Revija Svitanje - Jesen 2010

K a z a l oz a l 

S V I T A N J E 

Revija za negovanje kulture zavedanja 

Kašeljska cesta 150 C 

1260 LJUBLJANA-POLJE 

Tel, fax: 01 549 01 55, mobi: 031 725 909 

www.svitanje.si 

GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA: 

Marina Nuvak 

STROKOVNI SODELAVCI: 

Brane Žilavec, Aci Urbajs, 

Matjaž Turinek, Drago Purgaj, 

Elvira Devetak Zavodnik, Franka Ozbič, 

Breda Medvešček, Jože Grabljevec 

SLIKOVNI MATERIAL: 

Aci Urbajs, Drago Purgaj, Viktor Berk, 

Breda Medvešček, arhiv Parsival 

PRELOM IN OBLIKOVANJE: 

Žiga Vuk, zzigc.net 

NASLOVNICA: 

Viktor Berk - z dneva odprtih vrat na 

DEMETER kmetiji Gales Marija in Darko 

JEZIKOVNI PREGLED: 

Betka Jamnik 

TISK: 

Tiskarna knjigoveznica Radovljica d.o.o. 

Ljubljanska cesta 56 

4240 Radovljica 

IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK: 

PARSIVAL, zavod, Ljubljana 

Kašeljska cesta 150 C 

1260 Ljubljana-Polje 

Davčna št. 94313008 

TR: 02031-0254286474 

Tel: 01 549 01 55 

revija@svitanje.si 

LETNA NAROČNINA: 20 EUR 

NAKLADA: 850 izvodov 

PRILOGA: 

Waldorfske novice 

časopis Waldorfske šole Ljubljana 

Vse pravice zadržane. Ponatis celote ali posameznih 

delov je dovoljen le s pisnim dovoljenjem 

uredništva. 

ISSN 1854-1739 

Kazalo 2 

Uvodnik 3 

Seznam BD kmetij 3 

Antropozofija 4 

Osnove antropozofije 4 

Skrb za naravo 7 

Vreme - dež 7 

Načrtovanje BD sadovnjaka 2. del 8 

Širjenje obzorij 10 

Kaj je biodinamika? 8. del 10 

Svetost vsakdana 14 

Predstavljamo vam knjige 18 

Sedem žit v ritmu tedna 18 

Iz prakse za prakso 19 

Iz prakse za prakso 19 

Nekaj izkušenj iz prakse 20 

Dogajanje 21 

Pri Marjani na čudežni jasi 21 

Mala šola samopreskrbe 23 

Obiranje jabolk na demeter kmetiji 23 

Revijo SVITANJE lahko naročite: 

• na elektronskih naslovih 

revija@svitanje.si 

www.svitanje.si/narocilo 

• ali z naročilnico, ki je objavljena v reviji. 

Letna naročnina znaša 20 EUR. 

Vabljeni tudi na novo spletno stran: 

www.svitanje.si

U v o d 

U v o d n i k 

Marina Nuvak 

glavna in odgovorna urednica 

Dragi prijatelji, 

pozdravljeni v jesenski številki 

Svitanja. Kako neverjetno hitro 

je minilo poletje in deževni dnevi so poskrbeli, da smo kar 

naenkrat že globoko v jeseni. Vreme nam jo je dodobra zagodlo, 

marsikatera kmetija se je morala spopasti s poplavo in celo 

uničenjem pridelka. 

Nepredvidene okoliščine so jo tokrat zagodle tudi našemu 

uredništvu, čeprav tukaj posledic praktično ni bilo, 

nasprotno, lahko bi rekli, da so nam nove okoliščine na 

nek način pomagale. Pošta z naslovnico od gospe Thiesen 

na Danskem ni in ni prišla, zato smo iskali kmetijo, 

kjer bi lahko posneli jesenski motiv. In pot nas je pripeljala 

do Demeter kmetije Pr'Matožet v Krašnji pri Lukovici, 

kjer so nas z veseljem pričakali in nas pogostili. 

Kmetija je bila lepo, praznično okrašena, saj so imeli 

ravno dan odprtih vrat. Obiskovalcev žal zaradi dežja 

ni bilo toliko, kot če bi bilo vreme lepo. Zato pa vsem 

tistim, ki so zaradi vremena obisk opustili in seveda 

tudi vsem ostalim, na naši naslovnici z veseljem posredujemo 

majcen utrinek z njihove kmetije. 

A tokratna številka prinaša še nekaj novosti. Z veseljem 

sporočam, da nam je uspelo k sodelovanju pridobiti 

nove sodelavce biodinamike, ki so nam, po pravici 

povedano, že do sedaj vedno stali ob strani, a odslej 

bodo skupaj urejali novo rubriko Iz prakse za prakso, 

s katero želimo biodinamiko še bolj približati našim 

bralcem. 

Želimo, da bi revija Svitanje postala živa in zanimiva 

za čim širši krog ljudi. Zato vas pozivamo, da našim 

sodelavcem postavljate vprašanja, na katera vam bodo 

odgovorili. Vprašanje lahko pošljete po pošti na naslov 

uredništva: PARSIVAL, zavod, Ljubljana, Kašeljska 

150 C, 1260 Ljubljana-Polje ali po elektronski pošti: 

revija@svitanje.si. 

Vsi ustvarjalci te številke vam želimo, da bi v njej vsakdo 

zase našel čim več zanimivega branja. 

Seznam biodinamičnih kmetij v Sloveniji 2010 

priimek in ime ulica kraj telefon e-pošta st.* panoga 

Bajde Branimir Ključevica 6 1423 Dobovec 03 563 96 10 bajdebranimir@gmail.com D Poljsko-vrtnarska 

Balantič Franka Lendavske Gorice 254 a 9220 Lendava 02 577 12 57 franka.balantic@gmail.com D Vinogradniško-poljska 

BIOKOR d.o.o. 

Ana in Alenka Černec 

Zilje 55 8344 Vinica 07 306 43 33 biokor.naravno@gmail.com D Poljedelsko-sadjarsko-vrtn. 

Gales Marija Krašnja 26 1225 Lukovica 01 723 41 60 minka.gales@gmail.com D Živinorejsko-poljedelska 

Golob Tomaž in Iris Nevlje 28 a 1241 Kamnik 01 839 13 65 tomaz.golob@kks-kamnik.si D Živinorejsko-poljedelska 

Marolt Anton in Ivanka Dvorska vas 29 4275 Begunje 04 533 31 36 ivanka.marolt@gmail.com D Poljedelska 

Ozbič Franka Vetrišče 7 5000 Nova Gorica 041 987 146 franka.ozbic@gmail.com D Oljke, sadje 

Purgaj Drago Vanetina 13 2236 Cerkvenjak 02 703 46 61 drago.purgaj@gmail.com D Sadjarska 

Rejc Marinka Krnice pri Novakih 8 4224 Gorenja vas 04 518 16 45 rejcmary@gmail.com D Živinorejsko.-poljedelska 

Sešlar Franc Podlipovica 6 1411 Zg. Izlake 03 567 35 30 franc.seslar@slo-kabel.si D Živinorejska 

Skrt Veronika Levpa 3 5214 Kal nad 

Kanalom 

05 309 48 37 D Poljedelsko-živinorejska 

Urbajs Aci Rifnik 44b 3230 Šentjur 03 749 23 73 aci.urbajs@amis.si D Vinogradniško-poljedelska 

Venir Stancich Ivana Volčji Grad 40 6223 Komen 05 766 82 45 prikamnarjevih@mail386. 

com 

vP/D 

Vinogradniško-sadjarska 

Videmšek Cvetka Prešernova ulica 26 1233 Dob 01 721 20 03 cvetka.videmsek@gmail.com D Živinorejsko-poljedelska 

Zalokar Mihaela Podhom 42 4247 Zg. Gorje 04 572 56 18 D Poljedelsko-živinorejska 

Zavodnik Franc Selo pri Žirovnici 35 4274 Žirovnica 04 580 43 00 ef.zavodnik@gmail.com D Poljedelsko-sadjarska 

Žvan Mira in Anton Blejska Dobrava 65 4273 Blejska 

Dobrava 

04 587 43 40 mira.zvan@gmail.com D Živinorejsko-poljedelska 

Kek Marko Prešernova ulica 4 1370 Logatec 05 901 73 02 marko.kek@prolog.si vK Čebelarstvo 

Kadič Suzana Vitovlje 8 6210 Sežana 031 583 686 andre.kadic@siol.net vK Vinogradniško-sadjarska 

Pečeniko Marjana Pia Branik 10 A 5295 Branik 04 615 914 pecenko.marjana@siol.net vK Njivsko zelenjadarstvo 

*status: D - Demeter vP - v preusmeritvi vK - 1. leto v kontroli

4 

AAn t rn o pto zro f io 

j 

Osnove antropozofije 

Opisovanje značilnosti bitij, stvari in 

pojavov z različnih vidikov 

Brane Žilavec 

Seveda, tukaj se takoj pojavi vprašanje, ki je glede 

na obstoj številnih svetovnih nazorov, filozofskih in 

religijskih tolmačenj, znanstvenih teorij in drugih 

poizkusov vseobsegajoče razlage sveta zelo upravičeno: 

Kako lahko Steiner trdi, da obstaja neka 

'objektivna realnost v njeni višji potenci', ko pa nam 

naše izkušnje govorijo ravno nasprotno? Kako lahko 

ločimo, katera razlaga je prava, kadar naletimo 

na nasprotujoče si razlage? Prvi razlog, zakaj lahko 

antropozofija oz. duhovna znanost najde pot iz te 

zagate, je njena osnovna drža. 

'Ena stvar je značilna za duhovno znanost, in to 

je njen odnos. Vsaka misel je prežeta s tem odnosom 

... Duhovna znanost hoče razumeti in slediti 

vsa dogajanja v življenju in v duhovnem življenju 

brez predsodkov. Duhovna znanost ne želi uporabiti 

merila simpatije in antipatije, temveč želi raje 

razumeti vse, kar obstaja v človeškem življenju in v 

duhovnem svetu na nepristranski način. Duhovna 

znanost se ukvarja z razumevanjem.' 2 

Torej, prva ovira na poti do 'objektivne realnosti 

v njeni višji potenci' je, da imamo ljudje zavedno 

ali nezavedno tendenco, da prilagajamo objektivna 

dejstva, ki jih srečujemo v zunanjem svetu, našim 

čustvenim potrebam in hotenjem. Tovrsten način 

razmišljanja je zelo razširjen, na primer v politiki 

in medijih, ali pa v našem neposrednem okolju. In 

tudi antropozofi niso imuni proti tej nevarnosti. 

Pravzaprav bi bilo nečloveško, če bi se ljudje odrekli 

svojim čustvom in svojim hotenjem. Ampak 

interesno obarvano razmišljanje in razumevanje 

sveta ne more biti objektivna resnica, ki velja za vse 

ljudi. Zatorej je naša naloga, da se lotimo vzgoje lastnega 

mišljenja. 

V prejšnjem prispevku je bila obravnavana vloga 

mišljenja kot organa za zaznavanje duhovnih 

realnosti. Osnovni zaključek lahko povzamemo z 

naslednjimi Steinerjevimi besedami: 

"Mišljenje je povezano z idejami, tako kot je oko 

povezano s svetlobo in uho z zvokom – mišljenje 

je organ zaznave ... Objekti zaznave so ideje 

(misli, pojmi). Ko naše mišljenje doume neko 

idejo, se poveže s temelji univerzalnega obstoja. 

To, kar aktivno deluje v zunanjem svetu, vstopi 

v človeški duh. Človek se združi z objektivno 

realnostjo v njeni višji potenci." 1 

'Duhovna znanost, ki mora razviti zdrave principe 

za razumevanje življenja, ima mnogo dela v najbolj 

raznovrstnih področjih življenja. Prva in najbolj pomembna 

stvar je, da se naučimo načina razmišljanja 

in da spoznamo notranje zakone in nagibe misli. V 

nasprotnem primeru se lahko nekomu pripetijo vse 

vrste nenavadnih, fantastičnih zadev. 3 

To je nekaj, kar nas lahko usmeri k študiju duhovne 

znanosti in k iskanju praktičnih nizov misli; nekaj, 

kar nas lahko spodbudi, da raziščemo vprašanje, 

kako moramo misliti, če želimo videti, kje obstajajo 

pomanjkljivosti v svetu ... z namenom, da prepoznamo, 

kje ležijo korenine brezštevilnih nesporazumov 

glede na ideje, ki jih imajo ljudje o svetu. 

Ali nima nekdo, ki se ukvarja s predstavami sveta,

5 

ap o z o f 

vedno znova izkušnjo, da nekdo misli tako in nekdo 

drug nekaj drugega; en človek odobrava določeno 

stališče z mnogimi dobrimi razlogi – nekdo 

lahko najde dobre razloge za karkoli – medtem ko 

ima drugi enako dobre razloge za njegovo lastno 

stališče. Prvi človek ugovarja svojemu nasprotniku 

z enako utemeljenimi razlogi, kot so tisti, s katerimi 

mu ugovarja njegov nasprotnik.' 4 

Preden se poglobimo v vzroke, zakaj je temu tako, 

je potrebno opozoriti na eno od osnovnih napak, ki 

se jo moramo zavedati, če želimo priti do resničnega 

razumevanja sveta. 

