Revija Svitanje - Jesen 2010

wsljubljana

Letnik VI, številka 3

K a z a l oz a l

S V I T A N J E

Revija za negovanje kulture zavedanja

Kašeljska cesta 150 C

1260 LJUBLJANA-POLJE

Tel, fax: 01 549 01 55, mobi: 031 725 909

www.svitanje.si

GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA:

Marina Nuvak

STROKOVNI SODELAVCI:

Brane Žilavec, Aci Urbajs,

Matjaž Turinek, Drago Purgaj,

Elvira Devetak Zavodnik, Franka Ozbič,

Breda Medvešček, Jože Grabljevec

SLIKOVNI MATERIAL:

Aci Urbajs, Drago Purgaj, Viktor Berk,

Breda Medvešček, arhiv Parsival

PRELOM IN OBLIKOVANJE:

Žiga Vuk, zzigc.net

NASLOVNICA:

Viktor Berk - z dneva odprtih vrat na

DEMETER kmetiji Gales Marija in Darko

JEZIKOVNI PREGLED:

Betka Jamnik

TISK:

Tiskarna knjigoveznica Radovljica d.o.o.

Ljubljanska cesta 56

4240 Radovljica

IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK:

PARSIVAL, zavod, Ljubljana

Kašeljska cesta 150 C

1260 Ljubljana-Polje

Davčna št. 94313008

TR: 02031-0254286474

Tel: 01 549 01 55

revija@svitanje.si

LETNA NAROČNINA: 20 EUR

NAKLADA: 850 izvodov

PRILOGA:

Waldorfske novice

časopis Waldorfske šole Ljubljana

Vse pravice zadržane. Ponatis celote ali posameznih

delov je dovoljen le s pisnim dovoljenjem

uredništva.

ISSN 1854-1739

Kazalo 2

Uvodnik 3

Seznam BD kmetij 3

Antropozofija 4

Osnove antropozofije 4

Skrb za naravo 7

Vreme - dež 7

Načrtovanje BD sadovnjaka 2. del 8

Širjenje obzorij 10

Kaj je biodinamika? 8. del 10

Svetost vsakdana 14

Predstavljamo vam knjige 18

Sedem žit v ritmu tedna 18

Iz prakse za prakso 19

Iz prakse za prakso 19

Nekaj izkušenj iz prakse 20

Dogajanje 21

Pri Marjani na čudežni jasi 21

Mala šola samopreskrbe 23

Obiranje jabolk na demeter kmetiji 23

Revijo SVITANJE lahko naročite:

• na elektronskih naslovih

revija@svitanje.si

www.svitanje.si/narocilo

• ali z naročilnico, ki je objavljena v reviji.

Letna naročnina znaša 20 EUR.

Vabljeni tudi na novo spletno stran:

www.svitanje.si


U v o d

U v o d n i k

Marina Nuvak

glavna in odgovorna urednica

Dragi prijatelji,

pozdravljeni v jesenski številki

Svitanja. Kako neverjetno hitro

je minilo poletje in deževni dnevi so poskrbeli, da smo kar

naenkrat že globoko v jeseni. Vreme nam jo je dodobra zagodlo,

marsikatera kmetija se je morala spopasti s poplavo in celo

uničenjem pridelka.

Nepredvidene okoliščine so jo tokrat zagodle tudi našemu

uredništvu, čeprav tukaj posledic praktično ni bilo,

nasprotno, lahko bi rekli, da so nam nove okoliščine na

nek način pomagale. Pošta z naslovnico od gospe Thiesen

na Danskem ni in ni prišla, zato smo iskali kmetijo,

kjer bi lahko posneli jesenski motiv. In pot nas je pripeljala

do Demeter kmetije Pr'Matožet v Krašnji pri Lukovici,

kjer so nas z veseljem pričakali in nas pogostili.

Kmetija je bila lepo, praznično okrašena, saj so imeli

ravno dan odprtih vrat. Obiskovalcev žal zaradi dežja

ni bilo toliko, kot če bi bilo vreme lepo. Zato pa vsem

tistim, ki so zaradi vremena obisk opustili in seveda

tudi vsem ostalim, na naši naslovnici z veseljem posredujemo

majcen utrinek z njihove kmetije.

A tokratna številka prinaša še nekaj novosti. Z veseljem

sporočam, da nam je uspelo k sodelovanju pridobiti

nove sodelavce biodinamike, ki so nam, po pravici

povedano, že do sedaj vedno stali ob strani, a odslej

bodo skupaj urejali novo rubriko Iz prakse za prakso,

s katero želimo biodinamiko še bolj približati našim

bralcem.

Želimo, da bi revija Svitanje postala živa in zanimiva

za čim širši krog ljudi. Zato vas pozivamo, da našim

sodelavcem postavljate vprašanja, na katera vam bodo

odgovorili. Vprašanje lahko pošljete po pošti na naslov

uredništva: PARSIVAL, zavod, Ljubljana, Kašeljska

150 C, 1260 Ljubljana-Polje ali po elektronski pošti:

revija@svitanje.si.

Vsi ustvarjalci te številke vam želimo, da bi v njej vsakdo

zase našel čim več zanimivega branja.

Seznam biodinamičnih kmetij v Sloveniji 2010

priimek in ime ulica kraj telefon e-pošta st.* panoga

Bajde Branimir Ključevica 6 1423 Dobovec 03 563 96 10 bajdebranimir@gmail.com D Poljsko-vrtnarska

Balantič Franka Lendavske Gorice 254 a 9220 Lendava 02 577 12 57 franka.balantic@gmail.com D Vinogradniško-poljska

BIOKOR d.o.o.

Ana in Alenka Černec

Zilje 55 8344 Vinica 07 306 43 33 biokor.naravno@gmail.com D Poljedelsko-sadjarsko-vrtn.

Gales Marija Krašnja 26 1225 Lukovica 01 723 41 60 minka.gales@gmail.com D Živinorejsko-poljedelska

Golob Tomaž in Iris Nevlje 28 a 1241 Kamnik 01 839 13 65 tomaz.golob@kks-kamnik.si D Živinorejsko-poljedelska

Marolt Anton in Ivanka Dvorska vas 29 4275 Begunje 04 533 31 36 ivanka.marolt@gmail.com D Poljedelska

Ozbič Franka Vetrišče 7 5000 Nova Gorica 041 987 146 franka.ozbic@gmail.com D Oljke, sadje

Purgaj Drago Vanetina 13 2236 Cerkvenjak 02 703 46 61 drago.purgaj@gmail.com D Sadjarska

Rejc Marinka Krnice pri Novakih 8 4224 Gorenja vas 04 518 16 45 rejcmary@gmail.com D Živinorejsko.-poljedelska

Sešlar Franc Podlipovica 6 1411 Zg. Izlake 03 567 35 30 franc.seslar@slo-kabel.si D Živinorejska

Skrt Veronika Levpa 3 5214 Kal nad

Kanalom

05 309 48 37 D Poljedelsko-živinorejska

Urbajs Aci Rifnik 44b 3230 Šentjur 03 749 23 73 aci.urbajs@amis.si D Vinogradniško-poljedelska

Venir Stancich Ivana Volčji Grad 40 6223 Komen 05 766 82 45 prikamnarjevih@mail386.

com

vP/D

Vinogradniško-sadjarska

Videmšek Cvetka Prešernova ulica 26 1233 Dob 01 721 20 03 cvetka.videmsek@gmail.com D Živinorejsko-poljedelska

Zalokar Mihaela Podhom 42 4247 Zg. Gorje 04 572 56 18 D Poljedelsko-živinorejska

Zavodnik Franc Selo pri Žirovnici 35 4274 Žirovnica 04 580 43 00 ef.zavodnik@gmail.com D Poljedelsko-sadjarska

Žvan Mira in Anton Blejska Dobrava 65 4273 Blejska

Dobrava

04 587 43 40 mira.zvan@gmail.com D Živinorejsko-poljedelska

Kek Marko Prešernova ulica 4 1370 Logatec 05 901 73 02 marko.kek@prolog.si vK Čebelarstvo

Kadič Suzana Vitovlje 8 6210 Sežana 031 583 686 andre.kadic@siol.net vK Vinogradniško-sadjarska

Pečeniko Marjana Pia Branik 10 A 5295 Branik 04 615 914 pecenko.marjana@siol.net vK Njivsko zelenjadarstvo

*status: D - Demeter vP - v preusmeritvi vK - 1. leto v kontroli


4

AAn t rn o pto zro f io

j

Osnove antropozofije

Opisovanje značilnosti bitij, stvari in

pojavov z različnih vidikov

Brane Žilavec

Seveda, tukaj se takoj pojavi vprašanje, ki je glede

na obstoj številnih svetovnih nazorov, filozofskih in

religijskih tolmačenj, znanstvenih teorij in drugih

poizkusov vseobsegajoče razlage sveta zelo upravičeno:

Kako lahko Steiner trdi, da obstaja neka

'objektivna realnost v njeni višji potenci', ko pa nam

naše izkušnje govorijo ravno nasprotno? Kako lahko

ločimo, katera razlaga je prava, kadar naletimo

na nasprotujoče si razlage? Prvi razlog, zakaj lahko

antropozofija oz. duhovna znanost najde pot iz te

zagate, je njena osnovna drža.

'Ena stvar je značilna za duhovno znanost, in to

je njen odnos. Vsaka misel je prežeta s tem odnosom

... Duhovna znanost hoče razumeti in slediti

vsa dogajanja v življenju in v duhovnem življenju

brez predsodkov. Duhovna znanost ne želi uporabiti

merila simpatije in antipatije, temveč želi raje

razumeti vse, kar obstaja v človeškem življenju in v

duhovnem svetu na nepristranski način. Duhovna

znanost se ukvarja z razumevanjem.' 2

Torej, prva ovira na poti do 'objektivne realnosti

v njeni višji potenci' je, da imamo ljudje zavedno

ali nezavedno tendenco, da prilagajamo objektivna

dejstva, ki jih srečujemo v zunanjem svetu, našim

čustvenim potrebam in hotenjem. Tovrsten način

razmišljanja je zelo razširjen, na primer v politiki

in medijih, ali pa v našem neposrednem okolju. In

tudi antropozofi niso imuni proti tej nevarnosti.

Pravzaprav bi bilo nečloveško, če bi se ljudje odrekli

svojim čustvom in svojim hotenjem. Ampak

interesno obarvano razmišljanje in razumevanje

sveta ne more biti objektivna resnica, ki velja za vse

ljudi. Zatorej je naša naloga, da se lotimo vzgoje lastnega

mišljenja.

V prejšnjem prispevku je bila obravnavana vloga

mišljenja kot organa za zaznavanje duhovnih

realnosti. Osnovni zaključek lahko povzamemo z

naslednjimi Steinerjevimi besedami:

"Mišljenje je povezano z idejami, tako kot je oko

povezano s svetlobo in uho z zvokom – mišljenje

je organ zaznave ... Objekti zaznave so ideje

(misli, pojmi). Ko naše mišljenje doume neko

idejo, se poveže s temelji univerzalnega obstoja.

To, kar aktivno deluje v zunanjem svetu, vstopi

v človeški duh. Človek se združi z objektivno

realnostjo v njeni višji potenci." 1

'Duhovna znanost, ki mora razviti zdrave principe

za razumevanje življenja, ima mnogo dela v najbolj

raznovrstnih področjih življenja. Prva in najbolj pomembna

stvar je, da se naučimo načina razmišljanja

in da spoznamo notranje zakone in nagibe misli. V

nasprotnem primeru se lahko nekomu pripetijo vse

vrste nenavadnih, fantastičnih zadev. 3

To je nekaj, kar nas lahko usmeri k študiju duhovne

znanosti in k iskanju praktičnih nizov misli; nekaj,

kar nas lahko spodbudi, da raziščemo vprašanje,

kako moramo misliti, če želimo videti, kje obstajajo

pomanjkljivosti v svetu ... z namenom, da prepoznamo,

kje ležijo korenine brezštevilnih nesporazumov

glede na ideje, ki jih imajo ljudje o svetu.

