Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
skrb za<br />
Cvetoča pokrajina:<br />
hrana za čebele in druge<br />
Mreža cvetnic, živali in ljudi<br />
Nicole Krüger in Holger Loritz<br />
Pri oprašitvi kulturnih in divjih rastlin sodeluje<br />
nešteto vrst žuželk, ki iščejo cvetove: domače<br />
čebele, divje čebele, hrošči, trepetavke, metulji<br />
in tudi ose. Približno 80% domačih cvetnic se<br />
ne oprašuje samih in so tako odvisne od žuželk.<br />
Nekako tretjina rastlin, ki jih človek po vsem<br />
svetu uporablja za hrano, oprašijo žuželke.<br />
Pri tem je del, ki ga oprašijo domače čebele v<br />
pokrajini od 5 % pri raznoliki, 'nedotaknjeni'<br />
kulturni krajini, in celo do 80 % pri krajini, ki<br />
je intenzivno usmerjena v sadjarstvo. Preostalih<br />
20 do 95 % oprašitve opravijo potemtakem tisti<br />
iskalci cvetov, ki živijo prosto v naravi.<br />
Mreža žuželk, ki oprašujejo cvetove<br />
Zaradi pomanjkanja ponudbe hrane in prostora za<br />
gnezdenje je število vrst opraševalcev, ki živijo v<br />
naravi v zadnjih 40 letih, znatno upadlo. Skoraj vsaka<br />
druga vrsta divjih čebel in dnevnih metuljev iz<br />
naših krajev ter vsaka tretja vrsta nočnih metuljev je<br />
že ogrožena in je na rdeči listi. Zato je za varovanje<br />
prostoživečih žuželk vzdrževanje področij, primernih<br />
za njihovo gnezdenje, kot tudi ponovna oživitev<br />
rastlinskih vrst v celotni pokrajini nujno. Strokovnjaki<br />
za žuželke danes opozarjajo na drastičen<br />
upad ponudbe cvetlic na obdelovalnih zemljiščih in<br />
tudi na pomembno vlogo vrtov in parkov kot nadomestnih<br />
življenjskih prostorov. Tako deluje vsako<br />
novo, s cvetjem zasajeno področje kot izboljšava.<br />
Izboljšava v pokrajinskem ekosistemu, ki dejansko<br />
učinkuje, nastane pri 5 do 10% povečanju površin<br />
cvetočih življenjskih prostorov, prepredenih po pokrajini<br />
kot mreža, ki služijo za hrano in gnezdenje.<br />
Mreža na pobudo ljudi<br />
Že skoraj šest let se 'Mreža za cvetočo pokrajino'<br />
zavzema za izboljšanje življenjskega prostora za<br />
čebele, čmrlje, metulje in druge ter opozarja na njihovo<br />
stisko. Mellfera, združenje za čebelarjenje v<br />
skladu z naravo, je leta 2003 dalo posebno pobudo<br />
Razen domače čebele, ki jo je človek na pol udomačil,<br />
si lakoto na cvetovih jesenskih aster tešijo v naravi<br />
živeči opraševalci dnevni pavlinčki in samotna divja<br />
čebela na cvetovih..<br />
in ustanovitelji so se zavzeli, da bodo skupaj stopili<br />
za mrežo v kmetijstvu, čebelarjenju in varovanju<br />
narave. Skupaj s partnerji so zasnovali in razvijali<br />
dalje žuželkam prijazno naravo, hkrati pa so si prizadevali,<br />
da bi se temu po možnosti pridružilo čim<br />
več ljudi. Ta pobuda je motivirala že veliko ljudi, ki<br />
so pomagali domačim čebelam, čmrljem in drugim;<br />
dejavni so v svojem lastnem življenjskem okolju in<br />
oblikujejo cvetočo pokrajino.<br />
Kaj lahko storita kmet ali vrtnar?<br />
Kmet in vrtnar imata veliko možnosti, da s pomočjo<br />
cvetočega kmetijstva podpirata žuželke, ki oprašujejo<br />
cvetlice, npr. s pomočjo:<br />
- eno in večletnih cvetličnih prog;<br />
- žuželkam prijaznih mešanih sadovnjakov in<br />
vmesnih posevkov;<br />
- oranja njive brez mehaničnega reguliranja<br />
plevela;<br />
- cvetočih vmesnih posevkov in zelenega<br />
gnojenja;<br />
- prog pri košnji travinje;<br />
- ločene uporabe travinje in ohranitve travnikov,<br />
na katerih je veliko vrst rastlin;<br />
- metod košenja, pri katerih pazimo na žuželke,<br />
npr. opustitev priprav za košenje in sploh<br />
opustitev košenja tam, kjer je število letečih<br />
čebel večje kot ena na kvadratni meter.<br />
12