'Pogosto se dogaja, da ljudje rečejo, da bi morala biti 

resnica preprosta. Razlogi za takšno zahtevo tičijo v 

lenobi in odporu do tega, da bi se morali spoprijemati 

s številnimi koncepti. Ampak največje resnice 

se lahko razumejo le, kadar so duhovne sposobnosti 

uporabljene do njihovih skrajnih zmožnosti. Če 

so znatni napori potrebni, da se opiše stroj, je prav 

gotovo nerazumno zahtevati, da bi bile največje resnice 

obenem tudi najbolj preproste.' 5 

Na moje presenečenje sem srečeval tudi med antropozofi 

posameznike s podobnimi tendencami. 

Čeprav je za razumevanje Steinerjevih besedil potreben 

precej večji napor kot za razumevanje delovanje 

stroja, in čeprav je ena od posledic resnega 

študija duhovne znanosti zavedanje o njeni izjemni 

kompleksnosti, so se določeni posamezniki obnašali, 

kot da imajo v njihovi posesti edino možno razlago 

določenega problema oziroma kot da je njihovo 

stališče v določeni razpravi edino pravilno. Seveda 

tovrsten pristop ne vodi k resnici, kajti 'ko se vzpenjamo 

v višje svetove, moramo razumeti potrebo, 

da nismo zadovoljni samo z enim stališčem. Na to 

se moramo pripravljati z namenom, da se izognemo 

zmedenosti. To lahko storimo le na ta način, da 

že v fizičnem svetu pridemo do uvida, da se rešitev 

ne more doseči z motrenjem katerekoli zadeve z 

enega samega stališča ... 

Kaj je določena stvar, se mora predstaviti z različnih 

vidikov - na primer drevo, ki je fotografirano 

z različnih strani, z različnih razglednih mest. Na 

podoben način se resnica ne more doseči s pomočjo 

razumevanja, ki poskuša zaobjeti določeno stvar z 

enim samim bežnim pogledom, ampak samo kadar 

se združijo pravilni pogledi z različnih perspektiv.' 6 

Steiner opozori, da imamo ljudje dar mišljenja zato, 

da vsako stvar temeljito premislimo z vseh zornih 

kotov, preden jo izrečemo ali zapišemo. V tem procesu 

si sami zastavimo vse možne ugovore, ki nam 

bi jih lahko podali drugi ljudje, in poskušamo najti 

nanje tudi ustrezne odgovore, preden gremo z našim 

mnenjem v javnost. V predavanjih, kjer Steiner 

razloži načela in navodila za izvedbo dobrega predavanja, 

lahko zasledimo naslednjo navodilo: 

'Če želimo delovati v smislu antropozofije, imamo 

pred seboj nalogo, da se naučimo dobrega govorjenja 

... Vse definiranje preneha; tu uporabimo besedo 

karakteriziranje. Z besedami se ravna na takšen 

način, da se vsako besedo resnično občuti kot 

nekaj nezadostnega in da tako dobimo spodbudo 

za podrobno opisovanje tega, kar želimo postaviti 

pred človeštvo z najbolj raznoterih vidikov – da 

se premikamo okoli zadeve do določne mere, in da 

predstavimo njene značilnosti z najbolj raznoterih 

vidikov.' 7 

Torej, definicije ne morejo zadoščati za to, kar nam 

prinaša antropozofija, kajti le-ta je v svojem bistvu 

način razumevanja nadčutnih dimenzij sveta okoli 

nas. Čeprav nam opisovanje stvari z različnih vidikov 

lahko koristi v mnogih vsakdanjih življenjskih 

okoliščinah, pa je tovrsten način dojemanja bitij, 

stvari in pojavov nujen predpogoj za razumevanje 

duhovnih svetov. 

'Človek današnje dobe hoče razumeti vse z vidika 

razuma – vsemu vtisne pečat s svojim intelektom. 

Toda istega trenutka, ko prestopimo prag, ki vodi 

iz čutnega v nadčutne svetove, ta možnost razumevanja 

resničnosti – zgolj s pomočjo razuma – preneha. 

Razum nam lahko zelo dobro služi na Zemlji, 

toda nemudoma, ko človek vstopi v nadčutne svetove, 

razum ni več sam po sebi sredstvo za doseganje 

spoznanja, čeprav se lahko še vedno smatra za 

uporaben inštrument. 

Razum nadvse rad prikazuje razlike in zahteva definicije 

z namenom, da bi razumel stvari. Tisti med 

vami, ki ste pogosto poslušali moja predavanja, ste 

morali opaziti skoraj popolno odsotnost definicij – 

kajti prava narava stvari se ne more doumeti na ta 

način. Seveda obstajajo dobre in slabe definicije – 

nekatere bolj obsežne, druge manj zadovoljive. Z 

namenom, da bi razumeli stvari na Zemlji, so nam 

lahko definicije v pomoč. Kadar pa je vprašanje razumevanja 

resničnosti – predvsem nadčutnih dejstev 

– tedaj ne moremo več definirati, temveč moramo 

karakterizirati; tedaj je potrebno opazovati 

dejstva in bitja z vseh možnih vidikov.

6 

a n t r o p o z o 

Definicije so vedno enostranske in spomnijo tistega, 

ki je študiral logiko stare grške filozofske šole, na njihov 

poskus, da bi definirali človeka. Nekoč so prišli 

do naslednje definicije: 'Človek je bitje z dvema nogama 

brez perja.' Naslednji dan je nekdo prinesel s seboj 

oskubljeno kokoš in izjavil: 'To je bitje z dvema nogama 

in nima nobenega perja; potemtakem je to človek.' 

Pogosto se lahko spomnimo tega primera, predvsem 

takrat, kadar se zahtevajo definicije za nekaj, kar je 

tako mnogostransko in globoko filozofsko, da so definicije 

nezadostne in da je vse, kar lahko naredimo, 

podrobno opisovanje raznovrstnih značilnosti. 

Z namenom, da bi bili sposobni razločevati različna 

bitja v nadčutnih svetovih, bi želeli ljudje imeti predvsem 

definicije. In zato sprašujejo: Kaj natančno je 

to ali ono bitje? Toda bolj ko nekdo prodira globlje 

v nadčutne svetove, bolj se tam bitja stapljajo eden v 

drugega; v nadčutnih svetovih ne obstaja več nobenih 

meja in posledica tega je, da je zelo težko razločevati 

eno bitje od drugega. Predvsem pa ne smemo pozabiti 

na element razvoja.' 8 

Seveda, Steiner nam navkljub tem težavam v njegovih 

knjigah in predavanjih podaja kar podrobne 

razlage raznovrstnih značilnosti duhovnega sveta. 

V knjižici Human and Cosmic Thought 9 (Človeška 

in kozmična misel) nam predstavi obstoj dvanajstih 

različnih pogledov na svet (materializem, realizem, 

idealizem itd.), sedem razpoloženj, s katerimi gledamo 

na svet (misticizem, empirizem, okultizem itd.) in 

še štiri druge načine razumevanja sveta. Za resnično 

razumevanje vseh teh svetovnih nazorov bi bil potreben 

resen študij filozofije. Za začetek pa je dovolj, da 

se zavedamo, da obstajajo raznovrstne razlage sveta, 

ki so kot nekakšna kopija zodiaka in planetarnega sistema 

na miselnem nivoju. 

'Vsa ta doumevanja sveta resnično obstajajo in se jih 

lahko zagovarja. Možno je navesti najbolj pametne 

razloge za vsakega od njih. Možno je, da se prisvoji 

kateregakoli od njih in se s pametnimi razlogi zavrne 

vse ostale ... (Ampak) če se nekdo želi seznaniti z 

nevidnim ustrojem sveta, potem mora vedeti, da pot 

do njega vodi skozi vse te obstoječe vstopne točke. 

Ne obstaja samo eno pojmovanje sveta, ki se ga lahko 

upraviči, temveč jih obstaja (triindvajset).' 10 

se pogleda na svet – temveč v posploševanju kateregakoli 

pogleda na svet na celotno paleto življenjskih 

izkušenj. Če vzamemo za primer eno od današnjih 

prevladujočih načinov razumevanja sveta, ki ga vsi 

poznamo - materializem. Steinerjevo mnenje je, da 'ni 

potrebe, da bi smatrali argumente, ki se jih podaja v 

obrambo materializma, za neresne, kajti velika količina 

bistroumnega pisanja je bilo posvečenega tej temi. 

Materializem velja v prvi vrsti za materialno življenje, 

za materialni svet in njegove zakone ... kadar pa materialisti 

govorijo o duhu, bodo verjetno sposobni izreči 

same neumnosti ... Materializem ni napačen, kajti 

ko se ga uporabi znotraj omejenega področja ... potem 

je pravilen. Kar pa je narobe, je, če se ga napravi obče 

veljavnega. Zatorej je nujno, če želimo razviti pravilno 

idejo o naravi mišljenja, da jasno razumemo, da resnica 

misli na področju, kateremu pripada, ni dokazilo 

za njeno splošno veljavnost. Nekdo mi lahko nudi 

popolnoma pravilen dokaz o tem ali onem, pa vendar 

ta ne bo veljal na področju, kateremu ne pripada. Zatorej 

se mora vsak, ki se namerava resno ukvarjati s 

potmi, ki vodijo k pojmovanju sveta, zavedati, da je 

prvi bistveni pogoj, da se izogiba enostranskosti.' 11 

Iz vsega povedanega je torej razvidno, da je ena od 

potrebnih priprav za zdrav vstop v višje svetove tudi 

razvoj vsestranskega, gibljivega mišljenja, ki si ga lahko 

razvijemo s pomočjo duhovne znanosti. Antropozofija 

je v svojem resničnem jedru najbolj vseobsegajoč, 

vse vključujoč in strpen način razumevanja sveta. 

Seveda, to ni vedno primer s tistimi, ki se prištevajo 

med antropozofe. Ampak, duhovna znanost nam 

omogoča razumeti tudi vzroke za tovrstno obnašanje. 

'Zakonitosti kozmičnega mišljenja delujejo v človeku. 

Njihovo poznavanje nam lahko pomaga razumeti življenje 

in potem razumeti nas same. Na ta način se 

tudi takrat, ko moramo biti - zaradi enega ali drugega 

razloga – postavljeni v življenje enostransko, 

zavedamo, da pripadamo večji celoti, da smo vezni 

členi v miselni logiki vesolja. In v procesu učenja z 

namenom, da bi doumeli te povezave, deluje duhovna 

znanost kot naš vodič; pomaga nam razumeti naše 

enostranske nagnjenosti, prav tako kot nam razširja 

naš celoten obseg znanja. Na ta način lahko najdemo 

takšno miselno zgradbo, ki je nujno potrebna ravno 

za današnji čas.' 12 

V tem dejstvu lahko najdemo 'izvor brezštevilnih nesporazumov 

z ozirom na ideje, ki jih imajo ljudje o 

svetu.' Vzrok temu ni v tem, da bi bil eno razumevanje 

sveta pravilno in drugo napačno – kar se običajno 

poskuša dokazovati, ko se soočita dva nasprotujoča 

In potem ko spoznamo, da so naše enostranske nagnjenosti 

obenem tudi vir vseh naših osebnih sposobnosti, 

si lahko rečemo: 'Sedaj, ker se nahajam tu z mojim 

načinom razmišljanja, sem v položaju, da lahko 

opravim dobro delo na določenih področjih.

SNk r b az a r a v 

Ostal bom na teh področjih; s pomočjo duhovne 

znanosti pa bom izpopolnjeval vrzeli, ki jih imam v 

drugih načinih doumevanja sveta.' 13 

Najbolj pomembno je, da se bo razumevanje sveta 

in naše vloge v svetu na ta način poglobilo in bomo 

tako postali bolj strpni do drugače mislečih. Če bi 

se lotili raziskave konfliktov in vojn med ljudmi, bi 

lahko v mnogih primerih odkrili, da je bil v ozadju 

konflikt dveh različnih svetovnih nazorov. Tovrstni 

konflikti pa ne bi bili možni, če ne bi obstajalo 

dejstvo, da imamo ljudje na voljo 'triindvajset upravičenih 

imen za kozmična pojmovanja ... ki imajo 

vsa svoje opravičilo ... In sedaj poskusite na temelju 

tega ... razumeti nalogo, s katero se sooča duhovna 

znanost: nalogo, da deluje kot mirovni posrednik 

med raznovrstnimi svetovnimi nazori. Pot k miru 

je v spoznanju, da so lahko svetovni nazori v njihovi 

povezavi in medsebojnem delovanju na drug 

drugega, na določen način pojasnjeni – ne morejo 

pa voditi k notranji naravi resnice, če ostanejo enostranski.' 

14 

Svet je brezmejen, tako po kakovosti kot po številu 

... Najhujši sovražniki resnice so kozmična pojmovanja, 

ki so izključujoča in si prizadevajo za dokončnost 

– doumevanja tistih, ki hočejo izoblikovati 

nekoliko misli in si predstavljajo, da lahko z njimi 

zgradijo zgradbo sveta ... Ko nekdo postane iskalec, 

če se nekdo resno odloči, da bo deloval v tej smeri, 

potem se le-ta nauči prepoznati, kako mora združiti 

skupaj spodbude z najbolj raznovrstnih strani z 

namenom, da doseže spoznanje sveta.' 15 

Opombe: 

1 

Steiner, Isis Mary Sophia, Prologue Living Thinking, 

SteinerBooks, 2003 

2, 5, 6 

Rudolf Steiner 

3, 4, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15 

Steiner, Human and Cosmic Thought, 

Rudolf Steiner Press, 1991, predavanja Berlin, 

20., 21., 22., 23.01.1914 na voljo brezplačno na 

www.rsarchive.org 

7 

Steiner, The Art of Lecturing, Dornach, 12.10.1921 

8 

Steiner, , Christ at the Time of the Mystery of Golgotha 

and Christ in the 20 th Century, London, 2.05.1913 

Vreme - dež 

Aci Urbajs 

V času, ko pišem, so se kozjanski griči zavili v 

meglo. Narahlo dežuje in vremenska napoved je 

ponoven dež v prihodnjih dneh. V času zorenja 

grozdja nespodbudna novica. V prispevku 

bom skušal opisati svoja stališča o prepletenosti 

vremena, vinograda in biološko dinamične 

prakse. 