Ali nima nekdo, ki se ukvarja s predstavami sveta,


5

ap o z o f

vedno znova izkušnjo, da nekdo misli tako in nekdo

drug nekaj drugega; en človek odobrava določeno

stališče z mnogimi dobrimi razlogi – nekdo

lahko najde dobre razloge za karkoli – medtem ko

ima drugi enako dobre razloge za njegovo lastno

stališče. Prvi človek ugovarja svojemu nasprotniku

z enako utemeljenimi razlogi, kot so tisti, s katerimi

mu ugovarja njegov nasprotnik.' 4

Preden se poglobimo v vzroke, zakaj je temu tako,

je potrebno opozoriti na eno od osnovnih napak, ki

se jo moramo zavedati, če želimo priti do resničnega

razumevanja sveta.

'Pogosto se dogaja, da ljudje rečejo, da bi morala biti

resnica preprosta. Razlogi za takšno zahtevo tičijo v

lenobi in odporu do tega, da bi se morali spoprijemati

s številnimi koncepti. Ampak največje resnice

se lahko razumejo le, kadar so duhovne sposobnosti

uporabljene do njihovih skrajnih zmožnosti. Če

so znatni napori potrebni, da se opiše stroj, je prav

gotovo nerazumno zahtevati, da bi bile največje resnice

obenem tudi najbolj preproste.' 5

Na moje presenečenje sem srečeval tudi med antropozofi

posameznike s podobnimi tendencami.

Čeprav je za razumevanje Steinerjevih besedil potreben

precej večji napor kot za razumevanje delovanje

stroja, in čeprav je ena od posledic resnega

študija duhovne znanosti zavedanje o njeni izjemni

kompleksnosti, so se določeni posamezniki obnašali,

kot da imajo v njihovi posesti edino možno razlago

določenega problema oziroma kot da je njihovo

stališče v določeni razpravi edino pravilno. Seveda

tovrsten pristop ne vodi k resnici, kajti 'ko se vzpenjamo

v višje svetove, moramo razumeti potrebo,

da nismo zadovoljni samo z enim stališčem. Na to

se moramo pripravljati z namenom, da se izognemo

zmedenosti. To lahko storimo le na ta način, da

že v fizičnem svetu pridemo do uvida, da se rešitev

ne more doseči z motrenjem katerekoli zadeve z

enega samega stališča ...

Kaj je določena stvar, se mora predstaviti z različnih

vidikov - na primer drevo, ki je fotografirano

z različnih strani, z različnih razglednih mest. Na

podoben način se resnica ne more doseči s pomočjo

razumevanja, ki poskuša zaobjeti določeno stvar z

enim samim bežnim pogledom, ampak samo kadar

se združijo pravilni pogledi z različnih perspektiv.' 6

Steiner opozori, da imamo ljudje dar mišljenja zato,

da vsako stvar temeljito premislimo z vseh zornih

kotov, preden jo izrečemo ali zapišemo. V tem procesu

si sami zastavimo vse možne ugovore, ki nam

bi jih lahko podali drugi ljudje, in poskušamo najti

nanje tudi ustrezne odgovore, preden gremo z našim

mnenjem v javnost. V predavanjih, kjer Steiner

razloži načela in navodila za izvedbo dobrega predavanja,

lahko zasledimo naslednjo navodilo:

'Če želimo delovati v smislu antropozofije, imamo

pred seboj nalogo, da se naučimo dobrega govorjenja

... Vse definiranje preneha; tu uporabimo besedo

karakteriziranje. Z besedami se ravna na takšen

način, da se vsako besedo resnično občuti kot

nekaj nezadostnega in da tako dobimo spodbudo

za podrobno opisovanje tega, kar želimo postaviti

pred človeštvo z najbolj raznoterih vidikov – da

se premikamo okoli zadeve do določne mere, in da

predstavimo njene značilnosti z najbolj raznoterih

vidikov.' 7

Torej, definicije ne morejo zadoščati za to, kar nam

prinaša antropozofija, kajti le-ta je v svojem bistvu

način razumevanja nadčutnih dimenzij sveta okoli

nas. Čeprav nam opisovanje stvari z različnih vidikov

lahko koristi v mnogih vsakdanjih življenjskih

okoliščinah, pa je tovrsten način dojemanja bitij,

stvari in pojavov nujen predpogoj za razumevanje

duhovnih svetov.

'Človek današnje dobe hoče razumeti vse z vidika

razuma – vsemu vtisne pečat s svojim intelektom.

Toda istega trenutka, ko prestopimo prag, ki vodi

iz čutnega v nadčutne svetove, ta možnost razumevanja

resničnosti – zgolj s pomočjo razuma – preneha.

Razum nam lahko zelo dobro služi na Zemlji,

toda nemudoma, ko človek vstopi v nadčutne svetove,

razum ni več sam po sebi sredstvo za doseganje

spoznanja, čeprav se lahko še vedno smatra za

uporaben inštrument.

Razum nadvse rad prikazuje razlike in zahteva definicije

z namenom, da bi razumel stvari. Tisti med

vami, ki ste pogosto poslušali moja predavanja, ste

morali opaziti skoraj popolno odsotnost definicij –

kajti prava narava stvari se ne more doumeti na ta

način. Seveda obstajajo dobre in slabe definicije –

nekatere bolj obsežne, druge manj zadovoljive. Z

namenom, da bi razumeli stvari na Zemlji, so nam

lahko definicije v pomoč. Kadar pa je vprašanje razumevanja

resničnosti – predvsem nadčutnih dejstev

– tedaj ne moremo več definirati, temveč moramo

karakterizirati; tedaj je potrebno opazovati

dejstva in bitja z vseh možnih vidikov.


6

a n t r o p o z o

Definicije so vedno enostranske in spomnijo tistega,

ki je študiral logiko stare grške filozofske šole, na njihov

poskus, da bi definirali človeka. Nekoč so prišli

do naslednje definicije: 'Človek je bitje z dvema nogama

brez perja.' Naslednji dan je nekdo prinesel s seboj

oskubljeno kokoš in izjavil: 'To je bitje z dvema nogama

in nima nobenega perja; potemtakem je to človek.'

Pogosto se lahko spomnimo tega primera, predvsem

takrat, kadar se zahtevajo definicije za nekaj, kar je

tako mnogostransko in globoko filozofsko, da so definicije

nezadostne in da je vse, kar lahko naredimo,

podrobno opisovanje raznovrstnih značilnosti.

Z namenom, da bi bili sposobni razločevati različna

bitja v nadčutnih svetovih, bi želeli ljudje imeti predvsem

definicije. In zato sprašujejo: Kaj natančno je

to ali ono bitje? Toda bolj ko nekdo prodira globlje

v nadčutne svetove, bolj se tam bitja stapljajo eden v

drugega; v nadčutnih svetovih ne obstaja več nobenih

meja in posledica tega je, da je zelo težko razločevati

eno bitje od drugega. Predvsem pa ne smemo pozabiti

na element razvoja.' 8

Seveda, Steiner nam navkljub tem težavam v njegovih

knjigah in predavanjih podaja kar podrobne

razlage raznovrstnih značilnosti duhovnega sveta.

V knjižici Human and Cosmic Thought 9 (Človeška

in kozmična misel) nam predstavi obstoj dvanajstih

različnih pogledov na svet (materializem, realizem,

idealizem itd.), sedem razpoloženj, s katerimi gledamo

na svet (misticizem, empirizem, okultizem itd.) in

še štiri druge načine razumevanja sveta. Za resnično

razumevanje vseh teh svetovnih nazorov bi bil potreben

resen študij filozofije. Za začetek pa je dovolj, da

se zavedamo, da obstajajo raznovrstne razlage sveta,

ki so kot nekakšna kopija zodiaka in planetarnega sistema

na miselnem nivoju.

'Vsa ta doumevanja sveta resnično obstajajo in se jih

lahko zagovarja. Možno je navesti najbolj pametne

razloge za vsakega od njih. Možno je, da se prisvoji

kateregakoli od njih in se s pametnimi razlogi zavrne

vse ostale ... (Ampak) če se nekdo želi seznaniti z

nevidnim ustrojem sveta, potem mora vedeti, da pot

do njega vodi skozi vse te obstoječe vstopne točke.

Ne obstaja samo eno pojmovanje sveta, ki se ga lahko

upraviči, temveč jih obstaja (triindvajset).' 10

se pogleda na svet – temveč v posploševanju kateregakoli

pogleda na svet na celotno paleto življenjskih

izkušenj. Če vzamemo za primer eno od današnjih

prevladujočih načinov razumevanja sveta, ki ga vsi

poznamo - materializem. Steinerjevo mnenje je, da 'ni

potrebe, da bi smatrali argumente, ki se jih podaja v

obrambo materializma, za neresne, kajti velika količina

bistroumnega pisanja je bilo posvečenega tej temi.

Materializem velja v prvi vrsti za materialno življenje,

za materialni svet in njegove zakone ... kadar pa materialisti

govorijo o duhu, bodo verjetno sposobni izreči

same neumnosti ... Materializem ni napačen, kajti

ko se ga uporabi znotraj omejenega področja ... potem

je pravilen. Kar pa je narobe, je, če se ga napravi obče

veljavnega. Zatorej je nujno, če želimo razviti pravilno

idejo o naravi mišljenja, da jasno razumemo, da resnica

misli na področju, kateremu pripada, ni dokazilo

za njeno splošno veljavnost. Nekdo mi lahko nudi

popolnoma pravilen dokaz o tem ali onem, pa vendar

ta ne bo veljal na področju, kateremu ne pripada. Zatorej

se mora vsak, ki se namerava resno ukvarjati s

potmi, ki vodijo k pojmovanju sveta, zavedati, da je

prvi bistveni pogoj, da se izogiba enostranskosti.' 11

Iz vsega povedanega je torej razvidno, da je ena od

potrebnih priprav za zdrav vstop v višje svetove tudi

razvoj vsestranskega, gibljivega mišljenja, ki si ga lahko

razvijemo s pomočjo duhovne znanosti. Antropozofija

je v svojem resničnem jedru najbolj vseobsegajoč,

vse vključujoč in strpen način razumevanja sveta.

Seveda, to ni vedno primer s tistimi, ki se prištevajo

med antropozofe. Ampak, duhovna znanost nam

omogoča razumeti tudi vzroke za tovrstno obnašanje.

'Zakonitosti kozmičnega mišljenja delujejo v človeku.

Njihovo poznavanje nam lahko pomaga razumeti življenje

in potem razumeti nas same. Na ta način se

tudi takrat, ko moramo biti - zaradi enega ali drugega

razloga – postavljeni v življenje enostransko,

zavedamo, da pripadamo večji celoti, da smo vezni

členi v miselni logiki vesolja. In v procesu učenja z

namenom, da bi doumeli te povezave, deluje duhovna

znanost kot naš vodič; pomaga nam razumeti naše

enostranske nagnjenosti, prav tako kot nam razširja

naš celoten obseg znanja. Na ta način lahko najdemo

takšno miselno zgradbo, ki je nujno potrebna ravno

za današnji čas.' 12

V tem dejstvu lahko najdemo 'izvor brezštevilnih nesporazumov

z ozirom na ideje, ki jih imajo ljudje o

svetu.' Vzrok temu ni v tem, da bi bil eno razumevanje

sveta pravilno in drugo napačno – kar se običajno

poskuša dokazovati, ko se soočita dva nasprotujoča

In potem ko spoznamo, da so naše enostranske nagnjenosti

obenem tudi vir vseh naših osebnih sposobnosti,

si lahko rečemo: 'Sedaj, ker se nahajam tu z mojim

načinom razmišljanja, sem v položaju, da lahko

opravim dobro delo na določenih področjih.


SNk r b az a r a v

Ostal bom na teh področjih; s pomočjo duhovne

znanosti pa bom izpopolnjeval vrzeli, ki jih imam v

drugih načinih doumevanja sveta.' 13

Najbolj pomembno je, da se bo razumevanje sveta

in naše vloge v svetu na ta način poglobilo in bomo

tako postali bolj strpni do drugače mislečih. Če bi

se lotili raziskave konfliktov in vojn med ljudmi, bi

lahko v mnogih primerih odkrili, da je bil v ozadju

konflikt dveh različnih svetovnih nazorov. Tovrstni

konflikti pa ne bi bili možni, če ne bi obstajalo

dejstvo, da imamo ljudje na voljo 'triindvajset upravičenih

imen za kozmična pojmovanja ... ki imajo

vsa svoje opravičilo ... In sedaj poskusite na temelju

tega ... razumeti nalogo, s katero se sooča duhovna

znanost: nalogo, da deluje kot mirovni posrednik

med raznovrstnimi svetovnimi nazori. Pot k miru

je v spoznanju, da so lahko svetovni nazori v njihovi

povezavi in medsebojnem delovanju na drug

drugega, na določen način pojasnjeni – ne morejo

pa voditi k notranji naravi resnice, če ostanejo enostranski.'

