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?