Vreme je tema, kako začeti razgovor z neznancem. 

Kar precejkrat godrnjamo čez njega, ali je: prevroče, 

soparno, mrzlo, vetrovno, premokro ... .skoraj ga ni 

junaka, da se z ugotovitvijo ne strinja. In razgovor 

steče. 

Na vreme so vezani ljudski reki in pregovori: 'Da 

po dežju posije vedno sonce', mi večkrat vlije pogum, 

a včasih je za celoletno delo prepozno. Tudi 

ljudska opažanja, da kakšno je vreme na določen 

dan, takšna bo letina, da slutiti veliko mero proučevanja 

vremenskih dogodkov v preteklosti. Opazovanje 

vetra, oblakov in drugih vremenskih dogajanj 

je botrovalo, da si je kmet pridobil senzibilnost 

predvidevanja vremenskih dogajanj. Moj sosed na 

primer je ni imel in vedno, ko je pokosil travnik, je 

začelo deževati ... in je deževalo tri dni. 

Sedaj je glede vremenske prognoze vse bolj ali manj 

jasno. Meteorološke napovedi so s sodobno tehnologijo 

precej točne in lokalno zanesljive. To vsekakor 

deluje pomirjajoče na kmeta, saj si lahko določi 

taktiko aktivnosti prihajajočih dni, kot so žetve, trgatve, 

sušenje krme in druga spravila. 

Vinograd potrebuje tako sonce kot dež. Ti dve vremenski 

skrajnosti (nasprotujoči si sili) vplivata na 

vinski letnik. Iz arheoloških virov ima trta svoj dom 

v Aziji v stari Mezopotamiji ter na področju okoli 

Črnega morja. Njena pot je bila vezana na razcvet 

kultur, egiptovske, grške, rimske. Kjerkoli so rimske 

legije osvojile ozemlja, tam so posadili vitis vinifero 

- trto. 

V Evropi so najboljše vinogradniške lege sušna in 

zmerno topla področja. V Alzaciji na primer pade 

le 300 do 600 litrov na kvadratni meter letnih padavin. 

Na mojem Rifniku pa dvakrat več.

s k r b z a 

Toda dež ni nosilec samo vodnih etrov temveč tudi 

zračnih. Dež, ki pade na zemljo, pronica skozi zemljine 

razpoke in kanale deževnikov, strig krtov ... 

v zemeljsko globino. S svojo maso in potjo pa opravlja 

delo (delo = masa x pot). In to delo se imenuje 

zračenje prsti. Vakum, ki nastaja ob polzenju vode 

skozi prst, napaja prst z zrakom. To opazimo, ko 

po dežju stopimo v mehka tla. Če si predstavljamo 

prerez te zračne prsti, zgubimo eksaktno mejo med 

zrakom in prstjo. Zračne in zemeljske sile se nekako 

prepletajo. In tudi zemlja se dviguje v zračne sfere. 

R. Steiner je dejal, da so drevesa kot nakopičena zemlja. 

Fizične mejo med fizičnim in etrskim kraljestvom, 

zamegljeni akvarel. 

Dež ne opravi dela- zračenja, če so tla zbita, saj je 

njegova pot v zemlji kratka. Nastanejo luže. Rastline 

se lahko celo zadušijo, ne zgnijejo. Tudi zato v 

mojem vinogradu ni traktorja, ki bi zbijal zemljo in 

vsa opravila v vinogradu naredim ročno, nežno. 

Ta zračnost v vinogradu prinaša nove kvalitete. 

Aroma vina je odvisna od zračnosti prsti. 

Ilovnata, zbita, težka zemlja daje mineralno bogata 

vina, a na vonj precej zaprta, v nasprotju vinograd 

z zračnih tal daje bolj dišeča in sveža vina. Etri toplote, 

svetlobe in zračnosti oblikujejo vonj vina, ki 

iz kozarca oblikuje nevidni prostor vonjav, se dvigujejo 

tja, kjer so nastali. 

Karakter zemlje, imenovan 'terrior' , ima v vinogradništvu 

vse večji pomen. A le, če pustimo zemlji 

njeno lastno pot, jo le spodbudimo z B-D pripravki. 

Dež je nosilec življenja v tleh. Če tehtamo saharski 

pesek v eni roki in prst iz tropskih gozdov v drugi, 

ne potrebujemo mikroskopa, da ugotovimo, v kateri 

zemlji je več življenja. Le živa zemlja daje novo 

življenje, nove oblike ... A to življenje naj ostane v 

tleh, naj se glive ne dvignejo na grozdje. 

Ko končujem te vrstice, je posijalo sonce. Je še pravi 

čas, da skuham čaj iz preslice, pripravim kremen 

iz roga in zadnjič zameglim vinograd ... saj trgatev 

prihaja! 

Načrtovanje in naprava 

biološko-dinamičnega 

sadovnjaka 2. del 

Materiali in njihov vpliv 

Drago Purgaj 

Iz ekološkega vidika bi bilo idealno, če bi nasade 

predstavljala samo drevesa ter rastline, ki sodijo v 

sadovnjak. Z uvedbo opore, namakalnega sistema, 

protitočne zaščite idr. pa postanejo le-ti zelo obremenjeni 

z različnimi materiali. Zato si moramo prizadevati 

za uporabo naravnih materialov, takšnih, ki ne 

rušijo naravnega ravnovesja. 

Ugotovljeno je, da se pri napravi klasičnega sadovnjaka 

s 3000 drevesi, s protitočno zaščito, impregniranimi 

stebri in koli, v eni življenjski dobi, tj. v 20-ih 

letih, v tla izpere: 

- cinka: 48.6 kg/ha 

- kroma: 5.7-7.2 kg/ha 

- bakra: 7.5-10.8 kg/ha 

- bora: 6.5 kg/ha. 

Med snovi, ki zelo neugodno vplivajo na okolje, sodi 

tudi katran, ki se uporablja pri impregnaciji lesa. Poleg 

neposredne škode na sadnem drevju, ki se med 

drugim odraža v močnejšem pojavu rakavih dreves, 

so opazni tudi posredni učinki, na primer vpliv na 

deževnike (Lumbricidae). Deževniki se mest z impregniranim 

lesom izogibajo, zato ostaja nepredelano 

odpadlo listje, v katerem prezimijo tudi trosi 

škrlupa idr. 

Ravno tako so z ekološkega vidika neprimerni koli 

iz tropskega lesa, predvsem zaradi obsežnih krčitev, 

ki so jim podvržene tovrstne plantaže in zaradi oddaljenosti 

ter dolgim transportnim potem. 

Hkrati se v nasadih pojavlja še veliko nerazgradljivih 

materialov, kot so protitočne mreže, različna veziva, 

cevi za namakanje idr. Omenjeni materiali ob 

tem, da so povzročitelji neravnovesij, obremenjujejo 

tudi z vidika stroškov. Ocenjuje se, da je neposredni 

strošek uničenja ene tone tovrstnih materialov od 

120 do 200 EUR. 

8

n a r a v o 

9 

Tehnološki ukrepi v ekološkem 

sadjarstvu 

Uporaba strojev 

V ekološkem sadjarstvu imajo prednost stroji, s 

katerimi kar najbolje varujemo tla. Velja temeljno 

pravilo, da s stroji, npr. traktorji, vozimo po nasadu 

čim manj in s kolikor mogoče malo teže. Priporočljiva 

je uporaba širokih pnevmatik, s katerimi varujemo 

travno rušo pred poškodbami. Pomemben 

je tudi pritisk v gumah. Z nizkim pritiskom povečamo 

površino ter zmanjšamo specifični pritisk na tla. 

Enako moramo biti pozorni pri izbiri pršilnika. 

Izbiramo med nošenim ali vlečnim pršilnikom. V 

primeru večjega volumna se odločamo za vlečni 

pršilnik. 

Za mulčenje, ki je hkrati površinsko kompostiranje, 

uporabljamo dva tipa mulčerjev. Za mulčenje 

vejevja so primernejši tako imenovani kladivarji. 

Mulčenje trave pa opravimo z rotacijskimi mulčerji. 

V obeh primerih je zelo pomembna njihova širina, 

saj je od širine odvisno število prehodov posamezne 

vrste. V času spravila sadja varujemo tla s transportiranjem 

velikih zabojev. Obremenitev tal pa še 

dodatno zmanjšamo z uporabo zbiralnih prikolic. 

Negovanje tal 

Cilj negovanja tal v ekološkem sadjarstvu je večja 

proizvodna sposobnost in ohranjanje zdrave strukture 

ter aktivnosti tal. Zato morajo biti tla porasla. 

Le spomladi po cvetenju ter do stadija T pri jablani, 

ko so potrebe po dušiku največje, moramo ohranjati 

pas pod drevesi čist in nezatravljen. 

Jeseni, ko rastline potrebujejo malo dušika, ima 

ozelenitev pasu pod drevesi vrsto koristnih učinkov, 

kot so: 

- boljša obarvanost plodov, 

- daljša obstojnost plodov, 

- manj predebelih plodov. 

V zadnjem času so razviti nekateri novi načini obdelave 

tal, predvsem pas v vrsti. Eden takih je Sandwich 

System. Ta temelji na obojestranskem okopavanju 

prostora v vrsti, pri tem pa ostaja nizko rastoč 

zatravljen pas v sredini vrste. Celotna talna površina 

brez konkurence ostane ob drevesu enako velika 

kot pri okopavanju celotne vrste. Pomembno pri 

tem pa je, da tovrstno okopavanje opravimo s stroji, 

ki ne povzročajo poškodb na deblih in koreninah. 

Gnojenje 

Po ekoloških ter biološko-dinamičnih smernicah 

mora gnojenje sadovnjakov potekati v skladu s potrebami 

po hranilnih snoveh. Potrebe najlažje ugotovimo 

s pomočjo analize tal. Analize tal delimo v 

dve skupini. S prvo skupino analiz ugotovimo tip 

tal. Z drugo skupino pa ugotavljamo vodotopne 

in rastlinam dostopne hranilne snovi v tleh, kot 

so fosfor, kalij, magnezij, kalcij ter njihove zaloge 

v tleh. Z obsežnejšo analizo tal je mogoče določiti 

tudi več deset mikroelementov v tleh. Posebno poglavje 

predstavlja dušik, ki ga določamo z analizo 

imenovano Nmin. Ta metoda temelji na ugotavljanju 

zalog mineralnega dušika v tleh, ki sestoji iz 

nitrata (NO3), nitrita in amonija (NH4). V času vegetacije 

so nam v veliko pomoč tudi analize rastlin 

in analize listov. Bolj izkušeni sadjarji pa sprotne 

potrebe po hranilih ugotavljajo tudi z vizualno analizo 

rastlin. 

Potrebe jablanovega nasada so pri povprečnem pridelku 

25 do 50 t/ha sorazmerno majhne. Drevesa 

vzamejo iz tal 20-30 kg N, 5-15 kg P2O5, 50-80 kg 

K2O, 17-20 kg CaO in 6-8 kg MgO. Upoštevati velja, 

da hranila, dodana z gnojili, niso v celoti dostopna 

rastlinam, ker se del izgublja z izpiranjem, del pa je 

vezan tako, da rastlinam ni dostopen. Hkrati pa rastline 

delno same uravnavajo prisvajanje hranilnih 

snovi, tako da se v območju blizu korenin (rhizosfera) 

sprošča bistveno več fosforja, kalija in dušika 

kot v tleh, ki so oddaljena od korenin.

Š i r j e n 

Š i r j e n j e o b z o 

V ekološkem in biološko-dinamičnem sadjarstvu omenjene 

potrebe nadoknadimo pretežno z organskimi 

gnojili, saj je uporaba mineralnih gnojil omejena le na 

fosfate, patent kalij, kamninske moke ter nekatere dodatke. 

Zgornja meja pri vnosu dušika znaša v ekološkem 

sadjarstvu 170 kg/ha letno, v biološko dinamičnem 

sadjarstvu pa le 90 kg/ha letno, zato je potrebno 

kontinuirano in natančno odmerjanje dovoljenih količin 

hranilnih snovi v času, ko je njihov sprejem največji. 

Ugotavljamo, da je potrebno pazljivo ravnanje tudi 

pri vnosu organskih gnojil. V sadjarstvu ima kompost 

prednost pred nepreperelimi organskimi gnojili, kajti 

ta povzročajo veliko težav. Pogost je na primer pojav 

glivičnih bolezni. Ravno tako pa prevelike količine 

kompostov povzročajo zablatenje. Da bi zagotavljali 

optimalno stopnjo organske snovi je potrebno harmonično 

in kontinuirano gnojenje. 