14

Svet je brezmejen, tako po kakovosti kot po številu

... Najhujši sovražniki resnice so kozmična pojmovanja,

ki so izključujoča in si prizadevajo za dokončnost

– doumevanja tistih, ki hočejo izoblikovati

nekoliko misli in si predstavljajo, da lahko z njimi

zgradijo zgradbo sveta ... Ko nekdo postane iskalec,

če se nekdo resno odloči, da bo deloval v tej smeri,

potem se le-ta nauči prepoznati, kako mora združiti

skupaj spodbude z najbolj raznovrstnih strani z

namenom, da doseže spoznanje sveta.' 15

Opombe:

1

Steiner, Isis Mary Sophia, Prologue Living Thinking,

SteinerBooks, 2003

2, 5, 6

Rudolf Steiner

3, 4, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15

Steiner, Human and Cosmic Thought,

Rudolf Steiner Press, 1991, predavanja Berlin,

20., 21., 22., 23.01.1914 na voljo brezplačno na

www.rsarchive.org

7

Steiner, The Art of Lecturing, Dornach, 12.10.1921

8

Steiner, , Christ at the Time of the Mystery of Golgotha

and Christ in the 20 th Century, London, 2.05.1913

Vreme - dež

Aci Urbajs

V času, ko pišem, so se kozjanski griči zavili v

meglo. Narahlo dežuje in vremenska napoved je

ponoven dež v prihodnjih dneh. V času zorenja

grozdja nespodbudna novica. V prispevku

bom skušal opisati svoja stališča o prepletenosti

vremena, vinograda in biološko dinamične

prakse.

Vreme je tema, kako začeti razgovor z neznancem.

Kar precejkrat godrnjamo čez njega, ali je: prevroče,

soparno, mrzlo, vetrovno, premokro ... .skoraj ga ni

junaka, da se z ugotovitvijo ne strinja. In razgovor

steče.

Na vreme so vezani ljudski reki in pregovori: 'Da

po dežju posije vedno sonce', mi večkrat vlije pogum,

a včasih je za celoletno delo prepozno. Tudi

ljudska opažanja, da kakšno je vreme na določen

dan, takšna bo letina, da slutiti veliko mero proučevanja

vremenskih dogodkov v preteklosti. Opazovanje

vetra, oblakov in drugih vremenskih dogajanj

je botrovalo, da si je kmet pridobil senzibilnost

predvidevanja vremenskih dogajanj. Moj sosed na

primer je ni imel in vedno, ko je pokosil travnik, je

začelo deževati ... in je deževalo tri dni.

Sedaj je glede vremenske prognoze vse bolj ali manj

jasno. Meteorološke napovedi so s sodobno tehnologijo

precej točne in lokalno zanesljive. To vsekakor

deluje pomirjajoče na kmeta, saj si lahko določi

taktiko aktivnosti prihajajočih dni, kot so žetve, trgatve,

sušenje krme in druga spravila.

Vinograd potrebuje tako sonce kot dež. Ti dve vremenski

skrajnosti (nasprotujoči si sili) vplivata na

vinski letnik. Iz arheoloških virov ima trta svoj dom

v Aziji v stari Mezopotamiji ter na področju okoli

Črnega morja. Njena pot je bila vezana na razcvet

kultur, egiptovske, grške, rimske. Kjerkoli so rimske

legije osvojile ozemlja, tam so posadili vitis vinifero

- trto.

V Evropi so najboljše vinogradniške lege sušna in

zmerno topla področja. V Alzaciji na primer pade

le 300 do 600 litrov na kvadratni meter letnih padavin.

Na mojem Rifniku pa dvakrat več.


s k r b z a

Toda dež ni nosilec samo vodnih etrov temveč tudi

zračnih. Dež, ki pade na zemljo, pronica skozi zemljine

razpoke in kanale deževnikov, strig krtov ...

v zemeljsko globino. S svojo maso in potjo pa opravlja

delo (delo = masa x pot). In to delo se imenuje

zračenje prsti. Vakum, ki nastaja ob polzenju vode

skozi prst, napaja prst z zrakom. To opazimo, ko

po dežju stopimo v mehka tla. Če si predstavljamo

prerez te zračne prsti, zgubimo eksaktno mejo med

zrakom in prstjo. Zračne in zemeljske sile se nekako

prepletajo. In tudi zemlja se dviguje v zračne sfere.

R. Steiner je dejal, da so drevesa kot nakopičena zemlja.

Fizične mejo med fizičnim in etrskim kraljestvom,

zamegljeni akvarel.

Dež ne opravi dela- zračenja, če so tla zbita, saj je

njegova pot v zemlji kratka. Nastanejo luže. Rastline

se lahko celo zadušijo, ne zgnijejo. Tudi zato v

mojem vinogradu ni traktorja, ki bi zbijal zemljo in

vsa opravila v vinogradu naredim ročno, nežno.

Ta zračnost v vinogradu prinaša nove kvalitete.

Aroma vina je odvisna od zračnosti prsti.

Ilovnata, zbita, težka zemlja daje mineralno bogata

vina, a na vonj precej zaprta, v nasprotju vinograd

z zračnih tal daje bolj dišeča in sveža vina. Etri toplote,

svetlobe in zračnosti oblikujejo vonj vina, ki

iz kozarca oblikuje nevidni prostor vonjav, se dvigujejo

tja, kjer so nastali.

Karakter zemlje, imenovan 'terrior' , ima v vinogradništvu

vse večji pomen. A le, če pustimo zemlji

njeno lastno pot, jo le spodbudimo z B-D pripravki.

Dež je nosilec življenja v tleh. Če tehtamo saharski

pesek v eni roki in prst iz tropskih gozdov v drugi,

ne potrebujemo mikroskopa, da ugotovimo, v kateri

zemlji je več življenja. Le živa zemlja daje novo

življenje, nove oblike ... A to življenje naj ostane v

tleh, naj se glive ne dvignejo na grozdje.

Ko končujem te vrstice, je posijalo sonce. Je še pravi

čas, da skuham čaj iz preslice, pripravim kremen

iz roga in zadnjič zameglim vinograd ... saj trgatev

prihaja!

Načrtovanje in naprava

biološko-dinamičnega

sadovnjaka 2. del

Materiali in njihov vpliv

Drago Purgaj

Iz ekološkega vidika bi bilo idealno, če bi nasade

predstavljala samo drevesa ter rastline, ki sodijo v

sadovnjak. Z uvedbo opore, namakalnega sistema,

protitočne zaščite idr. pa postanejo le-ti zelo obremenjeni

z različnimi materiali. Zato si moramo prizadevati

za uporabo naravnih materialov, takšnih, ki ne

rušijo naravnega ravnovesja.

Ugotovljeno je, da se pri napravi klasičnega sadovnjaka

s 3000 drevesi, s protitočno zaščito, impregniranimi

stebri in koli, v eni življenjski dobi, tj. v 20-ih

letih, v tla izpere:

- cinka: 48.6 kg/ha

- kroma: 5.7-7.2 kg/ha

- bakra: 7.5-10.8 kg/ha

- bora: 6.5 kg/ha.

Med snovi, ki zelo neugodno vplivajo na okolje, sodi

tudi katran, ki se uporablja pri impregnaciji lesa. Poleg

neposredne škode na sadnem drevju, ki se med

drugim odraža v močnejšem pojavu rakavih dreves,

so opazni tudi posredni učinki, na primer vpliv na

deževnike (Lumbricidae). Deževniki se mest z impregniranim

lesom izogibajo, zato ostaja nepredelano

odpadlo listje, v katerem prezimijo tudi trosi

škrlupa idr.

Ravno tako so z ekološkega vidika neprimerni koli

iz tropskega lesa, predvsem zaradi obsežnih krčitev,

ki so jim podvržene tovrstne plantaže in zaradi oddaljenosti

ter dolgim transportnim potem.

Hkrati se v nasadih pojavlja še veliko nerazgradljivih

materialov, kot so protitočne mreže, različna veziva,

cevi za namakanje idr. Omenjeni materiali ob

tem, da so povzročitelji neravnovesij, obremenjujejo

tudi z vidika stroškov. Ocenjuje se, da je neposredni

strošek uničenja ene tone tovrstnih materialov od

120 do 200 EUR.

8


n a r a v o

9

Tehnološki ukrepi v ekološkem

sadjarstvu

Uporaba strojev

V ekološkem sadjarstvu imajo prednost stroji, s

katerimi kar najbolje varujemo tla. Velja temeljno

pravilo, da s stroji, npr. traktorji, vozimo po nasadu

čim manj in s kolikor mogoče malo teže. Priporočljiva

je uporaba širokih pnevmatik, s katerimi varujemo

travno rušo pred poškodbami. Pomemben

je tudi pritisk v gumah. Z nizkim pritiskom povečamo

površino ter zmanjšamo specifični pritisk na tla.

Enako moramo biti pozorni pri izbiri pršilnika.

Izbiramo med nošenim ali vlečnim pršilnikom. V

primeru večjega volumna se odločamo za vlečni

pršilnik.

Za mulčenje, ki je hkrati površinsko kompostiranje,

uporabljamo dva tipa mulčerjev. Za mulčenje

vejevja so primernejši tako imenovani kladivarji.

Mulčenje trave pa opravimo z rotacijskimi mulčerji.

V obeh primerih je zelo pomembna njihova širina,

saj je od širine odvisno število prehodov posamezne

vrste. V času spravila sadja varujemo tla s transportiranjem

velikih zabojev. Obremenitev tal pa še

dodatno zmanjšamo z uporabo zbiralnih prikolic.

Negovanje tal

Cilj negovanja tal v ekološkem sadjarstvu je večja

proizvodna sposobnost in ohranjanje zdrave strukture

ter aktivnosti tal. Zato morajo biti tla porasla.

Le spomladi po cvetenju ter do stadija T pri jablani,

ko so potrebe po dušiku največje, moramo ohranjati

pas pod drevesi čist in nezatravljen.

Jeseni, ko rastline potrebujejo malo dušika, ima

ozelenitev pasu pod drevesi vrsto koristnih učinkov,

kot so:

- boljša obarvanost plodov,

- daljša obstojnost plodov,

- manj predebelih plodov.

V zadnjem času so razviti nekateri novi načini obdelave

tal, predvsem pas v vrsti. Eden takih je Sandwich

System. Ta temelji na obojestranskem okopavanju

prostora v vrsti, pri tem pa ostaja nizko rastoč

zatravljen pas v sredini vrste. Celotna talna površina

brez konkurence ostane ob drevesu enako velika

kot pri okopavanju celotne vrste. Pomembno pri

tem pa je, da tovrstno okopavanje opravimo s stroji,

ki ne povzročajo poškodb na deblih in koreninah.

Gnojenje

Po ekoloških ter biološko-dinamičnih smernicah

mora gnojenje sadovnjakov potekati v skladu s potrebami

po hranilnih snoveh. Potrebe najlažje ugotovimo

s pomočjo analize tal. Analize tal delimo v

dve skupini. S prvo skupino analiz ugotovimo tip

tal. Z drugo skupino pa ugotavljamo vodotopne

in rastlinam dostopne hranilne snovi v tleh, kot

so fosfor, kalij, magnezij, kalcij ter njihove zaloge

v tleh. Z obsežnejšo analizo tal je mogoče določiti

tudi več deset mikroelementov v tleh. Posebno poglavje

predstavlja dušik, ki ga določamo z analizo

imenovano Nmin. Ta metoda temelji na ugotavljanju

zalog mineralnega dušika v tleh, ki sestoji iz

nitrata (NO3), nitrita in amonija (NH4). V času vegetacije

so nam v veliko pomoč tudi analize rastlin

in analize listov. Bolj izkušeni sadjarji pa sprotne

potrebe po hranilih ugotavljajo tudi z vizualno analizo

rastlin.

