You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
n a r a v o<br />
9<br />
Vinogradniki se s tem oddaljujejo od njene globlje<br />
narave. Med cvetom in sadežem je vedno neko<br />
nasprotje, ki je rezultat nekakšnega zastoja, povezanega<br />
s kozmičnimi silami oblikovanja, ki vodijo v krčenje<br />
in torej v popolno izginotje materije; kajti rastlina<br />
potencialno izgine v svoje seme. In spomladi oblikuje<br />
trta svoje fizično telo, ki ji omogoči vstop v ta oddaljeni<br />
periferni svet, ki ji povrne dostop do okusa, do vonjav,<br />
do tistega neoprijemljivega, zaradi česar se mnoge<br />
stare družbe niso hotele preveč globoko utelesiti.<br />
Krčenje in raztezanje mora biti uravnoteženo. Samo če<br />
to ravnotežje res razumemo, nam lahko uspe narediti<br />
'dobro' vino! In preko biodinamike imamo dostop do<br />
teh dveh sil, saj omogoča njuno urevnotežanje!<br />
Dostop do perifernega sveta daje resonance življenja,<br />
to je kot glasba. Življenje, ko se spušča na zemljo, če<br />
ga razumemo, je kakor glasba, ki postane kemija in<br />
oblika. In vse to se zaključi v zemlji z mikroorganizmi,<br />
gotovo zadnjimi ostanki sončevih sil, preden bo<br />
materija prešla trdnost in pred mineralnim svetom,<br />
pred temi silami, ki se bodo zaključile v smrti.<br />
Trto je najbolj zanimivo opazovati v zimskih mesecih.<br />
Lahko začnemo že v jeseni. Potem ko so dnevi krajši<br />
od noči, je zelo zanimivo videti, kako sile gravitacije,<br />
sile zemlje, pridobivajo moč nad silami sonca. Boj<br />
med silami nastajanja in propadanja, rekli bi lahko,<br />
med zakoni mladosti in starosti, zakoni zemlje in<br />
sončnimi ali kozmičnimi zakoni, poteka ves čas. To<br />
je permanentni boj, in ko ga razumemo, moramo<br />
spoznati še, v katerem trenutku in kaj je potrebno<br />
pri delu s trto uporabiti. In tu je biodinamika izredno<br />
uporabna. Moram reči, da se danes v vinogradništvu<br />
dostikrat srečamo z nekoliko kompromitirano<br />
biodinamiko. Obstaja nevarnost, da jo kompromitirajo,<br />
kajti vinogradnike obiskujejo svetovalci in jim dajejo<br />
nasvete. Sam ljudi, ki svetujejo, spoštujem. Vendar<br />
moramo biti previdni, kajti s tem se oddaljujemo od<br />
globoke realnosti biodinamike. Samo preko globokega<br />
spoznanja energetske matrice, ki Zemlji daje življenje,<br />
mora vsak posameznik sam, s pomočjo zakonov, ki<br />
jih je odkril, 'oživiti ali ponovno zazveneti' svojo trto.<br />
V nasprotnem primeru biodinamika ni kompletna.<br />
Preparati pravzaprav delujejo kot vezi do energij. In<br />
vsakdo jih mora sam poskušati zaznati in nekatere<br />
ojačati. Več kravjaka iz roga ali več kremena iz roga<br />
- ali bratno? Še vedno so seveda pomembni planeti in<br />
pripravljanje komposta, kakor tudi razumevanje tistih<br />
rastlin, ki lahko trti pomagajo obvladati vremenska<br />
tveganja: česen, žajbelj, vrba, kislica, ustnatnice, tuja,<br />
alge itd.<br />
Prav tako ne bi smeli govoriti o le eni biodinamični<br />
metodi temveč o metodah, ki jih lahko uporabljamo za<br />
eno ali drugo rastlino. Pri žitu je potrebna drugačna<br />
metoda kot pri trti. Odličnemu delu gospe Marije<br />
Thun se imamo zahvaliti za povsem konkreten prikaz,<br />
kakšen vpliv ima posamezen planet ali zodiakalno<br />
znamenje na neko rastlino. S pomočjo tega znanja lahko<br />
človek prepozna svojo vlogo v vseh treh kraljestvih<br />
– mineralnem, rastlinskem in živalskem. Če za svoje<br />
aktivnosti ne more izbrati ugodnega dneva, se, da<br />
to popravi, odloči za preventivno komplementarno<br />
opravilo. Ni suženj neke metode. Namesto da se slepo<br />
drži nasvetov nekega svetovalca, skuša biti kokreator.<br />
Stremeti mora h kreativnosti, seveda brez prevelike<br />
prevzetnosti. Na ta način lahko postane umetnik na<br />
Zemlji.<br />
Tako izboljšuje pokrajino, jo prilagodi živalim, za<br />
katere meni, da živijo v sožitju z njegovim okoljem<br />
in s trto. Če trti dodamo prašičji gnoj, ji bodo zrasle<br />
velike korenine; to je povsem jasno, kajti prašič je zelo<br />
povezan s tlemi, kar je mogoče videti pri divji svinji, ki<br />
se prehranjuje s koreninicami; krava tega ne dela! A z<br />
uporabo tega gnoja ne bomo nikoli pridelali dobrega<br />
grozdja! Če trto gnojimo s konjskim gnojem, se zgodi<br />
nasprotno. Tukaj se ne jačajo sile, ki delujejo od spodaj<br />
temveč tiste, ki sevajo od zgoraj. Če pogledamo konja,<br />
ki se vzpenja, opazimo njegovo povezanost s toploto,<br />
ki ga 'vleče' navzgor, mu jemlje težo. Okrepili bomo<br />
torej sile dilatacije, sile ki vlečejo stran od zemlje, to so<br />
sile okusa in življenja, ki vinu omogočijo obstojnost in<br />
preprečijo oksidacijo.
Change language