Priprava komposta 

Osnova komposta je dobro preperel hlevski gnoj, najbolje 

prežvekovalcev iz ekstenzivne reje. Temu se dodaja 

rastlinski kompostni material, torej snovi pridobljene 

na osnovi rastlin in mikroorganizmov. Na sadjarskih 

kmetijah je to tudi vejevje od obrezovanega drevja, tropine 

ipd. 

Pri pripravi kompostnega kupa si prizadevamo za 

čimbolj optimalno razmerje med oglijikom in dušikom 

(C/N) 10:1. Za primerjavo naj navedem, da je začetno 

C/N razmerje pri govejem gnoju približno 20, pri 

ostankih obrezovanja 100-150, pri smrekovem žaganju 

pa med 200-230. Priporočljivo torej je, da omenjene materiale 

kompostiramo skupaj s hlevskim gnojem ter jim 

dodamo kompostne preparate, ki pospešujejo proces 

razgradnje organske snovi. Kompostni kup zložimo v 

obliki trapeza, ki je spodaj do 2 metra širok in do 1.5 

metra visok. Zaradi primerne vlažnosti je za kompostiranje 

ugodna polsenčna lega, najbolje v smeri sever-jug. 

Kompostne kupe pokrivamo z materiali, ki prepuščajo 

zrak, zaradi zračenja pa jih tudi večkrat premečemo. 

Komposti, cepljeni z biološko dinamičnimi preparati, 

imajo praviloma večjo hranilno vrednost. 

Poleg omenjenega komposta je dovoljena tudi uporaba 

tropin, kot so ricinusove, repične in druge. Na večini 

kmetij je precej dostopen kompost iz zelenih rastlin. 

Prepovedana pa je uporaba odpadkov živalskega izvora, 

kot so mesna in krvna moka, rožena in kostna moka 

idr. Enako velja za komposte iz komunalnih odpadkov, 

pri katerih se pojavljajo presežki težkih kovin. Ravno 

tako pa je prepovedana tudi uporaba blata iz čistilnih 

naprav. 

www.kmetija-demeter.net 

Kaj je biodinamika? 

8. del 

Zorenje, zrelost in kozmični vplivi 

V prejšnjem poglavju smo predlagali razvoj 

alternativnega konceptualnega modela življenja, 

izvirajočega iz naravne sile. Komplementarni 

polarnosti smo pokazali manifestiranje te sile – 

kot iščoča središče ali periferijo. Zdaj pa razširimo 

to diskusijo z več detajli. 

Raztezanje in krčenje 

Goethe je prvi na ta način opisal metamorfozo rastlin. 

Razumel je, da se rastlina razvija skozi niz 

stopenj. Vsaka stopnja ima obdobje raztezanja, nato 

obdobje dozorevanja ali krčenja. Goethe je izmenične 

stopnje videl takole: 

skrčena oblika 

razširjena oblika 

seme -------> 

Vsaka grča rastline kaže ta ponavljajoč 

i se vzorec. Najprej se 

konkavna čaša sence listnega vozla 

razširi navzven. Podpira konveksno 

rast popka, ki se skrči v 

navzgor segajočo obliko. Popek 

generira nov vozel in vzorec se 

ponovi. Na najvišjem vozlu popek 

še vedno generira novo rast. 

Tukaj vidimo ponovitev središča 

krčenja k središču raztezanja. 

Steiner je to alternacijo pokazal kot povezano z dvema 

poloma življenjske sile. Obstaja zemeljska sila, 

povezana z vodo, luno in elementom kalcijem. To 

silo je mogoče videti v bujnih, zaobljenih oblikah 

rastline, vegetativnemu delu obnavljanja in količini 

rastlinske snovi. Ta rastni vzorec izvira iz polarnosti 

v smeri iskanja središča.

j e o b 

r i j 

11 

Njegovo dopolnilo je sila zorenja, povezana s svetlobo, 

toploto, soncem in elementom kremen. Ta 

sila utrdi rastlino, razvije vertikalno obliko, pomaga 

s tem, da v rastlino prinaša zunanji ali kozmični 

vzorec. Kozmična narava se pokaže kot lastnost 

rastline preko hrane, arome, sadeža in cvetenja. Kot 

bomo kasneje povedali, je Steiner predlagal dva posebna 

preparata, ki povečujeta te polarne sile. Zemeljska 

sila se poveča s preparatom, narejenim iz 

kravjega gnoja in sile dozorevanja s preparatom iz 

kremena. 

Kremen si v konvencionalnem kmetovanju, ker velja 

za netopljivega, komaj predstavljamo kot hranilo. 

Vemo, da se pesek ali steklo ne raztapljata. Kako 

lahko potem rastlina spravi v obtok kremen? Pa 

vendar lahko v rastlinah najdemo kremen – rastlina 

ima nek način, kako absorbira in prenaša kremen 

kot organsko snov. Kremen je pomemben tam, 

kjer mora biti tkivo močno. Najdemo ga posebno 

zunaj membran, ko poskrbi za sprejemljiv, prazen 

prostor. Pomaga žitnemu in slamnemu steblu, da 

stoji pokonci; najdemo jo v snopih žit; okrepi stebla 

rastline, da branijo pred listnimi ušmi in gobami. 

Kljubuje učinkom pretirane uporabe dušikovih 

gnojil. Zmanjšuje bujno rast in poveča učinek svetlobe 

in toplote. 

Kalcij deluje z zemeljskimi silami. Nasprotno od 

kremena je zelo odziven v metabolizmu zemlje in 

rastlin. Ker se raztaplja, se lahko iz zemlje izluži, 

kadar je preveč vode. Kalcij podpira strukturo prsti 

in razpoložljivost hranil, ker tesno sodeluje z magnezijem. 

Posreduje energijo, ki prihaja od lune in 

drugih planetov, in to tako, da jo vleče proti središču, 

ter tako deluje kot čvrsto središče gravitacije. 

Primere teh vplivov lahko vidimo v mikro-flori. 

Apnenčeva alga ima zaokroženo obliko; medtem 

ko je njeno polarno nasprotje diatomeja z lupino 

iz kremena in koničasto, kristalno obliko. Predstavljajte 

si, kako se kalcijeva oblika stisne skupaj v 

gosto, trdno žogo, medtem ko kremenove robove 

vleče navzven. 

Dinamična sprememba 

Omenili smo že ključne značilnosti življenja – živa 

oblika, morf – sčasoma dinamično spreminja svoj 

vzorec. Kako opišemo ta proces pri rastlinah? V 

skladu z konceptom polarnosti si predstavljajte, da 

se življenjska sila manifestira z dvema komplementarnima 

poloma. Prvi je obsežna vegetativna rast – 

rastline tvorijo bujno, sočno rastje z okroglimi listi. 

Potem pa se rastlina spremeni in zori. Rast postane 

trša in bolj suha, listi so bolj koničasti ali fino nazobčani. 

Rastline postane višja in ožja. 

Zorenje doseže višek, ko rastlina cveti in razvije semena. 

Iste dejavnike lahko vidimo na delu pri listih 

in delih rastlin. Zeljni list s svojo okroglo obliko 

kaže bohotne, vodne sile. Fino razdeljen list javora 

kaže vpliv zračnih sil. 

Oceanska alga (coccolithophore) z apnenčevo 

lupino (Capra) levo ter Hexacontium, radiolarijska 

diatomeja s kremenčevo lupino (Bannister) desno. 

Sedaj pa si predstavljajte, da se sčasoma vse te spremembe 

zgodijo v isti rastlini. Pri višjih rastlinah 

opazimo, da na začetku listi poženejo na en način, 

toda kasnejši listi zrastejo v druge oblike. Živali so 

bolj fleksibilne – v času rasti in dozorevanja lahko 

spremenijo svoje telo in organe.

12 

š i r j e n j e 

Toda pri rastlinah ni tako. Tukaj stare oblike ostanejo, 

različnost pa pokažejo novejši poganjki. 

Slika kaže oblike listov osata (Sonchus 

oleracheus). Začetni listi so zaokroženi. 

Manjše razlike se pojavijo 

pri srednjih listih. Bolj ko se listi 

premikajo navzgor, večje postajajo 

razlike, dokler niso najvišji listi 

fino razdeljeni. Na tej točki njihova 

oblika kaže zračno finost. 

Iste liste je mogoče 

razvrstiti 

v krožno 

obliko. Zdaj je bolj vidno, 

kako gre rastlina skozi začetno 

vegetativno ekspanzijo, 

potem pa prehod v vedno bolj 

fino deljene, razredčene oblike. 

Na koncu listi ponovno izginejo, 

tako da se razpršijo v žarečo obliko. 

Kaj se dogaja? V listu, ki se razvija, se zgodi kvalitativna 

sprememba. Rastlina, v nasprotju z živaljo, ne 

more spremeniti svojih organov. Zato v času zorenja 

rastline listi prevzemajo nove lastnosti. Začenši 

z vegetativno rastjo, rast rastline spremeni v bolj 

zračno, finejšo. Na koncu pa listi povsem prenehajo 

rasti – namesto tega preide rastlina v povsem novo 

fazo cvetenja in rojevanja plodov. 

Trojni (3-fold) procesi v rastlini 

In poglejmo, kako začnemo pojasnjevati spremembe 

v potezah rastlin. Glede na komplementarno 

dvojno polarnost v rasti rastline pričakujemo dinamično 

dogajanje. Pomeni, da bo rastlina poudarila 

en tip rasti in se potem osredotočila na drugem 

polu, z izmenjavanjem vzorcev širjenja/krčenja. Dinamika 

medsebojnega vplivanja se kaže kot procesi. 

Dva pola stalne rasti tvorita dva procesa, toda na 

sredini je tretji, ki posreduje med njima. 

Na primer, trda, grčasta korenina kaže lastnost zgoščenosti, 

kjer so zbrana hranila. Ta hranila se prenašajo 

navzgor v steblo; listi dodajo produkte dihanja 

glede na dnevni ritem. Nežna rožica se razkroji v 

prijetne vonjave, cvetni prah in semena. Omenili 

smo že, kako se ti procesi, ko se pomikamo navzgor 

po rastlini, poznajo v načinu, kako se preoblikujejo 

listi – zgornji listi so bolj čipkasti in koničasti. Kažejo 

manj trdne snovi in več razpršenosti. Razumevanje 

teh procesov nam pomaga, da se bolj zavedamo 

neravnovesja. Če so sadeži pretrdi in leseni, če so 

stebla prešibka in vodena, lahko razumemo, kaj ni 

v redu in kako pomagati. 

Dinamični proces 

pri rastlinah 

Rastlina nima takšnega 

notranjega življenja, 

kot ga imajo živali; 

nima notranjih 

organov, čutov, 

čustev ali zavednega 

gibanja. Izjeme, 

o katerih smo 

govorili, kažejo te 

kvalitete, a le v delnih 

in elementarnih 

oblikah. Rastline so 

popolnoma obrnjene 

navzven v kozmos. Bolj 

kot srce, možgani in 

ledvica, so njihovi organi 

Sonce, Luna in zvezde. 

Zato se rastline odzivajo na nebesne ritme. Ker 

pa se rastline ne morejo premikati, odigrajo vitalna 

opravila živali, kot na primer razporejanje dušikovih 

zmesi, encimov in celo pomoč pri reprodukciji 

s prenašanjem cvetnega prahu. V tem smislu vlogo 

hormonskega sistema rastlin opravljajo živali. 

Živali imajo prebavne organe, s katerimi razgradijo 

hrano in jo ponovno absorbirajo kot hranilo, ki 

ga telo lahko uporabi. Kje se ta proces odigra pri 

rastlinah? V prsti. Substance razgradijo s svojim 

žvečenjem žuželke in črvi (kot zobje), jih obdelajo 

kisline in encimi bakterij (kot prebava) in jih ponovno 

absorbirajo koreninski laski in glive, podobno 

lasnim režam črevesnih sten. Prst je za rastlino kot 

črevesje. Nič čudnega, da bio-dinamika dodaja prsti 

ista zelišča, kot jih mi uporabljamo pri težavah s 

prebavo (kamilica). 

Kaj pa ritmični sistem rastlin, odgovarjajoč srcu, 

pljučam in krvnemu obtoku? Tukaj pogledamo ven 

v svet. Rastlina sledi sončevemu ciklusu dan/noč. 

Letni časi povzročajo vremenske cikluse in poskrbijo 

za letni ritem. Toplota prihaja od sonca in se nastani 

v njej preko molekul klorofila. Klorofil je zelo 

podoben hemoglobinu, ki v naših telesih prenaša 

kisik. Kje je skelet rastline? V trdih oblikah žive skale 

in živalskega okostja. Kje so pesmi in zvoki živali? 

Prenaša jih pesem ptic in cvrčanje žuželk.

o b z o r i j 

In končno je tukaj človek, pri katerem s samozavedanjem 

ali intelektom dodamo še en nivo. V bio-dinamiki 

ta nivo imenujemo 'jaz' ali 'duh'. 

Na nek način je torej rastlina podoba človeka, toda obrnjena 

na glavo. V korenini prevladujejo sile krčenja in 

zgoščevanja. Podobno je pri človeku lobanja najgostejši 

del in misli potrebujejo največ koncentracije. Listi lovijo 

vzorec toplote in ritma, kakor mi to počnemo z zgornjim 

delom prsnega koša. Reproduktivni deli rastline 

kažejo sublimacijo snovi; podobno črevesje in spolni 

organi enako delujejo pri živalskih telesih. Zato se v 

naravnem zdravilstvu glava in živci odzivajo na korenine, 

medtem ko listje uporabljajo za srce in pljuča, 

cvetove pa za prebavne težave. 