Potrebe jablanovega nasada so pri povprečnem pridelku

25 do 50 t/ha sorazmerno majhne. Drevesa

vzamejo iz tal 20-30 kg N, 5-15 kg P2O5, 50-80 kg

K2O, 17-20 kg CaO in 6-8 kg MgO. Upoštevati velja,

da hranila, dodana z gnojili, niso v celoti dostopna

rastlinam, ker se del izgublja z izpiranjem, del pa je

vezan tako, da rastlinam ni dostopen. Hkrati pa rastline

delno same uravnavajo prisvajanje hranilnih

snovi, tako da se v območju blizu korenin (rhizosfera)

sprošča bistveno več fosforja, kalija in dušika

kot v tleh, ki so oddaljena od korenin.


Š i r j e n

Š i r j e n j e o b z o

V ekološkem in biološko-dinamičnem sadjarstvu omenjene

potrebe nadoknadimo pretežno z organskimi

gnojili, saj je uporaba mineralnih gnojil omejena le na

fosfate, patent kalij, kamninske moke ter nekatere dodatke.

Zgornja meja pri vnosu dušika znaša v ekološkem

sadjarstvu 170 kg/ha letno, v biološko dinamičnem

sadjarstvu pa le 90 kg/ha letno, zato je potrebno

kontinuirano in natančno odmerjanje dovoljenih količin

hranilnih snovi v času, ko je njihov sprejem največji.

Ugotavljamo, da je potrebno pazljivo ravnanje tudi

pri vnosu organskih gnojil. V sadjarstvu ima kompost

prednost pred nepreperelimi organskimi gnojili, kajti

ta povzročajo veliko težav. Pogost je na primer pojav

glivičnih bolezni. Ravno tako pa prevelike količine

kompostov povzročajo zablatenje. Da bi zagotavljali

optimalno stopnjo organske snovi je potrebno harmonično

in kontinuirano gnojenje.

Priprava komposta

Osnova komposta je dobro preperel hlevski gnoj, najbolje

prežvekovalcev iz ekstenzivne reje. Temu se dodaja

rastlinski kompostni material, torej snovi pridobljene

na osnovi rastlin in mikroorganizmov. Na sadjarskih

kmetijah je to tudi vejevje od obrezovanega drevja, tropine

ipd.

Pri pripravi kompostnega kupa si prizadevamo za

čimbolj optimalno razmerje med oglijikom in dušikom

(C/N) 10:1. Za primerjavo naj navedem, da je začetno

C/N razmerje pri govejem gnoju približno 20, pri

ostankih obrezovanja 100-150, pri smrekovem žaganju

pa med 200-230. Priporočljivo torej je, da omenjene materiale

kompostiramo skupaj s hlevskim gnojem ter jim

dodamo kompostne preparate, ki pospešujejo proces

razgradnje organske snovi. Kompostni kup zložimo v

obliki trapeza, ki je spodaj do 2 metra širok in do 1.5

metra visok. Zaradi primerne vlažnosti je za kompostiranje

ugodna polsenčna lega, najbolje v smeri sever-jug.

Kompostne kupe pokrivamo z materiali, ki prepuščajo

zrak, zaradi zračenja pa jih tudi večkrat premečemo.

Komposti, cepljeni z biološko dinamičnimi preparati,

imajo praviloma večjo hranilno vrednost.

Poleg omenjenega komposta je dovoljena tudi uporaba

tropin, kot so ricinusove, repične in druge. Na večini

kmetij je precej dostopen kompost iz zelenih rastlin.

Prepovedana pa je uporaba odpadkov živalskega izvora,

kot so mesna in krvna moka, rožena in kostna moka

idr. Enako velja za komposte iz komunalnih odpadkov,

pri katerih se pojavljajo presežki težkih kovin. Ravno

tako pa je prepovedana tudi uporaba blata iz čistilnih

naprav.

www.kmetija-demeter.net

Kaj je biodinamika?

8. del

Zorenje, zrelost in kozmični vplivi

V prejšnjem poglavju smo predlagali razvoj

alternativnega konceptualnega modela življenja,

izvirajočega iz naravne sile. Komplementarni

polarnosti smo pokazali manifestiranje te sile –

kot iščoča središče ali periferijo. Zdaj pa razširimo

to diskusijo z več detajli.

Raztezanje in krčenje

Goethe je prvi na ta način opisal metamorfozo rastlin.

Razumel je, da se rastlina razvija skozi niz

stopenj. Vsaka stopnja ima obdobje raztezanja, nato

obdobje dozorevanja ali krčenja. Goethe je izmenične

stopnje videl takole:

skrčena oblika

razširjena oblika

seme ------->

Vsaka grča rastline kaže ta ponavljajoč

i se vzorec. Najprej se

konkavna čaša sence listnega vozla

razširi navzven. Podpira konveksno

rast popka, ki se skrči v

navzgor segajočo obliko. Popek

generira nov vozel in vzorec se

ponovi. Na najvišjem vozlu popek

še vedno generira novo rast.

Tukaj vidimo ponovitev središča

krčenja k središču raztezanja.

Steiner je to alternacijo pokazal kot povezano z dvema

poloma življenjske sile. Obstaja zemeljska sila,

povezana z vodo, luno in elementom kalcijem. To

silo je mogoče videti v bujnih, zaobljenih oblikah

rastline, vegetativnemu delu obnavljanja in količini

rastlinske snovi. Ta rastni vzorec izvira iz polarnosti

v smeri iskanja središča.


j e o b

r i j

11

Njegovo dopolnilo je sila zorenja, povezana s svetlobo,

toploto, soncem in elementom kremen. Ta

sila utrdi rastlino, razvije vertikalno obliko, pomaga

s tem, da v rastlino prinaša zunanji ali kozmični

vzorec. Kozmična narava se pokaže kot lastnost

rastline preko hrane, arome, sadeža in cvetenja. Kot

bomo kasneje povedali, je Steiner predlagal dva posebna

preparata, ki povečujeta te polarne sile. Zemeljska

sila se poveča s preparatom, narejenim iz

kravjega gnoja in sile dozorevanja s preparatom iz

kremena.

Kremen si v konvencionalnem kmetovanju, ker velja

za netopljivega, komaj predstavljamo kot hranilo.

Vemo, da se pesek ali steklo ne raztapljata. Kako

lahko potem rastlina spravi v obtok kremen? Pa

vendar lahko v rastlinah najdemo kremen – rastlina

ima nek način, kako absorbira in prenaša kremen

kot organsko snov. Kremen je pomemben tam,

kjer mora biti tkivo močno. Najdemo ga posebno

zunaj membran, ko poskrbi za sprejemljiv, prazen

prostor. Pomaga žitnemu in slamnemu steblu, da

stoji pokonci; najdemo jo v snopih žit; okrepi stebla

rastline, da branijo pred listnimi ušmi in gobami.

Kljubuje učinkom pretirane uporabe dušikovih

gnojil. Zmanjšuje bujno rast in poveča učinek svetlobe

in toplote.

Kalcij deluje z zemeljskimi silami. Nasprotno od

kremena je zelo odziven v metabolizmu zemlje in

rastlin. Ker se raztaplja, se lahko iz zemlje izluži,

kadar je preveč vode. Kalcij podpira strukturo prsti

in razpoložljivost hranil, ker tesno sodeluje z magnezijem.

Posreduje energijo, ki prihaja od lune in

drugih planetov, in to tako, da jo vleče proti središču,

ter tako deluje kot čvrsto središče gravitacije.

Primere teh vplivov lahko vidimo v mikro-flori.

Apnenčeva alga ima zaokroženo obliko; medtem

ko je njeno polarno nasprotje diatomeja z lupino

iz kremena in koničasto, kristalno obliko. Predstavljajte

si, kako se kalcijeva oblika stisne skupaj v

gosto, trdno žogo, medtem ko kremenove robove

vleče navzven.

Dinamična sprememba

Omenili smo že ključne značilnosti življenja – živa

oblika, morf – sčasoma dinamično spreminja svoj

vzorec. Kako opišemo ta proces pri rastlinah? V

skladu z konceptom polarnosti si predstavljajte, da

se življenjska sila manifestira z dvema komplementarnima

poloma. Prvi je obsežna vegetativna rast –

rastline tvorijo bujno, sočno rastje z okroglimi listi.

Potem pa se rastlina spremeni in zori. Rast postane

trša in bolj suha, listi so bolj koničasti ali fino nazobčani.

Rastline postane višja in ožja.

Zorenje doseže višek, ko rastlina cveti in razvije semena.

Iste dejavnike lahko vidimo na delu pri listih

in delih rastlin. Zeljni list s svojo okroglo obliko

kaže bohotne, vodne sile. Fino razdeljen list javora

kaže vpliv zračnih sil.

Oceanska alga (coccolithophore) z apnenčevo

lupino (Capra) levo ter Hexacontium, radiolarijska

diatomeja s kremenčevo lupino (Bannister) desno.

Sedaj pa si predstavljajte, da se sčasoma vse te spremembe

zgodijo v isti rastlini. Pri višjih rastlinah

opazimo, da na začetku listi poženejo na en način,

toda kasnejši listi zrastejo v druge oblike. Živali so

bolj fleksibilne – v času rasti in dozorevanja lahko

spremenijo svoje telo in organe.


12

š i r j e n j e

Toda pri rastlinah ni tako. Tukaj stare oblike ostanejo,

različnost pa pokažejo novejši poganjki.

Slika kaže oblike listov osata (Sonchus

oleracheus). Začetni listi so zaokroženi.

Manjše razlike se pojavijo

pri srednjih listih. Bolj ko se listi

premikajo navzgor, večje postajajo

razlike, dokler niso najvišji listi

fino razdeljeni. Na tej točki njihova

oblika kaže zračno finost.

Iste liste je mogoče

razvrstiti

v krožno

obliko. Zdaj je bolj vidno,

kako gre rastlina skozi začetno

vegetativno ekspanzijo,

potem pa prehod v vedno bolj

fino deljene, razredčene oblike.

Na koncu listi ponovno izginejo,

tako da se razpršijo v žarečo obliko.

Kaj se dogaja? V listu, ki se razvija, se zgodi kvalitativna

sprememba. Rastlina, v nasprotju z živaljo, ne

more spremeniti svojih organov. Zato v času zorenja

rastline listi prevzemajo nove lastnosti. Začenši

z vegetativno rastjo, rast rastline spremeni v bolj

zračno, finejšo. Na koncu pa listi povsem prenehajo

rasti – namesto tega preide rastlina v povsem novo

fazo cvetenja in rojevanja plodov.

Trojni (3-fold) procesi v rastlini

In poglejmo, kako začnemo pojasnjevati spremembe

v potezah rastlin. Glede na komplementarno

dvojno polarnost v rasti rastline pričakujemo dinamično

dogajanje. Pomeni, da bo rastlina poudarila

en tip rasti in se potem osredotočila na drugem

polu, z izmenjavanjem vzorcev širjenja/krčenja. Dinamika

medsebojnega vplivanja se kaže kot procesi.

Dva pola stalne rasti tvorita dva procesa, toda na

sredini je tretji, ki posreduje med njima.

Na primer, trda, grčasta korenina kaže lastnost zgoščenosti,

kjer so zbrana hranila. Ta hranila se prenašajo

navzgor v steblo; listi dodajo produkte dihanja

glede na dnevni ritem. Nežna rožica se razkroji v

prijetne vonjave, cvetni prah in semena. Omenili

smo že, kako se ti procesi, ko se pomikamo navzgor

po rastlini, poznajo v načinu, kako se preoblikujejo

listi – zgornji listi so bolj čipkasti in koničasti. Kažejo

manj trdne snovi in več razpršenosti. Razumevanje

teh procesov nam pomaga, da se bolj zavedamo

neravnovesja. Če so sadeži pretrdi in leseni, če so

stebla prešibka in vodena, lahko razumemo, kaj ni

v redu in kako pomagati.

Dinamični proces

pri rastlinah

Rastlina nima takšnega

notranjega življenja,

kot ga imajo živali;

nima notranjih

organov, čutov,

čustev ali zavednega

gibanja. Izjeme,

o katerih smo

govorili, kažejo te

kvalitete, a le v delnih

in elementarnih

oblikah. Rastline so

popolnoma obrnjene

navzven v kozmos. Bolj

kot srce, možgani in

ledvica, so njihovi organi

Sonce, Luna in zvezde.

Zato se rastline odzivajo na nebesne ritme. Ker

pa se rastline ne morejo premikati, odigrajo vitalna

opravila živali, kot na primer razporejanje dušikovih

zmesi, encimov in celo pomoč pri reprodukciji

s prenašanjem cvetnega prahu. V tem smislu vlogo

hormonskega sistema rastlin opravljajo živali.

Živali imajo prebavne organe, s katerimi razgradijo

hrano in jo ponovno absorbirajo kot hranilo, ki

ga telo lahko uporabi. Kje se ta proces odigra pri

rastlinah? V prsti. Substance razgradijo s svojim

žvečenjem žuželke in črvi (kot zobje), jih obdelajo

kisline in encimi bakterij (kot prebava) in jih ponovno

absorbirajo koreninski laski in glive, podobno

lasnim režam črevesnih sten. Prst je za rastlino kot

črevesje. Nič čudnega, da bio-dinamika dodaja prsti

ista zelišča, kot jih mi uporabljamo pri težavah s

prebavo (kamilica).

Kaj pa ritmični sistem rastlin, odgovarjajoč srcu,

pljučam in krvnemu obtoku? Tukaj pogledamo ven

v svet. Rastlina sledi sončevemu ciklusu dan/noč.

Letni časi povzročajo vremenske cikluse in poskrbijo

za letni ritem. Toplota prihaja od sonca in se nastani

v njej preko molekul klorofila. Klorofil je zelo

podoben hemoglobinu, ki v naših telesih prenaša

kisik. Kje je skelet rastline? V trdih oblikah žive skale

in živalskega okostja. Kje so pesmi in zvoki živali?

Prenaša jih pesem ptic in cvrčanje žuželk.


o b z o r i j

In končno je tukaj človek, pri katerem s samozavedanjem

ali intelektom dodamo še en nivo. V bio-dinamiki

ta nivo imenujemo 'jaz' ali 'duh'.

Na nek način je torej rastlina podoba človeka, toda obrnjena

na glavo. V korenini prevladujejo sile krčenja in

zgoščevanja. Podobno je pri človeku lobanja najgostejši

del in misli potrebujejo največ koncentracije. Listi lovijo

vzorec toplote in ritma, kakor mi to počnemo z zgornjim

delom prsnega koša. Reproduktivni deli rastline

kažejo sublimacijo snovi; podobno črevesje in spolni

organi enako delujejo pri živalskih telesih. Zato se v

naravnem zdravilstvu glava in živci odzivajo na korenine,

medtem ko listje uporabljajo za srce in pljuča,

cvetove pa za prebavne težave.

Življenjska sila

Zdaj pa smo pripravljeni

na to, da govorimo

o življenjskih silah – kaj

pomeni, če rečemo, da je

nekaj živo? Nežive stvari

lahko še vedno rastejo.

Kristal v pravi raztopini

bo rasel tako, da bo svoji

obstoječi predlogi dodajal še več snovi. Toda

za kristal ne bi rekli, da je živ – rast pri živih stvareh je

kakovostno drugačna. Žive stvari ne le rastejo, ampak

se tudi spreminjajo, prilagajajo in odzivajo na okolje.

Prvi nivo živih stvari je nivo rastlin. Minerali lahko

vsebujejo fizično substanco, toda rastline gredo korak

naprej s tem, da imajo življenjsko silo. V bio-dinamiki

jo imenujemo 'eter'. Živali gredo še korak dalje – ne

le, da imajo življenjsko silo, imajo tudi živčni sitem. Ta

opredeljuje izkušnjo in izgrajuje čustva in/ali spomine.

To je naslednji nivo, ki ga v bio-dinamiki imenujemo

'astralnost'.

Pomembno je, da razumemo, da pri živih stvareh vsi

ti nivoji obstajajo– različne stopnje jih znotraj ponotranjijo.

Minerali imajo na zemlji le svoje fizično telo;

njihova življenjska sila obstaja na višjem nivoju zunaj

našega območja. Enako je z jaz nivojem pri živalih ali

astralnim nivojem pri rastlinah. Če je ta kozmologija

resnična, potem to pojasni, zakaj nekateri ljudje čutijo,

da se lahko sporazumevajo z rastlinami in živalmi.

Znamenit vrt v Findhornu je bil poznan po tem, da je

vrtnar trdil, da se je sposoben pogovarjati z naravnimi

bitji. Ta so mu dajala navodila, ki so mu omogočila, da

je v neprijazni Škotski vzgajal zdravo zelenjavo.

Tukaj so diagrami Glena Atkinsona za vsa štiri kraljestva:

Štirje elementi

Snov po našem razumevanju lahko obstaja kot trdna,

tekoča in plinasta. Četrta oblika – plazma ali visoko

okrepljena, zelo razpršena oblika plina – na zemlji normalno

ne obstaja, ampak je prisotna na primer v sončevi

atmosferi. Ta štiri stanja odgovarjajo temu, kar so

starodavni predniki poznali kot zemljo, vodo, zrak in

ogenj in te štiri kategorije še vedno veljajo kot njihove

lastnosti. Obstajajo pa tudi štiri analogna stanja življenjskih

sil ali etra. Te so prikazane v spodnji tabeli.

Se nadaljuje.

Tekst je v angleškem jeziku objavljen na spletni strani:

www.oregonbd.org/Class/class.htm

prevedla in priredila Marina Nuvak

STANJE SNOVI KLASIČNO IME TIP ŽIVLJENJSKE SILE (ETRA) DEL RASTLINE

trdno zemlja življenje korenina

tekoče voda zvok/ton/kemikalija list/pecelj

plin zrak svetloba cvet

plazma ogenj toplota sadež

13


14

š i r j e n j e

Svetost vsakdana

Karin Jarman

Ponavadi se zbujamo ob rezkem zvoku budilke in naše

misli takoj pohitijo k skrbem vsakdana, ki je pred nami

– če se nismo že tako ali tako od zgodnjih jutranjih ur

premetavali in obračali, preganjani od skrbi za dan, ki

prihaja. To se v današnji družbi dogaja mnogim ljudem.

Nočni čas je prekinjan, dnevni čas pa postaja neizprosen.

Tako lahko dnevi postanejo žalostni, težki in neprijetni.

Da ne bi čutili bolečine, si omislimo vsa mogoča

razvedrila ter se obdamo z brezmejnim hrupom in podobami.

A vse to je nemogoče prebaviti, zato vse pogosteje

trpimo za simptomi stresa: napadi strahu, globoko

zdolgočasenostjo, težko depresijo ali brezciljno apatičnostjo.

Namesto barv zaznavamo sivino. Življenje postane

dvodimenzionalno, enolično in žalostno. Čas se

pred nami razteza kot na videz neskončna avtocesta,

natrpana s prometom. Prostor postane abstraktna izkušnja

in vsemu temu poskusimo morda ubežati tako, da

sedemo na letalo, ki nas v trenutku prepelje na drugi

konec sveta, kjer srečamo popolnoma drugačno okolje,

a se nato ponovno vrnemo na naše občutenje avtoceste.

Naš vsakdan sestavlja ritmično menjavanje budnega

stanja in spanja. Kadar se spominjamo nazaj na naše

življenje, se običajno spomnimo, kako so si sledili

dnevi. Tega, da naše budno stanje prekinja spanec,

ne upoštevamo. Zjutraj preprosto povzamemo nit

dogajanja prejšnjega dne, ki ga je prekinila noč, in

živimo dalje.

Vsaj zdi se tako. Če dobro pogledamo, pa lahko vidimo,

da se nekaj je spremenilo, je drugače, tudi če morda čisto

narahlo. Morda smo nekoliko bolj trezni, bolj navdihnjeni,

bolj razumevajoči ali pa bolj zbegani. Onstran

naše zavesti se je ponoči zgodilo nekaj, kar je to spremembo

povzročilo.

Ruska disidentka Irina Ratushinskaya je napisala čudovito

knjigo z naslovom Siva je barva upanja. V knjigi

opisuje svoje izkušnje politične zapornice. Tekst je najprej

pisala na koščke mila, s katerega ga je lahko potem,

ko ga je memorirala, sprala. Na ta način ga je ohranjala,

ne da bi jo odkrili. Navdušil me je naslov knjige in ob

branju sem odkrila presenetljivo skrivnost. Njena izkušnja

življenja v tem času je bila: dan za dnem suhoparno

ponavljanje enakega, brez upanja rešitve. V taborišču je

preživela štiri leta, toda takrat ni vedela, kako dolgo bo

to trajalo. Ona in njeni sotrpini to v tistem času upravičeno

mislili, da morda nikoli več ne bodo videli svojih

dragih.

Zakaj torej barvo upanja označi kot sivo? Siva barva

kaže na našo notranjo praznino ali neobstoj. Ni ne črna,

ne bela. To je brezbarvnost, ki se je uveljavila v času

industrijske revolucije; siv bruhajoč dim, ki se je vil iz

tovarn, v katerih je moral človek opravljati neskončna

monotona opravila brez konca in kraja, delovati kot zobec

v kolesu, brez vsakega smisla. To se seveda dogaja

tudi v taboriščih po vsem svetu. Sojetniki so oropani

vsake posebnosti, ki bi jih ločila od drugih, prisiljeni so

nositi uniforme, imeti obrite glave, njihova identiteta je

odstranjena, dnevna rutina se ponavlja v neskončnost

in vsak dan je na jedilniku enaka, borna hrana.

Kadar smo v taki situaciji in poskušamo iz nje izluščiti

pomen tako, da se poglobimo v notranjost, v notranje

svetišče, lahko tam ne najdemo ničesar, le jalovo, prazno

sivino, brez razlike. Pred kratkim sem se pogovarjala

z neko žensko, ki je doživela natanko to.


o b z o r i j

Jokala je, ko mi je pripovedovala, ker tam resnično ni

našla ničesar.

Ne da bi se tega zavedala, je, tako kot Ratushinskaya,

pokazala na globoko skrivnost. Ko Rudolf Steiner govori

o organizmu našega jaza, ga opiše kot prazen prostor.

To bo morda za nas presenečenje. Navsezadnje o

njem razmišljamo kot o svojem središču, svoji točki napotitve

- in to naj bi bilo zdaj prazno? Toda tako mora

biti, kajti samo mi lahko s svojim osebnim smislom, ki

se tiče samo nas, napolnimo to praznino.

S tako situacijo se danes soočamo. Ves zunanji smisel –

bodisi, da prihaja od tradicije, religije, navad, zakona ali

je posledica vzgoje – je odstranjen. Naša dragocena prepričanja

so dnevno izpodbijana in jih moramo ves čas

na novo vrednotiti. V nič več ni mogoče biti prepričan.

Zlahka ugotovimo, da so stvari, ki nam na videz prihajajo

v pomoč, v najboljšem primeru zgolj nadomestki,

v najslabšem pa iluzije in beg od bolečine, ki jo trpimo.

Pomembno sporočilo knjige Siva je barva upanja je, da

je edina stvar, ki jo lahko naredimo takrat, ko ni nobene

možnosti bega, ko smo popolnoma prepuščeni sami

sebi, da se opremo na lastno moč in se okrepimo, kajti

nihče drug ne bo storil tega namesto nas. Še več, to bo

potrebno, kljub navidezni brezupnosti situacije, vedno

znova ponavljati.

V nasprotnem primeru se lahko prepustimo obupu in

opustimo svojo človečnost. Če pa nekdo v takih pogojih

zmore prečkati prag, se bo lahko skozi sivino zasvetil

najbolj dragocen vidik tistega, kar pomeni biti človeški.

To je ljubezen.

Ko gledamo na črno-belo površino, si lahko predstavljamo,

kako iz mešanja obeh barv nastaja siva barva.

Če na obe barvi pogledamo skozi prizmo, bomo presenečeni

zagledali čudovito blestečo paleto čistih barv.

V tem smislu postane prizma metafora za trud, ki je

potreben, da prazen prostor napolnimo z lastnim smislom,

in da se iz dvodimenzionalne medlosti premaknemo

v bogato polnost naše notranje realnosti. Prav

tako kot skozi prizmo odkrijemo neločljivo zakonitost

v sosledju barv, lahko tudi v prostoru neomejene zmede,

v našem notranjem svetu, odkrijemo zakonitost. Radost,

ki nas ob tem odkritju navda, lahko presega vse,

kar smo kdajkoli čutili!

Naš izziv je torej, kako svoje dnevno življenje prežeti z

blagoslovom te notranje izkušnje in sami sebe naučiti

vztrajati v tem finem notranjem potovanju ter ne dopustiti,

da se utopi v hrupu modernega časa.

V svojem življenju sem spoznala, da moram biti posebno

pozorna v trenutkih prebujanja in preden zaspim.