Življenjska sila 

Zdaj pa smo pripravljeni 

na to, da govorimo 

o življenjskih silah – kaj 

pomeni, če rečemo, da je 

nekaj živo? Nežive stvari 

lahko še vedno rastejo. 

Kristal v pravi raztopini 

bo rasel tako, da bo svoji 

obstoječi predlogi dodajal še več snovi. Toda 

za kristal ne bi rekli, da je živ – rast pri živih stvareh je 

kakovostno drugačna. Žive stvari ne le rastejo, ampak 

se tudi spreminjajo, prilagajajo in odzivajo na okolje. 

Prvi nivo živih stvari je nivo rastlin. Minerali lahko 

vsebujejo fizično substanco, toda rastline gredo korak 

naprej s tem, da imajo življenjsko silo. V bio-dinamiki 

jo imenujemo 'eter'. Živali gredo še korak dalje – ne 

le, da imajo življenjsko silo, imajo tudi živčni sitem. Ta 

opredeljuje izkušnjo in izgrajuje čustva in/ali spomine. 

To je naslednji nivo, ki ga v bio-dinamiki imenujemo 

'astralnost'. 

Pomembno je, da razumemo, da pri živih stvareh vsi 

ti nivoji obstajajo– različne stopnje jih znotraj ponotranjijo. 

Minerali imajo na zemlji le svoje fizično telo; 

njihova življenjska sila obstaja na višjem nivoju zunaj 

našega območja. Enako je z jaz nivojem pri živalih ali 

astralnim nivojem pri rastlinah. Če je ta kozmologija 

resnična, potem to pojasni, zakaj nekateri ljudje čutijo, 

da se lahko sporazumevajo z rastlinami in živalmi. 

Znamenit vrt v Findhornu je bil poznan po tem, da je 

vrtnar trdil, da se je sposoben pogovarjati z naravnimi 

bitji. Ta so mu dajala navodila, ki so mu omogočila, da 

je v neprijazni Škotski vzgajal zdravo zelenjavo. 

Tukaj so diagrami Glena Atkinsona za vsa štiri kraljestva: 

Štirje elementi 

Snov po našem razumevanju lahko obstaja kot trdna, 

tekoča in plinasta. Četrta oblika – plazma ali visoko 

okrepljena, zelo razpršena oblika plina – na zemlji normalno 

ne obstaja, ampak je prisotna na primer v sončevi 

atmosferi. Ta štiri stanja odgovarjajo temu, kar so 

starodavni predniki poznali kot zemljo, vodo, zrak in 

ogenj in te štiri kategorije še vedno veljajo kot njihove 

lastnosti. Obstajajo pa tudi štiri analogna stanja življenjskih 

sil ali etra. Te so prikazane v spodnji tabeli. 

Se nadaljuje. 

Tekst je v angleškem jeziku objavljen na spletni strani: 

www.oregonbd.org/Class/class.htm 

prevedla in priredila Marina Nuvak 

STANJE SNOVI KLASIČNO IME TIP ŽIVLJENJSKE SILE (ETRA) DEL RASTLINE 

trdno zemlja življenje korenina 

tekoče voda zvok/ton/kemikalija list/pecelj 

plin zrak svetloba cvet 

plazma ogenj toplota sadež 

13

14 


Svetost vsakdana 

Karin Jarman 

Ponavadi se zbujamo ob rezkem zvoku budilke in naše 

misli takoj pohitijo k skrbem vsakdana, ki je pred nami 

– če se nismo že tako ali tako od zgodnjih jutranjih ur 

premetavali in obračali, preganjani od skrbi za dan, ki 

prihaja. To se v današnji družbi dogaja mnogim ljudem. 

Nočni čas je prekinjan, dnevni čas pa postaja neizprosen. 

Tako lahko dnevi postanejo žalostni, težki in neprijetni. 

Da ne bi čutili bolečine, si omislimo vsa mogoča 

razvedrila ter se obdamo z brezmejnim hrupom in podobami. 

A vse to je nemogoče prebaviti, zato vse pogosteje 

trpimo za simptomi stresa: napadi strahu, globoko 

zdolgočasenostjo, težko depresijo ali brezciljno apatičnostjo. 

Namesto barv zaznavamo sivino. Življenje postane 

dvodimenzionalno, enolično in žalostno. Čas se 

pred nami razteza kot na videz neskončna avtocesta, 

natrpana s prometom. Prostor postane abstraktna izkušnja 

in vsemu temu poskusimo morda ubežati tako, da 

sedemo na letalo, ki nas v trenutku prepelje na drugi 

konec sveta, kjer srečamo popolnoma drugačno okolje, 

a se nato ponovno vrnemo na naše občutenje avtoceste. 

Naš vsakdan sestavlja ritmično menjavanje budnega 

stanja in spanja. Kadar se spominjamo nazaj na naše 

življenje, se običajno spomnimo, kako so si sledili 

dnevi. Tega, da naše budno stanje prekinja spanec, 

ne upoštevamo. Zjutraj preprosto povzamemo nit 

dogajanja prejšnjega dne, ki ga je prekinila noč, in 

živimo dalje. 

Vsaj zdi se tako. Če dobro pogledamo, pa lahko vidimo, 

da se nekaj je spremenilo, je drugače, tudi če morda čisto 

narahlo. Morda smo nekoliko bolj trezni, bolj navdihnjeni, 

bolj razumevajoči ali pa bolj zbegani. Onstran 

naše zavesti se je ponoči zgodilo nekaj, kar je to spremembo 

povzročilo. 

Ruska disidentka Irina Ratushinskaya je napisala čudovito 

knjigo z naslovom Siva je barva upanja. V knjigi 

opisuje svoje izkušnje politične zapornice. Tekst je najprej 

pisala na koščke mila, s katerega ga je lahko potem, 

ko ga je memorirala, sprala. Na ta način ga je ohranjala, 

ne da bi jo odkrili. Navdušil me je naslov knjige in ob 

branju sem odkrila presenetljivo skrivnost. Njena izkušnja 

življenja v tem času je bila: dan za dnem suhoparno 

ponavljanje enakega, brez upanja rešitve. V taborišču je 

preživela štiri leta, toda takrat ni vedela, kako dolgo bo 

to trajalo. Ona in njeni sotrpini to v tistem času upravičeno 

mislili, da morda nikoli več ne bodo videli svojih 

dragih. 

Zakaj torej barvo upanja označi kot sivo? Siva barva 

kaže na našo notranjo praznino ali neobstoj. Ni ne črna, 

ne bela. To je brezbarvnost, ki se je uveljavila v času 

industrijske revolucije; siv bruhajoč dim, ki se je vil iz 

tovarn, v katerih je moral človek opravljati neskončna 

monotona opravila brez konca in kraja, delovati kot zobec 

v kolesu, brez vsakega smisla. To se seveda dogaja 

tudi v taboriščih po vsem svetu. Sojetniki so oropani 

vsake posebnosti, ki bi jih ločila od drugih, prisiljeni so 

nositi uniforme, imeti obrite glave, njihova identiteta je 

odstranjena, dnevna rutina se ponavlja v neskončnost 

in vsak dan je na jedilniku enaka, borna hrana. 

Kadar smo v taki situaciji in poskušamo iz nje izluščiti 

pomen tako, da se poglobimo v notranjost, v notranje 

svetišče, lahko tam ne najdemo ničesar, le jalovo, prazno 

sivino, brez razlike. Pred kratkim sem se pogovarjala 

z neko žensko, ki je doživela natanko to.

o b z o r i j 

Jokala je, ko mi je pripovedovala, ker tam resnično ni 

našla ničesar. 

Ne da bi se tega zavedala, je, tako kot Ratushinskaya, 

pokazala na globoko skrivnost. Ko Rudolf Steiner govori 

o organizmu našega jaza, ga opiše kot prazen prostor. 

To bo morda za nas presenečenje. Navsezadnje o 

njem razmišljamo kot o svojem središču, svoji točki napotitve 

- in to naj bi bilo zdaj prazno? Toda tako mora 

biti, kajti samo mi lahko s svojim osebnim smislom, ki 

se tiče samo nas, napolnimo to praznino. 

S tako situacijo se danes soočamo. Ves zunanji smisel – 

bodisi, da prihaja od tradicije, religije, navad, zakona ali 

je posledica vzgoje – je odstranjen. Naša dragocena prepričanja 

so dnevno izpodbijana in jih moramo ves čas 

na novo vrednotiti. V nič več ni mogoče biti prepričan. 

Zlahka ugotovimo, da so stvari, ki nam na videz prihajajo 

v pomoč, v najboljšem primeru zgolj nadomestki, 

v najslabšem pa iluzije in beg od bolečine, ki jo trpimo. 

Pomembno sporočilo knjige Siva je barva upanja je, da 

je edina stvar, ki jo lahko naredimo takrat, ko ni nobene 

možnosti bega, ko smo popolnoma prepuščeni sami 

sebi, da se opremo na lastno moč in se okrepimo, kajti 

nihče drug ne bo storil tega namesto nas. Še več, to bo 

potrebno, kljub navidezni brezupnosti situacije, vedno 

znova ponavljati. 

V nasprotnem primeru se lahko prepustimo obupu in 

opustimo svojo človečnost. Če pa nekdo v takih pogojih 

zmore prečkati prag, se bo lahko skozi sivino zasvetil 

najbolj dragocen vidik tistega, kar pomeni biti človeški. 

To je ljubezen. 

Ko gledamo na črno-belo površino, si lahko predstavljamo, 

kako iz mešanja obeh barv nastaja siva barva. 

Če na obe barvi pogledamo skozi prizmo, bomo presenečeni 

zagledali čudovito blestečo paleto čistih barv. 

V tem smislu postane prizma metafora za trud, ki je 

potreben, da prazen prostor napolnimo z lastnim smislom, 

in da se iz dvodimenzionalne medlosti premaknemo 

v bogato polnost naše notranje realnosti. Prav 

tako kot skozi prizmo odkrijemo neločljivo zakonitost 

v sosledju barv, lahko tudi v prostoru neomejene zmede, 

v našem notranjem svetu, odkrijemo zakonitost. Radost, 

ki nas ob tem odkritju navda, lahko presega vse, 

kar smo kdajkoli čutili! 

Naš izziv je torej, kako svoje dnevno življenje prežeti z 

blagoslovom te notranje izkušnje in sami sebe naučiti 

vztrajati v tem finem notranjem potovanju ter ne dopustiti, 

da se utopi v hrupu modernega časa. 

V svojem življenju sem spoznala, da moram biti posebno 

pozorna v trenutkih prebujanja in preden zaspim. 

Prav tako kot narava slavi te trenutke tranzicije z razstavo 

čudovitih barv na jutranjem ali večernem nebu, 

lahko počnemo to tudi mi z našo notranjo pokrajino. Da 

bi svojo izkušnjo teh trenutkov poglobili in jih lahko čez 

dan uporabljali, bomo morda morali najti svoje osebne 

rituale. Moj vsakodnevni jutranji sprehod takoj, ko se 

zbudim, mi pomeni stezico, po kateri blagoslove nočnega 

prenesem v čas budnosti. To je čas zahvale za novi 

dan, ki je pred mano, z vsemi, še skritimi možnostmi. 

Svež jutranji zrak in svetloba zore mi omogočata občutek 

globoke hvaležnosti, preprosto za to, da sem živa 

in sem lahko priča temu čudežu dneva. Zvečer si svoj 

spalni prostor pripravim tako, da od ostrine električne 

svetlobe prehajam na svetlobo sveč, kar mi pomaga, da 

sem bolj dojemljiva za sporočila višje oblike zavesti. V 

mislih se spomnim na dogodke med dnevom, tako kot 

so se zgodili, brez sodbe o sebi ali drugih, ampak kot 

zunanji opazovalec, ki gleda iz distance. 

Zavest o ritmu tednov, letnih časov, let in življenjskih 

obdobij je prav tako pomembno orodje za merjenje toka 

časa, da ga napolnimo s pomenom in mu damo težo.


Kako doseči dostop do tega notranjega svetišča, tega 

praznega prostora? Potrebno je vprašanje, potreba, hrepenenje, 

impulz, nezadovoljstvo, morda skupaj z močno 

bolečino, nenadna sprememba v življenju, ki jo prineseta 

kriza ali bolezen. To lahko ponazorim z zgodbo, 

ki me s svojo globoko resnico in z ustreznimi prispodobami 

za naš čas že dolgo navdihuje. To je zgodba o Parsivalu, 

zelo stara zgodba, katere izvor sega v 9.stoletje 

in se je ustno prenašala skozi ves srednji vek. Parsivalovo 

življenje se začne na najbolj nenavaden način, saj 

je odraščal popolnoma odmaknjen od zunanjega sveta. 

Ko naredi svoje prve korake v svet odraslih, zagreši eno 

neumnost za drugo, preprosto zato, ker ne ve, kako se 

obnašati. Je božji norec. Po nekaj takih razdejanjih ga 

vzame k sebi oseba, ki ga nauči, kako biti pravi državljan 

tistega časa, z omikanim vedenjem viteza. Na tej 

točki izgubi svojo 'posebnost'; postane eden od mnogih, 

čeravno kot vitez kralja Arturja, zelo spoštovan. Kmalu 

nato najde svojo pravo ljubezen in se z ljubljeno poroči. 