Prav tako kot narava slavi te trenutke tranzicije z razstavo

čudovitih barv na jutranjem ali večernem nebu,

lahko počnemo to tudi mi z našo notranjo pokrajino. Da

bi svojo izkušnjo teh trenutkov poglobili in jih lahko čez

dan uporabljali, bomo morda morali najti svoje osebne

rituale. Moj vsakodnevni jutranji sprehod takoj, ko se

zbudim, mi pomeni stezico, po kateri blagoslove nočnega

prenesem v čas budnosti. To je čas zahvale za novi

dan, ki je pred mano, z vsemi, še skritimi možnostmi.

Svež jutranji zrak in svetloba zore mi omogočata občutek

globoke hvaležnosti, preprosto za to, da sem živa

in sem lahko priča temu čudežu dneva. Zvečer si svoj

spalni prostor pripravim tako, da od ostrine električne

svetlobe prehajam na svetlobo sveč, kar mi pomaga, da

sem bolj dojemljiva za sporočila višje oblike zavesti. V

mislih se spomnim na dogodke med dnevom, tako kot

so se zgodili, brez sodbe o sebi ali drugih, ampak kot

zunanji opazovalec, ki gleda iz distance.

Zavest o ritmu tednov, letnih časov, let in življenjskih

obdobij je prav tako pomembno orodje za merjenje toka

časa, da ga napolnimo s pomenom in mu damo težo.


š i r j e n j e

Kako doseči dostop do tega notranjega svetišča, tega

praznega prostora? Potrebno je vprašanje, potreba, hrepenenje,

impulz, nezadovoljstvo, morda skupaj z močno

bolečino, nenadna sprememba v življenju, ki jo prineseta

kriza ali bolezen. To lahko ponazorim z zgodbo,

ki me s svojo globoko resnico in z ustreznimi prispodobami

za naš čas že dolgo navdihuje. To je zgodba o Parsivalu,

zelo stara zgodba, katere izvor sega v 9.stoletje

in se je ustno prenašala skozi ves srednji vek. Parsivalovo

življenje se začne na najbolj nenavaden način, saj

je odraščal popolnoma odmaknjen od zunanjega sveta.

Ko naredi svoje prve korake v svet odraslih, zagreši eno

neumnost za drugo, preprosto zato, ker ne ve, kako se

obnašati. Je božji norec. Po nekaj takih razdejanjih ga

vzame k sebi oseba, ki ga nauči, kako biti pravi državljan

tistega časa, z omikanim vedenjem viteza. Na tej

točki izgubi svojo 'posebnost'; postane eden od mnogih,

čeravno kot vitez kralja Arturja, zelo spoštovan. Kmalu

nato najde svojo pravo ljubezen in se z ljubljeno poroči.

Mnoge zgodbe se tukaj končajo: tu so vse sestavine dobrega

življenja, ki človeka izpolnjuje.

Toda Parsival zdaj dobi druge vrste klic: spomni se svoje

matere in začuti veliko potrebo po tem, da jo najde.

Mati v mitološkem jeziku ni le tista zemeljska mati, ki

nas rodi, ampak je tudi Velika Mati, vir našega obstoja.

Potrebe po tem, da najdemo svojo mater, ne moremo

prezreti, tudi če to pomeni, da zapustimo svojo srečo

in ljubljene. To je veliko večja od vseh naših zemeljskih

nalog.

To ne pomeni nujno, da moramo na dolgo potovanje. V

svojem delu 'Spoznanje višjih svetov' Steiner pokaže na

začetek tega hrepenenja, kot na nekaj, kar je izključno

znotraj svetega prostora naše duše, kar ne opazi nihče

drug. Še vedno lahko živimo čisto tako kot prej, v nas

se dogaja nekaj izredno velikega, kar bistveno zamaje

temelje naše varnosti.

V zgodbi ta točka preobrata vodi Parsivala do Gralovega

gradu, kjer se gralovemu občestvu izneveri , ker ni

postavil vprašanja, ki bi ga moral. Mnogokrat sem se

spraševala, kaj bi se zgodilo, če bi v tem trenutku postavil

pravo vprašanje –na tej točki bi se zgodba končala in

ne bi doživel vrste zelo pomembnih notranjih izkušenj.

Namesto tega se mora sedaj podati v notranjo temo

duše, izgubljen in sam, nič več se ne more sklicevati na

svojo neizkušenost in nedolžnost ali za svoje spodrsljaje

kriviti vzgoje. Pride do točke, ko prekolne boga in

podvomi v obstoj višjega smisla življenja. Tako je torej

prispel do svojega notranjega svetišča praznega prostora,

notranje gol in ranljiv. Najde svojega pravega učitelja,

predstavnika svoje lastne notranje modrosti, ki mu

zdaj postane dosegljiva. Prišel je domov, kar pomeni,

da sedaj deluje z močjo svojega pristnega bitja. Dnevno

življenje je prežeto s svetostjo srečanja s samim seboj.

Orodja, s katerimi naj bi slavili svoj vsakodnevni obstoj,

se razvijejo iz naše kreativnosti in enkratnosti. Pri

tem ima umetnost zelo pomembno vlogo. Že dolgo so

mimo časi velikih umetnikov, ki so ustvarjali iz svojega

talenta. Potrebo po tem, da bi bil ustvarjalen, mnogokrat

spremlja želja po sodelovanju z drugimi. Danes

obstajajo mnoge oblike skupnih umetniških projektov,

ki ljudi, ko se medsebojno podpirajo, na nov način povežejo,.

Nastajajo novi festivali, stari pa dobivajo nov

pomen. Na veliko se prebuja potreba po obujanju lastne

povezave z ritmom tednov, mesecev, let, da se uglasimo

z letnimi časi in mnogim fragmentom modernega

življenja najdemo vsebino.

Razlika je v tem, da te aktivnosti, ki so bile prej vzročno

vtkane v kulturo, sedaj ljudje svobodno izbirajo. Svoje

ideje smo zdaj zmožni združiti s tistimi iz drugih kultur

ali ustvariti nove rituale, ki odgovarjajo našemu načinu

življenja ter spreminjanja potreb znotraj ritma naše lastne

biografije.


o b z o r i j

17

Vrnila bi se na aspekt 'praznega prostora', da pomen

svetosti razvijem dalje.

Steiner se v svojem delu 'Filozofija svobode' tega 'praznega

prostora' znova dotakne, a zdaj v drugačnem

kontekstu. Uvede pojem 'mišljenje o mišljenju' kot

vajo, s katero lahko ta prostor dosežemo. To naredimo

tako, da opazujemo nek vsakdanji predmet, na primer

svinčnik , in da svoje misli pet minut osredotočimo na

ta predmet. V naslednjem koraku poskusimo spustiti

vse svoje misli in se osredotočiti izključno le na mišljenje

samo. Notranja izkušnja, ki iz tega intenzivnega

osredotočanja nastane, je praznina, napolnjena s čisto

aktivnostjo. Najboljša prispodoba, ki sem jo za lastno

razlago tega našla, je, kot bi gledal vodo, ki na sveže

privre iz tal, ne da bi bilo videti, da od koder koli izvira.

S pomočjo te aktivnosti brez vsebine lahko dosežemo

novo percepcijo tega, iz česar je v resnici naš JAZ, namreč

ravno iz tega: čistega delovanja brez vsebine. Steiner

to imenuje našo prvo duhovno izkušnjo.

Robert Sardello v svoji knjigi 'Osvobajanje duše od

strahu'piše: 'Če hoče človek delati s strahom na zdrav

način, mora živeti v tesni, zavestni povezavi z duhovnim

življenjem in razviti duhovnost, ki je običajen del

vsakdana.' Torej, priti v stik s svetostjo, ni dodatno razkošje,

ampak postaja v današnjem času vsakdanja potreba.

Če to zdaj povežemo s fenomenom barv, kot smo ga

raziskovali zgoraj, da namreč barve vzniknejo iz kreativnega

delovanja med temo in svetlobo, ne neomejeno,

temveč prežete z redom in zakonitostjo, ki nas poveže

z Bitjem duše naravnega sveta, lahko morda začutimo

vir globokega zdravljenja preko ponovnega odkritja ritmične

izmenjave med notranjo temo in zunanjo svetlobo,

ki nato prinese barve naše duše v njihovih mnogoterih

izrazih. Dihanje med obema nasprotjema postane

ponovno mogoče. Čudeži ustvarjenega sveta začno govoriti

v svojem globokem jeziku, in ko se to zgodi, nam

nikoli več ni treba čutiti osamljenosti.

Toda danes, v 21. stoletju, mnogi ljudje te duhovne izkušnje

doživijo nehote, kar je Steiner prav tako napovedal.

Če nanje niso pripravljeni, jih pustijo v stanju čiste

groze ali ohromelosti. To se lahko potem kaže kot simptom

kronične anksioznosti, napadov panike ali depresije.

Pravzaprav imajo ti ljudje običajno oba simptoma

hkrati. Anksioznost in depresija sta se tako razširila, da

sta danes že epidemična. Lahko sta tako izčrpujoča, da

resno ogrozita kvaliteto človekovega življenja.

Izkušnja depresije je kot neskončno širjenje časa pred

nami, brez gibanja ali smisla – to lahko primerjamo z

zapornikom v taborišču, brez upanja na konec. Po drugi

strani pa se anksioznost kaže kot stalen nemir, stalno

gibanje in napadi neosnovanega strahu. Prvo lahko

primerjamo z bivanjem v temni jami ali ječi z debelimi

stenami vse naokrog, brez možnosti pobega, z notranjo

bolečino, ki odseva na nepopustljive skale vse naokoli.

Drugo pa je, kot bi bil popolnoma izpostavljen ostrini

predmetov brez vsakega zatočišča, nevihta besni in stalno

grozi, da te bo odplavilo. Prvi je potopljen v temo,

drugi raztrgan zaradi preveč svetlobe. V obeh primerih

postane dnevno življenje breme, ki ga je treba prenašati

in postopno izsesava vse veselje in upanje. Kreativno

področje izgine in življenje je le dan, ki sledi drugemu.

Da ne bi občutili bolečine te situacije, imamo na voljo

vrsto nadomestil, ki ustvarijo iluzijo, da smo tem okoliščinam

ušli. Ozdravljenje ni mogoče, če se s svojim

strahom, anksioznostjo in depresijo nismo pripravljeni

soočiti.

V Starem testamentu je v zgodbi o kralju Saulu, katerega

dušo je težila globoka melanholija, sence pregnalo

igranje in petje Davidove harfe. Tako glasba kakor slikanje

nam prinese izkušnjo barv, ko ob poslušanju ali

poglabljanu v velika umetniška dela odzvanjajo naša

čustva in čuti. Še bolje je, če smo pri ustvarjanju glasbe

in slik lahko aktivni sami, z igranjem in kreativnim

raziskovanjem! S tega stališča umetnost ni nekaj, kar je

namenjeno le redkim nadarjenim, ampak postane naše

pomembno orodje, ki nam dovoljuje, da se polno zavedamo

naše duše in slavimo skrivnost našega obstoja.

Še en citat Sardella: 'Za resnično človečnost je potreben

čut za skrivnost našega telesa v povezavi z veličino sveta

in kozmosa. Človeška identiteta potrebuje tudi notranjo

vrednost izkušnje – čutenje, čustvo, ustvarjalno

mišljenje, spomin, čut usode in vse tiste subtilne lastnosti,

ki so potrebne, da čutimo, da je življenja pomembno.

Resnična človečnost je tudi v tem, da človek začuti

obstoj nečesa večjega, kot je sam, da je usmerjen k temu

– skrivnost drugosti, realnost svetega, čut za sveto.'

Karin Jarman je umetnostna terapevtka, ki živi, dela in piše

v Stroutu, Anglija.

Članek je bil objavljen v reviji New View.

prevedla in priredila Marina Nuvak


18

KPn j ir g ee

d s

Sedem žit v ritmu tedna

Elvira Devetak Zavodnik

Številka sedem nas spremlja in povezuje z veliko

stvarmi: sedem je mavričnih barv, not v glasbi,

planetov. Sedem je tudi dni v tednu.

V antiki je bilo vsakemu planetu (takrat so bili poznani

Sonce, Luna, Mars, Merkur, Saturn, Jupiter in

Venera; Uran, Pluton in Neptun so bili odkriti kasneje)

dodeljeno določeno žito. To žito pa je povezano

z delovanjem posameznih telesnih organov,

ki jih vzdržuje in krepi.