Mnoge zgodbe se tukaj končajo: tu so vse sestavine dobrega 

življenja, ki človeka izpolnjuje. 

Toda Parsival zdaj dobi druge vrste klic: spomni se svoje 

matere in začuti veliko potrebo po tem, da jo najde. 

Mati v mitološkem jeziku ni le tista zemeljska mati, ki 

nas rodi, ampak je tudi Velika Mati, vir našega obstoja. 

Potrebe po tem, da najdemo svojo mater, ne moremo 

prezreti, tudi če to pomeni, da zapustimo svojo srečo 

in ljubljene. To je veliko večja od vseh naših zemeljskih 

nalog. 

To ne pomeni nujno, da moramo na dolgo potovanje. V 

svojem delu 'Spoznanje višjih svetov' Steiner pokaže na 

začetek tega hrepenenja, kot na nekaj, kar je izključno 

znotraj svetega prostora naše duše, kar ne opazi nihče 

drug. Še vedno lahko živimo čisto tako kot prej, v nas 

se dogaja nekaj izredno velikega, kar bistveno zamaje 

temelje naše varnosti. 

V zgodbi ta točka preobrata vodi Parsivala do Gralovega 

gradu, kjer se gralovemu občestvu izneveri , ker ni 

postavil vprašanja, ki bi ga moral. Mnogokrat sem se 

spraševala, kaj bi se zgodilo, če bi v tem trenutku postavil 

pravo vprašanje –na tej točki bi se zgodba končala in 

ne bi doživel vrste zelo pomembnih notranjih izkušenj. 

Namesto tega se mora sedaj podati v notranjo temo 

duše, izgubljen in sam, nič več se ne more sklicevati na 

svojo neizkušenost in nedolžnost ali za svoje spodrsljaje 

kriviti vzgoje. Pride do točke, ko prekolne boga in 

podvomi v obstoj višjega smisla življenja. Tako je torej 

prispel do svojega notranjega svetišča praznega prostora, 

notranje gol in ranljiv. Najde svojega pravega učitelja, 

predstavnika svoje lastne notranje modrosti, ki mu 

zdaj postane dosegljiva. Prišel je domov, kar pomeni, 

da sedaj deluje z močjo svojega pristnega bitja. Dnevno 

življenje je prežeto s svetostjo srečanja s samim seboj. 

Orodja, s katerimi naj bi slavili svoj vsakodnevni obstoj, 

se razvijejo iz naše kreativnosti in enkratnosti. Pri 

tem ima umetnost zelo pomembno vlogo. Že dolgo so 

mimo časi velikih umetnikov, ki so ustvarjali iz svojega 

talenta. Potrebo po tem, da bi bil ustvarjalen, mnogokrat 

spremlja želja po sodelovanju z drugimi. Danes 

obstajajo mnoge oblike skupnih umetniških projektov, 

ki ljudi, ko se medsebojno podpirajo, na nov način povežejo,. 

Nastajajo novi festivali, stari pa dobivajo nov 

pomen. Na veliko se prebuja potreba po obujanju lastne 

povezave z ritmom tednov, mesecev, let, da se uglasimo 

z letnimi časi in mnogim fragmentom modernega 

življenja najdemo vsebino. 

Razlika je v tem, da te aktivnosti, ki so bile prej vzročno 

vtkane v kulturo, sedaj ljudje svobodno izbirajo. Svoje 

ideje smo zdaj zmožni združiti s tistimi iz drugih kultur 

ali ustvariti nove rituale, ki odgovarjajo našemu načinu 

življenja ter spreminjanja potreb znotraj ritma naše lastne 

biografije.

o b z o r i j 

17 

Vrnila bi se na aspekt 'praznega prostora', da pomen 

svetosti razvijem dalje. 

Steiner se v svojem delu 'Filozofija svobode' tega 'praznega 

prostora' znova dotakne, a zdaj v drugačnem 

kontekstu. Uvede pojem 'mišljenje o mišljenju' kot 

vajo, s katero lahko ta prostor dosežemo. To naredimo 

tako, da opazujemo nek vsakdanji predmet, na primer 

svinčnik , in da svoje misli pet minut osredotočimo na 

ta predmet. V naslednjem koraku poskusimo spustiti 

vse svoje misli in se osredotočiti izključno le na mišljenje 

samo. Notranja izkušnja, ki iz tega intenzivnega 

osredotočanja nastane, je praznina, napolnjena s čisto 

aktivnostjo. Najboljša prispodoba, ki sem jo za lastno 

razlago tega našla, je, kot bi gledal vodo, ki na sveže 

privre iz tal, ne da bi bilo videti, da od koder koli izvira. 

S pomočjo te aktivnosti brez vsebine lahko dosežemo 

novo percepcijo tega, iz česar je v resnici naš JAZ, namreč 

ravno iz tega: čistega delovanja brez vsebine. Steiner 

to imenuje našo prvo duhovno izkušnjo. 

Robert Sardello v svoji knjigi 'Osvobajanje duše od 

strahu'piše: 'Če hoče človek delati s strahom na zdrav 

način, mora živeti v tesni, zavestni povezavi z duhovnim 

življenjem in razviti duhovnost, ki je običajen del 

vsakdana.' Torej, priti v stik s svetostjo, ni dodatno razkošje, 

ampak postaja v današnjem času vsakdanja potreba. 

Če to zdaj povežemo s fenomenom barv, kot smo ga 

raziskovali zgoraj, da namreč barve vzniknejo iz kreativnega 

delovanja med temo in svetlobo, ne neomejeno, 

temveč prežete z redom in zakonitostjo, ki nas poveže 

z Bitjem duše naravnega sveta, lahko morda začutimo 

vir globokega zdravljenja preko ponovnega odkritja ritmične 

izmenjave med notranjo temo in zunanjo svetlobo, 

ki nato prinese barve naše duše v njihovih mnogoterih 

izrazih. Dihanje med obema nasprotjema postane 

ponovno mogoče. Čudeži ustvarjenega sveta začno govoriti 

v svojem globokem jeziku, in ko se to zgodi, nam 

nikoli več ni treba čutiti osamljenosti. 

Toda danes, v 21. stoletju, mnogi ljudje te duhovne izkušnje 

doživijo nehote, kar je Steiner prav tako napovedal. 

Če nanje niso pripravljeni, jih pustijo v stanju čiste 

groze ali ohromelosti. To se lahko potem kaže kot simptom 

kronične anksioznosti, napadov panike ali depresije. 

Pravzaprav imajo ti ljudje običajno oba simptoma 

hkrati. Anksioznost in depresija sta se tako razširila, da 

sta danes že epidemična. Lahko sta tako izčrpujoča, da 

resno ogrozita kvaliteto človekovega življenja. 

Izkušnja depresije je kot neskončno širjenje časa pred 

nami, brez gibanja ali smisla – to lahko primerjamo z 

zapornikom v taborišču, brez upanja na konec. Po drugi 

strani pa se anksioznost kaže kot stalen nemir, stalno 

gibanje in napadi neosnovanega strahu. Prvo lahko 

primerjamo z bivanjem v temni jami ali ječi z debelimi 

stenami vse naokrog, brez možnosti pobega, z notranjo 

bolečino, ki odseva na nepopustljive skale vse naokoli. 

Drugo pa je, kot bi bil popolnoma izpostavljen ostrini 

predmetov brez vsakega zatočišča, nevihta besni in stalno 

grozi, da te bo odplavilo. Prvi je potopljen v temo, 

drugi raztrgan zaradi preveč svetlobe. V obeh primerih 

postane dnevno življenje breme, ki ga je treba prenašati 

in postopno izsesava vse veselje in upanje. Kreativno 

področje izgine in življenje je le dan, ki sledi drugemu. 

Da ne bi občutili bolečine te situacije, imamo na voljo 

vrsto nadomestil, ki ustvarijo iluzijo, da smo tem okoliščinam 

ušli. Ozdravljenje ni mogoče, če se s svojim 

strahom, anksioznostjo in depresijo nismo pripravljeni 

soočiti. 

V Starem testamentu je v zgodbi o kralju Saulu, katerega 

dušo je težila globoka melanholija, sence pregnalo 

igranje in petje Davidove harfe. Tako glasba kakor slikanje 

nam prinese izkušnjo barv, ko ob poslušanju ali 

poglabljanu v velika umetniška dela odzvanjajo naša 

čustva in čuti. Še bolje je, če smo pri ustvarjanju glasbe 

in slik lahko aktivni sami, z igranjem in kreativnim 

raziskovanjem! S tega stališča umetnost ni nekaj, kar je 

namenjeno le redkim nadarjenim, ampak postane naše 

pomembno orodje, ki nam dovoljuje, da se polno zavedamo 

naše duše in slavimo skrivnost našega obstoja. 

Še en citat Sardella: 'Za resnično človečnost je potreben 

čut za skrivnost našega telesa v povezavi z veličino sveta 

in kozmosa. Človeška identiteta potrebuje tudi notranjo 

vrednost izkušnje – čutenje, čustvo, ustvarjalno 

mišljenje, spomin, čut usode in vse tiste subtilne lastnosti, 

ki so potrebne, da čutimo, da je življenja pomembno. 

Resnična človečnost je tudi v tem, da človek začuti 

obstoj nečesa večjega, kot je sam, da je usmerjen k temu 

– skrivnost drugosti, realnost svetega, čut za sveto.' 

Karin Jarman je umetnostna terapevtka, ki živi, dela in piše 

v Stroutu, Anglija. 

Članek je bil objavljen v reviji New View. 

prevedla in priredila Marina Nuvak

18 

KPn j ir g ee 

d s 

Sedem žit v ritmu tedna 

Elvira Devetak Zavodnik 

Številka sedem nas spremlja in povezuje z veliko 

stvarmi: sedem je mavričnih barv, not v glasbi, 

planetov. Sedem je tudi dni v tednu. 

V antiki je bilo vsakemu planetu (takrat so bili poznani 

Sonce, Luna, Mars, Merkur, Saturn, Jupiter in 

Venera; Uran, Pluton in Neptun so bili odkriti kasneje) 

dodeljeno določeno žito. To žito pa je povezano 

z delovanjem posameznih telesnih organov, 

ki jih vzdržuje in krepi. 

Žitna zrna so vir energije za telo. Zato so priporočljiva 

v vseh letnih časih, ker varujejo organizem 

pred izgubo energije in skrbijo za uravnoteženost 

organizma, kar je predpogoj za zdravje in zdravo 

počutje. 

Ponedeljek-riž-Luna 

Luno zaradi izmeničnih faz povezujemo z reprodukcijo, 

v ritmu tedna pa so jo v antiki povezali s 

ponedeljkom. Žito za ta dan je riž. 

Polnovreden riž vsebuje veliko lahko prebavljivih 

ogljikovih hidratov, manj beljakovin in zelo malo 

maščob, vitamine B 1 in B 2, mineralne in balastne 

snovi. Ne vsebuje glutena, zato je primeren za bolnike 

s celiakijo. 

Torek-ječmen-Mars 

Marsu, antičnemu bogu vojne, je bil dodeljen torek, 

dan poln aktivnosti, žito pa ječmen. Mars pa je skrbel 

za delovanje žolčnika. 

Ječmen vsebuje ogljikove hidrate, beljakovine in 

malo maščobe, veliko balastnih snovi, kalcija, kalija, 

magnezija, železa, bakra, cinka, fosforja in silicija, 

vitamine iz skupine B. 

Pomemben je zaradi silicija in sladkorja. Silicij utrjuje 

veziva in sklepne vezi (pomembno za otroke in 

mlade, posebno če imajo probleme z držo). Ječmenova 

sluz blaži vnetja želodca in črevesne sluznice. 

Sreda-proso-Merkur 

Merkur nadzoruje predel prsnega koša, dan v tednu, 

ki mu je bil dodeljen, je sreda. Žito je proso, ki 

spada med najstarejša kultivirana žita. 

Proso vsebuje veliko silicija zato zdravilno učinkuje 

na kožo, lase in nohte. Je naravni antibiotik. En 

obrok v tednu, ki vsebuje proso, preprečuje razvoj 

gnilobnih bakterij, čisti črevesje in razstruplja telo. 

Zaščitno učinkuje pred boleznima, kot sta skleroza 

in rak. 

Četrtek-rž-Jupiter 

Jupiter je bil posvečen četrtku, rž pa je žito, ki najbolje 

upodablja veličastnost Jupitra. Rž daje veliko 

energije in stimulira delovanje jeter. Vsebuje veliko 

kalija, kar pozitivno vpliva na jetra. Obnavlja in 

oživlja tudi srce in pljuča. Rž prehranjuje predvsem 

glavo in okončine. Preprečuje hormonsko pogojena 

rakava obolenja.

19 

I z Pp r a ka s e kz as 

Petek-oves-Venera 

Venera je vsemogočna mati vsega živega. Dan v tednu, 

ki ji je posvečen, je petek, žito pa oves. Podpira 

delovanje presnove in asimilacije, nadzira trebuh, solarni 

pleksus in tanko črevo. 

Oves pospešuje duševno zmogljivost in telesno odpornost. 

Vsebuje veliko maščob: 100 g ovsa vsebuje 

7,1 g maščob, največ od vseh žit. Maščobe pozitivno 

vplivajo (holesterol) na presnovo, varujejo in podpirajo 

srce, preprečujejo nastajanje arterioskleroze. Pri 

uživanju jedi iz ovsa se krvni sladkor po jedi dvigne 

manj sunkovito, kot pri uživanju belega kruha ali belega 

riža. S tem dosežemo stalno raven krvnega sladkorja, 

kar je cilj vseh bolnikov s sladkorno boleznijo. 