Žitna zrna so vir energije za telo. Zato so priporočljiva

v vseh letnih časih, ker varujejo organizem

pred izgubo energije in skrbijo za uravnoteženost

organizma, kar je predpogoj za zdravje in zdravo

počutje.

Ponedeljek-riž-Luna

Luno zaradi izmeničnih faz povezujemo z reprodukcijo,

v ritmu tedna pa so jo v antiki povezali s

ponedeljkom. Žito za ta dan je riž.

Polnovreden riž vsebuje veliko lahko prebavljivih

ogljikovih hidratov, manj beljakovin in zelo malo

maščob, vitamine B 1 in B 2, mineralne in balastne

snovi. Ne vsebuje glutena, zato je primeren za bolnike

s celiakijo.

Torek-ječmen-Mars

Marsu, antičnemu bogu vojne, je bil dodeljen torek,

dan poln aktivnosti, žito pa ječmen. Mars pa je skrbel

za delovanje žolčnika.

Ječmen vsebuje ogljikove hidrate, beljakovine in

malo maščobe, veliko balastnih snovi, kalcija, kalija,

magnezija, železa, bakra, cinka, fosforja in silicija,

vitamine iz skupine B.

Pomemben je zaradi silicija in sladkorja. Silicij utrjuje

veziva in sklepne vezi (pomembno za otroke in

mlade, posebno če imajo probleme z držo). Ječmenova

sluz blaži vnetja želodca in črevesne sluznice.

Sreda-proso-Merkur

Merkur nadzoruje predel prsnega koša, dan v tednu,

ki mu je bil dodeljen, je sreda. Žito je proso, ki

spada med najstarejša kultivirana žita.

Proso vsebuje veliko silicija zato zdravilno učinkuje

na kožo, lase in nohte. Je naravni antibiotik. En

obrok v tednu, ki vsebuje proso, preprečuje razvoj

gnilobnih bakterij, čisti črevesje in razstruplja telo.

Zaščitno učinkuje pred boleznima, kot sta skleroza

in rak.

Četrtek-rž-Jupiter

Jupiter je bil posvečen četrtku, rž pa je žito, ki najbolje

upodablja veličastnost Jupitra. Rž daje veliko

energije in stimulira delovanje jeter. Vsebuje veliko

kalija, kar pozitivno vpliva na jetra. Obnavlja in

oživlja tudi srce in pljuča. Rž prehranjuje predvsem

glavo in okončine. Preprečuje hormonsko pogojena

rakava obolenja.


19

I z Pp r a ka s e kz as

Petek-oves-Venera

Venera je vsemogočna mati vsega živega. Dan v tednu,

ki ji je posvečen, je petek, žito pa oves. Podpira

delovanje presnove in asimilacije, nadzira trebuh, solarni

pleksus in tanko črevo.

Oves pospešuje duševno zmogljivost in telesno odpornost.

Vsebuje veliko maščob: 100 g ovsa vsebuje

7,1 g maščob, največ od vseh žit. Maščobe pozitivno

vplivajo (holesterol) na presnovo, varujejo in podpirajo

srce, preprečujejo nastajanje arterioskleroze. Pri

uživanju jedi iz ovsa se krvni sladkor po jedi dvigne

manj sunkovito, kot pri uživanju belega kruha ali belega

riža. S tem dosežemo stalno raven krvnega sladkorja,

kar je cilj vseh bolnikov s sladkorno boleznijo.

Sobota-koruza-Saturn

Teden se zaključi v ozračju Saturna (angl. Satru-day,

Saturnov dan). Saturn vlada delovanju vranice in trebušne

slinavke.

Soboti je bila dodeljena koruza. Beljakovine v koruzi

ne vsebujejo glutena, zato koruzne izdelke lahko uživajo

oboleli s celiakijo. Pomaga pri izločanju ledvičnih

kamnov, blaži sečno kislino,pomaga pri boleznih

ožilja, sečnih poteh, ščitnici, sladkorni bolezni, zvišanem

krvnem pritisku.

Nedelja-pšenica-Sonce

Prevladujoč položaj med planeti ima Sonce, ki je v

človeškem telesu v povezavi s srcem. Dan je nedelja,

Domenica - gospodov dan, žito pa pšenica. Je lahko

prebavljiva. Pozitivno vpliva na razvoj in rast telesa.

Vsebuje veliko balastnih snovi, te spodbujajo delovanje

črevesja. Ugodno vpliva na raven holesterola in

srčni obtok. Ker vsebuje veliko glutena, ni primerna

za bolnike s celiakijo.

Iz prakse za prakso

Franka Ozbič

Kisanje zelja

Vse bolj se bliža čas, ko bi se marsikdo rad

lotil kisanja zelja ali repe, pa se mu zdi, da je to

opravilo zanj preveč zahtevno, zato bo ta nasvet

kot nalašč za tiste, ki tega še niste počeli oziroma

si niste upali. Saj ni potrebno, da bi imeli celo

prikolico zelja, že nekaj glav bo dovolj, da si boste

zagotovili občasno okusno vitaminsko popestritev

za zimske dni. Le pogumno na delo!

V večjo posodo naribamo zelje, ga posolimo (na

10 kg naribanega zelja damo 20 dag soli) in dobro

zmešamo. V steklen balon s širokim vratom ali v

večji steklen kozarec za vlaganje naložimo zelje in

ga sproti močno tlačimo, da izstopi voda. Posodo

pokrijemo in jo damo v topel prostor. Po nekaj

dneh začne vreti. Pod stekleno posodo podložimo

še eno posodo, v katero se bo stekala odvečna tekočina.

Po treh tednih je zelje kislo. Ko je vretja konec,

preglejte posodo in dodajte vodo, če je potrebno, saj

mora biti zelje zalito s tekočino. Ko je zelje skisano,

ga prestavimo v hladen prostor ali pa razdelimo po

kozarcih in pasteriziramo na 80 stopinj C najmanj

25 minut.

Po enakem postopku kisamo tudi repo. Repo očistimo,

odrežemo zel in korenino ter poškodovane

dele. Temeljito jo operemo s sirkovo krtačo. Repe

ne lupimo!. Naribamo jo na strgalniku, ki ima štirioglate

strgalne luknje.

Pira vsebuje veliko vitamina B2 in prehranskih vlaknin,

mangan, niacin (B3), baker. Preprečuje bolezni

srca in ožilja, sladkorne in rakave bolezni ... Lahko jo

uživajo bolniki, ki so alergični na pšenične beljakovine.

Ni primerna za bolnike s celiakijo. Za razstrupljanje

organizma uporabljamo sluz iz namočenih zrenj.

Živeti v skladu z ritmi je najboljša naložba v zdravje,

saj z njimi učinkujemo na imunski sistem.

Knjigo je izdal Zavod za zdravje človeka in narave

iz Šempetra pri Novi Gorici v samozaložbi. Lahko jo

naročite na tel. 040 742 428 ali ef.zavodnik@gmail.

com. Pošljemo tudi po povzetju.


i z p r a k s e

Spravilo korenja

Korenček se nam bo dolgo ohranil, če ga bomo vložili

v pesek. Korenje poberemo v suhem vremenu in

ga pred spravilom ne peremo, ampak samo narahlo

odstranimo zemljo. Za hrambo morajo biti koreni

zdravi, kakorkoli poškodovane porabimo takoj.

Priprava za skladiščenje se začne s tem, da korenom

porežemo zeleno zel skupaj s približno 1 cm

korena. Rano razkužimo z lesnim ogljem, ki ga za

ta namen zdrobimo v droben prah.

Korenje vložimo v lesene zaboje s suhim peskom.

Zaboji seveda ne smejo imeti rež., shranjeni v suhem

in hladnem prostoru.

Ne pozabite na popoldansko škropljenje s kremenovim

preparatom (501)! Ste opazili, kako polnega in sladkega

okusa je korenje, ki ste ga poškropili dva do tri tedne pred

izkopom? Takšna nežna kremenova prha izredno prija

tudi vsem ostalim vrtninam. Opraviti jo je seveda treba

na dan, ki ga razberemo iz setvenega priročnika in je za

posamezno vrsto rastlin najbolj ugoden.

Nekaj izkušenj iz prakse

Jože Grabljevec

O kisanju zelja

Res je, da je znanje naših babic in dedkov skoraj

prešlo v pozabo in za to bi bilo dobro razmišljati,

da bi se ta znanja ponovno priklicala v spomin.

Kisanje zelja in repe je lahko čisto enostavno, če

upoštevamo nekaj osnovnih pravil pri tem delu.

- Spravilo zelja mora biti na dan za cvet, po

možnosti na padajoči lok in pri stari luni.

- Pred ribanjem zelje lepo očistimo, kocene

izrežemo, lahko jih pa pustimo v sami glavi

ter stehtamo.

- Pri ribanju zelja naj se upoštevajo iste konstelacije

kot pri spravilu!

- Zelje se lahko nareže z nožem ali nariba s

strgalnikom za zelje.

- Vzamemo 2dag soli na 1kg zelja - če želite

bolj trdo zelje, vzamete lahko tudi več soli

in je tudi bolj obstojno. Za boljši okus lahko

dodamo lovorove liste in kumino po okusu,

kar posamezniku odgovarja.

V praksi delamo tako, da naribamo nekaj zelja, dodamo

sol in začimbe ter dobro potlačimo. To ponavljamo,

dokler nam zelja ne zmanjka. Na koncu

moramo zelje toliko stisniti, da se dvigne zeljnica

na površino zelja. Obtežimo približno z 20 do 30%

na težo zelja. Če vzamemo posodo kot npr. stekleno

ali plastično, moramo obvezno pokriti, da ne pride

svetloba do zelja. Pustimo v prostoru na temperaturi

vsaj nekako 17 do 23 stopinj. Približno po 1 mesecu

je zelje skisano in potem ga lahko postavimo

na hladen prostor.Vedeti moramo, da je potrebno

zelje tudi čistiti, ker na površini pride do oksidacije

in na površini zelje tudi potemni. Da se temu

čiščenju izognemo, izberemo postopek za manjše

količine zelja.Za manjše količine zelja je pa po moji

oceni najbolj primerna hramba kar v kozarcih za

vlaganje, ki se je pri nas izredno lepo obnesla. Ko je

zelje najboljše, ga enostavno napolnimo v kozarce

za vlaganje, zalijemo do vrha z zelnico,ter zapremo

s pokrovom. Kozarce zložimo nekje v shrambo, pokrijemo

da ne pride svetloba do njih. Tako shranjeno

zelje je uporabno tudi za naslednje leto.

Pri kisanju repe pa je vse enako, razen da uporabimo

strgalnik za repo. Pri repi je potrebno bolj nežno

ravnati, posebno pri tlačenju in pri obtežbi. Obtežbe

naj bo komaj 10% na težo repe.

20


21

DDo g ao j agn j ea j

Pri Marjani na čudežni jasi

Breda Medvešček

Nihče si ne bi mislil, da je bil prostor, kjer se zdaj bohotijo

vse te gredice, cvetni otočki in grmičevje pred leti le

zaraščena površina, na kateri je prevladovalo skoraj neprehodno

robidovje. 'Če nekaj zares hočeš narediti, ti to

uspe, četudi se zdi še tako nemogoče,' pribije Marjana, ko

se spominja, kako sta s partnerjem Duškom načrtovala in

leta uresničevala ureditev posestva.

(Domači ljubljenec Don, ki je ob vhodu z laježem energično

in glasno najavljal naš prihod, se kasneje prelevi

v neke vrste čudežnega Aličinega zajca in nas prijazno

spremlja ves čas obiska na čudežni jasi.)

Stopimo do cipres, od koder ni daleč do gozdne jase in prvih

gozdnih dreves. Tu je Duško uredil kompostno bazo

s tremi kompostnimi kupi. Prvi vsebuje surov material,

drugi kup je v fazi zorenja, s tretjega pa nam Marjana

ponosno zajame polno prgišče zrelega, po gozdni zemlji

dišečega komposta. V bližini se zaznamovan z orehovim

drevesom razprostira velik vrt, ki bi mu po vsej pravici

lahko rekli njiva, saj so na njem ob vrtninah zasajene različne

poljščine in tudi po obsegu ustreza njivi. Marjana

navdušeno pripoveduje, kako bo izkrčeno brežino nad

vrtom uredila v nove obdelovalne terase.