Sobota-koruza-Saturn 

Teden se zaključi v ozračju Saturna (angl. Satru-day, 

Saturnov dan). Saturn vlada delovanju vranice in trebušne 

slinavke. 

Soboti je bila dodeljena koruza. Beljakovine v koruzi 

ne vsebujejo glutena, zato koruzne izdelke lahko uživajo 

oboleli s celiakijo. Pomaga pri izločanju ledvičnih 

kamnov, blaži sečno kislino,pomaga pri boleznih 

ožilja, sečnih poteh, ščitnici, sladkorni bolezni, zvišanem 

krvnem pritisku. 

Nedelja-pšenica-Sonce 

Prevladujoč položaj med planeti ima Sonce, ki je v 

človeškem telesu v povezavi s srcem. Dan je nedelja, 

Domenica - gospodov dan, žito pa pšenica. Je lahko 

prebavljiva. Pozitivno vpliva na razvoj in rast telesa. 

Vsebuje veliko balastnih snovi, te spodbujajo delovanje 

črevesja. Ugodno vpliva na raven holesterola in 

srčni obtok. Ker vsebuje veliko glutena, ni primerna 

za bolnike s celiakijo. 

Iz prakse za prakso 

Franka Ozbič 

Kisanje zelja 

Vse bolj se bliža čas, ko bi se marsikdo rad 

lotil kisanja zelja ali repe, pa se mu zdi, da je to 

opravilo zanj preveč zahtevno, zato bo ta nasvet 

kot nalašč za tiste, ki tega še niste počeli oziroma 

si niste upali. Saj ni potrebno, da bi imeli celo 

prikolico zelja, že nekaj glav bo dovolj, da si boste 

zagotovili občasno okusno vitaminsko popestritev 

za zimske dni. Le pogumno na delo! 

V večjo posodo naribamo zelje, ga posolimo (na 

10 kg naribanega zelja damo 20 dag soli) in dobro 

zmešamo. V steklen balon s širokim vratom ali v 

večji steklen kozarec za vlaganje naložimo zelje in 

ga sproti močno tlačimo, da izstopi voda. Posodo 

pokrijemo in jo damo v topel prostor. Po nekaj 

dneh začne vreti. Pod stekleno posodo podložimo 

še eno posodo, v katero se bo stekala odvečna tekočina. 

Po treh tednih je zelje kislo. Ko je vretja konec, 

preglejte posodo in dodajte vodo, če je potrebno, saj 

mora biti zelje zalito s tekočino. Ko je zelje skisano, 

ga prestavimo v hladen prostor ali pa razdelimo po 

kozarcih in pasteriziramo na 80 stopinj C najmanj 

25 minut. 

Po enakem postopku kisamo tudi repo. Repo očistimo, 

odrežemo zel in korenino ter poškodovane 

dele. Temeljito jo operemo s sirkovo krtačo. Repe 

ne lupimo!. Naribamo jo na strgalniku, ki ima štirioglate 

strgalne luknje. 

Pira vsebuje veliko vitamina B2 in prehranskih vlaknin, 

mangan, niacin (B3), baker. Preprečuje bolezni 

srca in ožilja, sladkorne in rakave bolezni ... Lahko jo 

uživajo bolniki, ki so alergični na pšenične beljakovine. 

Ni primerna za bolnike s celiakijo. Za razstrupljanje 

organizma uporabljamo sluz iz namočenih zrenj. 

Živeti v skladu z ritmi je najboljša naložba v zdravje, 

saj z njimi učinkujemo na imunski sistem. 

Knjigo je izdal Zavod za zdravje človeka in narave 

iz Šempetra pri Novi Gorici v samozaložbi. Lahko jo 

naročite na tel. 040 742 428 ali ef.zavodnik@gmail. 

com. Pošljemo tudi po povzetju.

i z p r a k s e 

Spravilo korenja 

Korenček se nam bo dolgo ohranil, če ga bomo vložili 

v pesek. Korenje poberemo v suhem vremenu in 

ga pred spravilom ne peremo, ampak samo narahlo 

odstranimo zemljo. Za hrambo morajo biti koreni 

zdravi, kakorkoli poškodovane porabimo takoj. 

Priprava za skladiščenje se začne s tem, da korenom 

porežemo zeleno zel skupaj s približno 1 cm 

korena. Rano razkužimo z lesnim ogljem, ki ga za 

ta namen zdrobimo v droben prah. 

Korenje vložimo v lesene zaboje s suhim peskom. 

Zaboji seveda ne smejo imeti rež., shranjeni v suhem 

in hladnem prostoru. 

Ne pozabite na popoldansko škropljenje s kremenovim 

preparatom (501)! Ste opazili, kako polnega in sladkega 

okusa je korenje, ki ste ga poškropili dva do tri tedne pred 

izkopom? Takšna nežna kremenova prha izredno prija 

tudi vsem ostalim vrtninam. Opraviti jo je seveda treba 

na dan, ki ga razberemo iz setvenega priročnika in je za 

posamezno vrsto rastlin najbolj ugoden. 

Nekaj izkušenj iz prakse 

Jože Grabljevec 

O kisanju zelja 

Res je, da je znanje naših babic in dedkov skoraj 

prešlo v pozabo in za to bi bilo dobro razmišljati, 

da bi se ta znanja ponovno priklicala v spomin. 

Kisanje zelja in repe je lahko čisto enostavno, če 

upoštevamo nekaj osnovnih pravil pri tem delu. 

- Spravilo zelja mora biti na dan za cvet, po 

možnosti na padajoči lok in pri stari luni. 

- Pred ribanjem zelje lepo očistimo, kocene 

izrežemo, lahko jih pa pustimo v sami glavi 

ter stehtamo. 

- Pri ribanju zelja naj se upoštevajo iste konstelacije 

kot pri spravilu! 

- Zelje se lahko nareže z nožem ali nariba s 

strgalnikom za zelje. 

- Vzamemo 2dag soli na 1kg zelja - če želite 

bolj trdo zelje, vzamete lahko tudi več soli 

in je tudi bolj obstojno. Za boljši okus lahko 

dodamo lovorove liste in kumino po okusu, 

kar posamezniku odgovarja. 

V praksi delamo tako, da naribamo nekaj zelja, dodamo 

sol in začimbe ter dobro potlačimo. To ponavljamo, 

dokler nam zelja ne zmanjka. Na koncu 

moramo zelje toliko stisniti, da se dvigne zeljnica 

na površino zelja. Obtežimo približno z 20 do 30% 

na težo zelja. Če vzamemo posodo kot npr. stekleno 

ali plastično, moramo obvezno pokriti, da ne pride 

svetloba do zelja. Pustimo v prostoru na temperaturi 

vsaj nekako 17 do 23 stopinj. Približno po 1 mesecu 

je zelje skisano in potem ga lahko postavimo 

na hladen prostor.Vedeti moramo, da je potrebno 

zelje tudi čistiti, ker na površini pride do oksidacije 

in na površini zelje tudi potemni. Da se temu 

čiščenju izognemo, izberemo postopek za manjše 

količine zelja.Za manjše količine zelja je pa po moji 

oceni najbolj primerna hramba kar v kozarcih za 

vlaganje, ki se je pri nas izredno lepo obnesla. Ko je 

zelje najboljše, ga enostavno napolnimo v kozarce 

za vlaganje, zalijemo do vrha z zelnico,ter zapremo 

s pokrovom. Kozarce zložimo nekje v shrambo, pokrijemo 

da ne pride svetloba do njih. Tako shranjeno 

zelje je uporabno tudi za naslednje leto. 

Pri kisanju repe pa je vse enako, razen da uporabimo 

strgalnik za repo. Pri repi je potrebno bolj nežno 

ravnati, posebno pri tlačenju in pri obtežbi. Obtežbe 

naj bo komaj 10% na težo repe. 

20

21 

DDo g ao j agn j ea j 

Pri Marjani na čudežni jasi 

Breda Medvešček 

Nihče si ne bi mislil, da je bil prostor, kjer se zdaj bohotijo 

vse te gredice, cvetni otočki in grmičevje pred leti le 

zaraščena površina, na kateri je prevladovalo skoraj neprehodno 

robidovje. 'Če nekaj zares hočeš narediti, ti to 

uspe, četudi se zdi še tako nemogoče,' pribije Marjana, ko 

se spominja, kako sta s partnerjem Duškom načrtovala in 

leta uresničevala ureditev posestva. 

(Domači ljubljenec Don, ki je ob vhodu z laježem energično 

in glasno najavljal naš prihod, se kasneje prelevi 

v neke vrste čudežnega Aličinega zajca in nas prijazno 

spremlja ves čas obiska na čudežni jasi.) 

Stopimo do cipres, od koder ni daleč do gozdne jase in prvih 

gozdnih dreves. Tu je Duško uredil kompostno bazo 

s tremi kompostnimi kupi. Prvi vsebuje surov material, 

drugi kup je v fazi zorenja, s tretjega pa nam Marjana 

ponosno zajame polno prgišče zrelega, po gozdni zemlji 

dišečega komposta. V bližini se zaznamovan z orehovim 

drevesom razprostira velik vrt, ki bi mu po vsej pravici 

lahko rekli njiva, saj so na njem ob vrtninah zasajene različne 

poljščine in tudi po obsegu ustreza njivi. Marjana 

navdušeno pripoveduje, kako bo izkrčeno brežino nad 

vrtom uredila v nove obdelovalne terase. 

Ko se odprejo ograjna vrata pri vhodu na prijazno 

dvorišče pred domom MARJANE PIE PEČENKO v 

Braniku in ko po potki tik ob stavbi prideš na drugo, 

s poti nevidno stran, se te v hipu poloti sindrom 

Alice v Čudežni deželi. Potka se namreč izgubi v 

polkrožno kamnito preprogo svojstvene dnevne sobe 

na prostem, ki je tudi laboratorij za biodinamiko, 

pralnica zelenjave in pomožna poletna kuhinja 

obenem; na drugi strani pa te kamniti tlakovci vabijo 

naravnost na dolg in širok pas zgledno pokošene 

trate, ki se sveže zeleno preliva do cipres na dnu 

parcele, potem ko z nekoliko zasenčeno zeleno oblije 

grmovnice, kopice lavande in otočke sezonskega 

cvetja ob obeh straneh. 

Od kamnite preproge do cvetnega otočka ob elegantni 

albiciji je le pol koraka. Med cvetjem in tudi na vejah 

albicije čakajo ptičja pojilca in še ptičji figurici iz gline 

sta na preži, da pernati prijatelji ja ne bi mogli zgrešiti 

njim namenjenega vodnega vira. Ob travnati preprogi 

na desni ima mesto manjši, a bogat solatni vrt, ki ga 

pred vremenskimi nevšečnostmi poletja in zgodnje jeseni 

varuje mreža, razprostrta v obliki strehe. 

Ste že kdaj slišali za peščeni okrasni vrt? Seveda ne mislim 

na kako zenovsko različico. Marjana si je to cvetočo posebnost 

uredila po zgledu peščenega vrta, ki ga je odkrila 

v Angliji. Ne bi verjeli, koliko najrazličnejšega cvetja se 

košati na tej peščeni vzpetinici tik ob plavalnem bazenu, 

ki ga ima Marjana, kot pravi, za zdravje in za prijatelje. 

Marjana je nadvse prijetna in duhovita sogovornica. Članica 

Društva Ajda Goriška je od leta 2008, pa je že vsem 

prirasla k srcu in se tako dobro vklopila v vse dejavnosti, 

kot bi bila že veliko več let v društvu: 

'Čeprav sem se v Ajdo včlanila že v prvih letih delovanja 

Društva Ajda Vrzdenec (to je bilo v poznih osemdesetih 

prejšnjega stoletja), sem z biodinamiko začela zares živeti 

šele v času, ko sem spoznala svojo mentorico Franko 

Ozbič, predsednico naše goriške Ajde. Zdaj sem prepričana, 

da je biodinamika način življenja in razmišljanja. Biodinamiki 

se stalno soočamo s trenutki resnice. Naj povem 

na preprostem primeru. S kremenom iz roga moramo biodinamiki 

poškropiti rastline pred sončnim vzhodom, to 

pa poleti pomeni do 5. ure. Toda do tega časa je, kot se ve, 

potrebno pripravek tudi eno uro mešati, šele s tako obdelanim 

lahko poškropimo. Sicer lahko poškropim tudi 

do sedmih, ampak če to naredim, kot biodinamik vem, 

da sem prekršila pomembno zakonitost, in to se mi bo 

maščevalo pri kvaliteti pridelka, še slabše pa jo bo odnesla 

moja vest, saj gre za nepošten odnos do načina dela,

22 

d o g a j a n j e 

ki sem se mu zavezala z vsem srcem. Tudi preden sem 

začela uporabljati biodinamiko v vsakdanjem življenju, 

sem bila povezana z naravo, narava me je že v otroštvu 

pritegnila, čeprav sem mestni otrok. Šolske počitnice, ki 

sem jih preživljala na maminem domu oz. na posestvu 

starega očeta v Komendi, kjer sem z veseljem pomagala 

pri kmečkih opravilih, so med najlepšimi dogodivščinami 

iz mojih mladih let. Moja največja želja takrat je bila, 

da študiram agronomijo. Pa so se stvari obrnile drugače 

in po končanem študiju na pravni fakulteti sem dolga leta 

delala najprej v finančni kontroli, kasneje pa kot odvetnica 

na področju financ in bančništva. Želja, da se povežem 

z zemljo, me je pripeljala nazaj na domače posestvo Drejcevo 

v Braniku, kjer sem si tudi postavila dom. Življenje 

v Braniku in delo v pisarni v Ljubljani mi v začetku ni 

dovoljevalo, da bi se resno ukvarjala z zemljo; ta te potrebuje 

celega. Tako sem šele po upokojitvi ugotovila, da se 

mi ni treba več ukvarjati s papirji in reševati tuje probleme 

in da imam čas, da delam to, kar sem si vedno želela. 

Kasneje sem do zemlje in ostale narave vzpostavljala še 

bolj tankočutne povezave in se jo naučila tudi slišati in razumeti 

ter negovati. Zdaj pa to jemljem kot vsakodnevno 

dejstvo. To posestvo čutim kot celoto. Če dopustim tem 

občutkom prosto pot, dobim zagotovo določen impulz, 

nekakšno opozorilo, kdaj in kako naj neko opravilo na 

posestvu postorim, kako naj reagiram in kako pomagam 

v posameznih situacijah. Tu ni potrebna kaka visoka filozofija. 

Mislim celo, da si lahko prav dober biodinamik, ne 

da bi bil zaprisežen antropozof, ampak da že z dejstvom, 

da si dober biodinamik, prakticiraš to, kar je Steiner utemeljeval 

tudi s svojim filozofskim konceptom. Veste, mi, 

ki imamo žuljave roke, lahko rečemo, da nismo salonski 

antropozofi. Srčno me radosti, da delam dobesedno v 

potu svojega obraza. Meni je biodinamika obrnila življenje. 

Preboleli klopni meningitis mi je namreč pustil hude 

posledice, ki so mi več let onemogočale, da bi polno živela. 

Od vsega najhuje mi je bilo, ker nisem mogla več prenašati 

psihičnih obremenitev, pa tudi moja fizična kondicija 

ni bila najboljša. Potem pa je prišlo do preobrata. 

Temu rada slikovito rečem, da je šlo za nekakšen preboj, 

kot bi se nevroni v mojih možganih spet nekako povezali. 

Seveda nisem križem rok čakala na to, menim pa, da mi 

je od vsega najbolj pomagala zemlja, ne nazadnje tudi po 

biodinamični metodi pridelana hrana. V mojem sedanjem 

življenju je zelo pomembno tudi delo za ljudi. Temu posvetim 

dnevno kar dobršen del svojega časa. 

To spada zraven, ko se odločiš, da boš pozitivno izkoristil 

vsak trenutek življenja, ki ti je na voljo, ker je življenje 

predragoceno, da bi ga zanemarjal z nepomembnostmi. 

Marjana nam potem postreže s skoraj filmsko zgodbo 

o nakupu zemljišča, ki ga je želela dodati parcelam, 

pridobljenim z dedovanjem. Znanje in vztrajnost sta 

ji pomagali prebroditi birokratske ovire in uspešno je 

zaokrožila posestvo na sedanjo velikost treh hektarov. 

Zanimiva je tudi Marjanina izkušnja ob delitvi posestva 

med dediče v njenem sorodstvu, ko je, navdihnjena z 

idejo priznane ameriške strokovnjakinje, predlagala 

salomonski način delitve posestva v naravi z žrebom 

predhodno soglasno določenih deležev, ki so ga vsi dediči 

sprejeli. Tako je bilo posestvo v naravi razdeljeno 

soglasno, na učinkovit in hiter način: 'Namesto da bi 

dediščina družino sprla, jo je povezala. To se mi zdi 

zelo pomembno.' 

Pa še druga zgodba. Ženska, ki je po izobrazbi diplomirana 

pravnica, po poklicu pa finančna odvetnica, 

opravi v eni od srednjih strokovnih šol potrebne izpite 

za program kmetovalec-zelenjadar, ker le tako lahko 

pridobi status kmeta, ki ga nujno potrebuje, če hoče po 

črki birokratskega zakona postati lastnica kmetijskega 

zemljišča. Zahtevano stopnjo strokovne usposobljenosti 

seveda pridobi, ustrezni upravni organ pa vnese 

njeno ime v takratni register kmetovalcev in tako tudi 

za pridobitev lastninske pravice na delu domačega posestva, 

kljub uveljavljanju predkupne pravice s strani 

države, ni več ovir. Samo enkrat lahko vprašate, kdo 

je ta neverjetno vztrajna oseba, ki je tudi nepoboljšljiva 

optimistka. Pravi, da so stvari v resnici enostavne, če 

se ravnaš po stari modrosti, da si to, kar je močna želja, 

ki te žene: kakršna je tvoja želja, takšna je tvoja volja, 

kakršna je tvoja volja, takšna so tvoja dejanja in kakršna 

so tvoja dejanja, takšna je tvoja usoda. Važno je, da vse, 

kar počneš, delaš strastno, tudi če pobiraš rdeče polže, 

ruvaš robido ali mešaš preslični pripravek. 

Slastna domača sladoledna pena, v katero je Marjana 

radodarno nasula svežega jagodičja z bližnjih grmičkov, 

pomeni prijeten zaključek današnjega obiska. Še bi 

radi posedeli, toda do odhoda vlaka ni več na pretek 

časa. S čudeži pa je bil ta dan že tako zelo radodaren.


Mala šola samopreskrbe 

Breda Medvešček 

V goriški Ajdi smo se lotili posebnega projekta 

trženja naših pridelkov. Pod okriljem vrtnarije 

Majdin Gaj smo organizirali ekološko tržnico, 

na kateri člani društva vsak petek prodajamo 

in kupujemo viške pridelkov. Pri prodaji svojih 

pridelkov ali pri nakupu pridelkov, ki so na volji 

na tržnici, lahko sodeluje vsak član društva, medse 

pa vabimo tudi pridelovalce in predelovalce iz 

ostalih Ajd. 

Glavni poudarek projekta ni tržna naravnanost, 

ampak gre predvsem za nekakšno malo šolo uresničevanja 

ideje o samopreskrbi in vzpodbujanju 

članstva k povečevanju pridelovanja in predelave 

zdrave hrane ob hkratnem doslednem upoštevanju 

vseh pravil biodinamične metode. Nekaj sodelujočih 

ima certifikat kakovosti DEMETER ali 

BIODAR, večina pa ne, vendar se med seboj tako 

dobro poznamo, da si lahko zaupamo. Končno pa 

tudi dolgoletna praksa in medsebojno sodelovanje 

veliko pripomoreta k temu, da znamo ločiti zrna od 

plev. 

Obiranje jabolk na 

demeter kmetiji v 

Cerkvenjaku 

Razpored obiranja jabolk 

- torek, 21.09.2010, sorti 'gala'in 'jonagold': 

Ajda Domžale z enoto Zasavje, 

- nedelja, 26.09.2010, sorti 'jonagold ' in ' gloster': 

Ajda Goriška in Ajda Posočje, 

- sobota, 02.10.2010, sorte 'jonagold ', ' gloster' 

in ' idared': Ajda Koroška in BD Podravje, 

- torek, 05.10.2010, sorti ' gloster' in ' idared': 

Ajda Gorenjska in Ajda Sostro, 

- nedelja, 10.10.2010, sorta ' idared': Ajda Štajerska, 

BD Pomurje, Ajda Dolenjska in Lan 

Bela Krajina. 

Društvom še sporočamo - predlagamo: 

- prihod na kmetijo ob 8. uri 

- začetek obiranja ob 8.30. uri 

- ob 12.30 uri malica 

- ob 17. uri zaključek obiranja 

Za pomoč pri delu prejme vsak obiralec 10 kg jabolk 

po izbiri. 

Pot do kmetije 

Po avtocesti iz smeri MB proti Lendavi, izvoz za 

Cerkvenjak. Na izvozu zavijete levo, navkreber 

proti Cerkvenjaku. Po ca. 500 m je z leve strani prva 

in edina stanovanjska hiša, pri kateri zavijete levo 

navzdol, proti avtocesti. Bodite pozorni, odcep je 

tik pred gozdom! Po 500m vas pot pelje preko avtocestnega 

nadvoza. Takoj za nadvozom zavijete 

levo. Po 300m je prostor za parkiranje. Do nasada 

je 300m hoje. 

Skrajšano: Od avtocestnega izvoza, na prvih asfaltiranih 

cestnih priključkih trikrat levo. Po ca. 1300m 

ste na cilju. 

Obisk priporočamo tudi družinam, saj bo v sodelovanju 

z Društvom prijateljev waldorfske pedagogike 

'Maj' iz Maribora organizirano varstvo otrok, ki 

bodo tako preživeli prijetne urice v naravi. Po končanem 

obiranju pa bomo v okviru debatnega kotička 

deležni odgovorov z dveh pomembnih področij 

antropozofije - waldorfske pedagogike ter biološkodinamičnega 

gospodarjenja.


Naročila jabolk 

Naročila zbirajo vsa slovenska BD društva (www.zveza-ajda. 

si/rubrika.asp?id=11), lahko pa svoje naročilo pošljete tudi 

neposredno na kmetija.demeter@gmail.com 

Opis sort 

GALA: Sorta, ki že celo obdobje sodi med najbolj priljubljene. Zori 

v začetku septembra in jo v kleti hranimo do januarja. Meso je hrustljavo, 

zelo čvrsto in sočno. Okus sladek in aromatičen. 

JONAGOLD: Druga najbolj iskana sorta, znana po številnih mutantih, 

ki se razlikujejo po različnem deležu pokrovne barve. Poleg 

klasičnega 'jonagolda' so voljo tudi: 'jonagored', 'jonagold de coster' 

ter 'jonagold novajo'. Plodovi dozorijo v zadnji dekadi septembra. 

V kleti zdrže do konca decembra. Meso je sočno, drobnozrnato, 

topno in srednje čvrsto. Okus sladko-kisel s prijetno srednje izraženo 

aromo. 

GLOSTER: Prepoznaven je po značilni podolgovato kopasti obliki 

s temnordečo pokrovno barvo z zelo rahlim vijoličastim nadihom. 

Zori v začetku oktobra, plodove lahko hranimo do konca marca. 

Meso je sočno in srednje čvrsto. Okus mil, sladko kisel s srednje 

izrazito aromo. 

IDARED: Sorta, ki je zaradi izjemne skladiščne sposobnosti nepogrešljiva 

v vsaki ozimnici. Zori v prvi dekadi oktobra, v kleti jo lahko 

hranimo do maja. Plodovi niso posebno občutljivi za otiske. Meso je 

sočno, prijetnega kiselkastega okusa z značilno aromo. 

Društvo za BD gospodarjenje Pomurje 

Sobota, 2. oktober ob 17. uri 

Delavnica priprava vegetabilnega preparata kamilice (503) 

v macesnovo lubje. Če ima kdo macesen, naj prinese vejo, 

odžagano na ta dan, s premerom 4 do 6 cm. Prinesite tudi 

kamilične cvetove. Zaželeno je, da javite udeležbo, in če kaj 

od naštetega lahko prinesete za delavnico. 

Delavnica bo v Pečarovcih 123 

Sobota, 9. oktober ob 14. uri 

Delavnica s prikazom priprave kompostnega kupa. Delavnico 

bo vodil naš član Dušan Marka. Ekološka kmetija 

Radikon, Dolga vas, Gl. ulica 186 A, Lendava 

18. in 19. oktober ob 18. uri 

Predavanje g. Braneta Žilavca, z naslovom Antropozofski 

pristop k vprašanjem prehrane – osnovne prehranske 

zakonitosti. Prispevek za predavatelja je 3 € za člane in 6 € 

za ostale/dan. 

Predavalnica Srednje biotehnične šole Rakičan 

Društvo Ajda Gorenjska 

Sobota, 2. oktober od 14. do 17. ure 

Praktično izobraževanje 

Zimska zaščita sadnega drevja, sajenje sadnega drevja, 

izdelava premaza za sadno drevje. Prikaz zasaditve drevja. 

Navodila za pripravo kompostnega kupa, ter razdelitev 

kompostnih pripravkov. 

Breg pri Žirovnici, Domačija Vočne 

Sobota, 23. oktober od 9. do 16. ure 

Predavanje: Prehrana v atropozofiji 

Uvodni 4 delni tečaj: Antropozofski pristop k vprašanjem 

prehrane predavatelj Brane Žilavec. Prispevek člani Ajde 15 €, 

ostali 20 €. 041 948 336 ga. Monika Brinšek. 

Dom krajanov na Blejski Dobravi 

Sobota, 6. november od 11. do 12. ure 

Praktično izobraževanje 

Izkopavanje rogov s kremenom. 

Breg pri Žirovnici, Domačija Vočne 

November 

Začetni tečaj biodinamike 

Prijave sprejemamo po telefonu Mihaela 04-572-56-18, 

Monika 04-530-56-50, zasedbe prostih mest. Prosimo, da se 

interesenti prijavijo, točen datum in lokacija bosta javljena 

naknadno. 

December 

Zaključno srečanje in predavanje, datum in lokacija bo 

javljen naknadno. 

Predavateljici Mihaela Zalokar in Monika Brinšek: Zdravilne 

rastline. Na srečanju boste lahko plačali članarino in ob 

tem dobili koledar za leto 2011. 

Veseli bomo domačih dobrot za skupno mizo. 

24

Revija Svitanje - Jesen 2010

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?