Ko se odprejo ograjna vrata pri vhodu na prijazno

dvorišče pred domom MARJANE PIE PEČENKO v

Braniku in ko po potki tik ob stavbi prideš na drugo,

s poti nevidno stran, se te v hipu poloti sindrom

Alice v Čudežni deželi. Potka se namreč izgubi v

polkrožno kamnito preprogo svojstvene dnevne sobe

na prostem, ki je tudi laboratorij za biodinamiko,

pralnica zelenjave in pomožna poletna kuhinja

obenem; na drugi strani pa te kamniti tlakovci vabijo

naravnost na dolg in širok pas zgledno pokošene

trate, ki se sveže zeleno preliva do cipres na dnu

parcele, potem ko z nekoliko zasenčeno zeleno oblije

grmovnice, kopice lavande in otočke sezonskega

cvetja ob obeh straneh.

Od kamnite preproge do cvetnega otočka ob elegantni

albiciji je le pol koraka. Med cvetjem in tudi na vejah

albicije čakajo ptičja pojilca in še ptičji figurici iz gline

sta na preži, da pernati prijatelji ja ne bi mogli zgrešiti

njim namenjenega vodnega vira. Ob travnati preprogi

na desni ima mesto manjši, a bogat solatni vrt, ki ga

pred vremenskimi nevšečnostmi poletja in zgodnje jeseni

varuje mreža, razprostrta v obliki strehe.

Ste že kdaj slišali za peščeni okrasni vrt? Seveda ne mislim

na kako zenovsko različico. Marjana si je to cvetočo posebnost

uredila po zgledu peščenega vrta, ki ga je odkrila

v Angliji. Ne bi verjeli, koliko najrazličnejšega cvetja se

košati na tej peščeni vzpetinici tik ob plavalnem bazenu,

ki ga ima Marjana, kot pravi, za zdravje in za prijatelje.

Marjana je nadvse prijetna in duhovita sogovornica. Članica

Društva Ajda Goriška je od leta 2008, pa je že vsem

prirasla k srcu in se tako dobro vklopila v vse dejavnosti,

kot bi bila že veliko več let v društvu:

'Čeprav sem se v Ajdo včlanila že v prvih letih delovanja

Društva Ajda Vrzdenec (to je bilo v poznih osemdesetih

prejšnjega stoletja), sem z biodinamiko začela zares živeti

šele v času, ko sem spoznala svojo mentorico Franko

Ozbič, predsednico naše goriške Ajde. Zdaj sem prepričana,

da je biodinamika način življenja in razmišljanja. Biodinamiki

se stalno soočamo s trenutki resnice. Naj povem

na preprostem primeru. S kremenom iz roga moramo biodinamiki

poškropiti rastline pred sončnim vzhodom, to

pa poleti pomeni do 5. ure. Toda do tega časa je, kot se ve,

potrebno pripravek tudi eno uro mešati, šele s tako obdelanim

lahko poškropimo. Sicer lahko poškropim tudi

do sedmih, ampak če to naredim, kot biodinamik vem,

da sem prekršila pomembno zakonitost, in to se mi bo

maščevalo pri kvaliteti pridelka, še slabše pa jo bo odnesla

moja vest, saj gre za nepošten odnos do načina dela,


22

d o g a j a n j e

ki sem se mu zavezala z vsem srcem. Tudi preden sem

začela uporabljati biodinamiko v vsakdanjem življenju,

sem bila povezana z naravo, narava me je že v otroštvu

pritegnila, čeprav sem mestni otrok. Šolske počitnice, ki

sem jih preživljala na maminem domu oz. na posestvu

starega očeta v Komendi, kjer sem z veseljem pomagala

pri kmečkih opravilih, so med najlepšimi dogodivščinami

iz mojih mladih let. Moja največja želja takrat je bila,

da študiram agronomijo. Pa so se stvari obrnile drugače

in po končanem študiju na pravni fakulteti sem dolga leta

delala najprej v finančni kontroli, kasneje pa kot odvetnica

na področju financ in bančništva. Želja, da se povežem

z zemljo, me je pripeljala nazaj na domače posestvo Drejcevo

v Braniku, kjer sem si tudi postavila dom. Življenje

v Braniku in delo v pisarni v Ljubljani mi v začetku ni

dovoljevalo, da bi se resno ukvarjala z zemljo; ta te potrebuje

celega. Tako sem šele po upokojitvi ugotovila, da se

mi ni treba več ukvarjati s papirji in reševati tuje probleme

in da imam čas, da delam to, kar sem si vedno želela.

Kasneje sem do zemlje in ostale narave vzpostavljala še

bolj tankočutne povezave in se jo naučila tudi slišati in razumeti

ter negovati. Zdaj pa to jemljem kot vsakodnevno

dejstvo. To posestvo čutim kot celoto. Če dopustim tem

občutkom prosto pot, dobim zagotovo določen impulz,

nekakšno opozorilo, kdaj in kako naj neko opravilo na

posestvu postorim, kako naj reagiram in kako pomagam

v posameznih situacijah. Tu ni potrebna kaka visoka filozofija.

Mislim celo, da si lahko prav dober biodinamik, ne

da bi bil zaprisežen antropozof, ampak da že z dejstvom,

da si dober biodinamik, prakticiraš to, kar je Steiner utemeljeval

tudi s svojim filozofskim konceptom. Veste, mi,

ki imamo žuljave roke, lahko rečemo, da nismo salonski

antropozofi. Srčno me radosti, da delam dobesedno v

potu svojega obraza. Meni je biodinamika obrnila življenje.

Preboleli klopni meningitis mi je namreč pustil hude

posledice, ki so mi več let onemogočale, da bi polno živela.

Od vsega najhuje mi je bilo, ker nisem mogla več prenašati

psihičnih obremenitev, pa tudi moja fizična kondicija

ni bila najboljša. Potem pa je prišlo do preobrata.

Temu rada slikovito rečem, da je šlo za nekakšen preboj,

kot bi se nevroni v mojih možganih spet nekako povezali.

Seveda nisem križem rok čakala na to, menim pa, da mi

je od vsega najbolj pomagala zemlja, ne nazadnje tudi po

biodinamični metodi pridelana hrana. V mojem sedanjem

življenju je zelo pomembno tudi delo za ljudi. Temu posvetim

dnevno kar dobršen del svojega časa.

To spada zraven, ko se odločiš, da boš pozitivno izkoristil

vsak trenutek življenja, ki ti je na voljo, ker je življenje

predragoceno, da bi ga zanemarjal z nepomembnostmi.

Marjana nam potem postreže s skoraj filmsko zgodbo

o nakupu zemljišča, ki ga je želela dodati parcelam,

pridobljenim z dedovanjem. Znanje in vztrajnost sta

ji pomagali prebroditi birokratske ovire in uspešno je

zaokrožila posestvo na sedanjo velikost treh hektarov.

Zanimiva je tudi Marjanina izkušnja ob delitvi posestva

med dediče v njenem sorodstvu, ko je, navdihnjena z

idejo priznane ameriške strokovnjakinje, predlagala

salomonski način delitve posestva v naravi z žrebom

predhodno soglasno določenih deležev, ki so ga vsi dediči

sprejeli. Tako je bilo posestvo v naravi razdeljeno

soglasno, na učinkovit in hiter način: 'Namesto da bi

dediščina družino sprla, jo je povezala. To se mi zdi

zelo pomembno.'

Pa še druga zgodba. Ženska, ki je po izobrazbi diplomirana

pravnica, po poklicu pa finančna odvetnica,

opravi v eni od srednjih strokovnih šol potrebne izpite

za program kmetovalec-zelenjadar, ker le tako lahko

pridobi status kmeta, ki ga nujno potrebuje, če hoče po

črki birokratskega zakona postati lastnica kmetijskega

zemljišča. Zahtevano stopnjo strokovne usposobljenosti

seveda pridobi, ustrezni upravni organ pa vnese

njeno ime v takratni register kmetovalcev in tako tudi

za pridobitev lastninske pravice na delu domačega posestva,

kljub uveljavljanju predkupne pravice s strani

države, ni več ovir. Samo enkrat lahko vprašate, kdo

je ta neverjetno vztrajna oseba, ki je tudi nepoboljšljiva

optimistka. Pravi, da so stvari v resnici enostavne, če

se ravnaš po stari modrosti, da si to, kar je močna želja,

ki te žene: kakršna je tvoja želja, takšna je tvoja volja,

kakršna je tvoja volja, takšna so tvoja dejanja in kakršna

so tvoja dejanja, takšna je tvoja usoda. Važno je, da vse,

kar počneš, delaš strastno, tudi če pobiraš rdeče polže,

ruvaš robido ali mešaš preslični pripravek.

Slastna domača sladoledna pena, v katero je Marjana

radodarno nasula svežega jagodičja z bližnjih grmičkov,

pomeni prijeten zaključek današnjega obiska. Še bi

radi posedeli, toda do odhoda vlaka ni več na pretek

časa. S čudeži pa je bil ta dan že tako zelo radodaren.


d o g a j a n j e

Mala šola samopreskrbe

Breda Medvešček

V goriški Ajdi smo se lotili posebnega projekta

trženja naših pridelkov. Pod okriljem vrtnarije

Majdin Gaj smo organizirali ekološko tržnico,

na kateri člani društva vsak petek prodajamo

in kupujemo viške pridelkov. Pri prodaji svojih

pridelkov ali pri nakupu pridelkov, ki so na volji

na tržnici, lahko sodeluje vsak član društva, medse

pa vabimo tudi pridelovalce in predelovalce iz

ostalih Ajd.

Glavni poudarek projekta ni tržna naravnanost,

ampak gre predvsem za nekakšno malo šolo uresničevanja

ideje o samopreskrbi in vzpodbujanju

članstva k povečevanju pridelovanja in predelave

zdrave hrane ob hkratnem doslednem upoštevanju

vseh pravil biodinamične metode. Nekaj sodelujočih

ima certifikat kakovosti DEMETER ali

BIODAR, večina pa ne, vendar se med seboj tako

dobro poznamo, da si lahko zaupamo. Končno pa

tudi dolgoletna praksa in medsebojno sodelovanje

veliko pripomoreta k temu, da znamo ločiti zrna od

plev.

Obiranje jabolk na

demeter kmetiji v

Cerkvenjaku

Razpored obiranja jabolk

- torek, 21.09.2010, sorti 'gala'in 'jonagold':

Ajda Domžale z enoto Zasavje,

- nedelja, 26.09.2010, sorti 'jonagold ' in ' gloster':

Ajda Goriška in Ajda Posočje,

- sobota, 02.10.2010, sorte 'jonagold ', ' gloster'

in ' idared': Ajda Koroška in BD Podravje,

- torek, 05.10.2010, sorti ' gloster' in ' idared':

Ajda Gorenjska in Ajda Sostro,

- nedelja, 10.10.2010, sorta ' idared': Ajda Štajerska,

BD Pomurje, Ajda Dolenjska in Lan

Bela Krajina.

Društvom še sporočamo - predlagamo:

- prihod na kmetijo ob 8. uri

- začetek obiranja ob 8.30. uri

- ob 12.30 uri malica

- ob 17. uri zaključek obiranja

Za pomoč pri delu prejme vsak obiralec 10 kg jabolk

po izbiri.

Pot do kmetije

Po avtocesti iz smeri MB proti Lendavi, izvoz za

Cerkvenjak. Na izvozu zavijete levo, navkreber

proti Cerkvenjaku. Po ca. 500 m je z leve strani prva

in edina stanovanjska hiša, pri kateri zavijete levo

navzdol, proti avtocesti. Bodite pozorni, odcep je

tik pred gozdom! Po 500m vas pot pelje preko avtocestnega

nadvoza. Takoj za nadvozom zavijete

levo. Po 300m je prostor za parkiranje. Do nasada

je 300m hoje.

Skrajšano: Od avtocestnega izvoza, na prvih asfaltiranih

cestnih priključkih trikrat levo. Po ca. 1300m

ste na cilju.

Obisk priporočamo tudi družinam, saj bo v sodelovanju

z Društvom prijateljev waldorfske pedagogike

'Maj' iz Maribora organizirano varstvo otrok, ki

bodo tako preživeli prijetne urice v naravi. Po končanem

obiranju pa bomo v okviru debatnega kotička

deležni odgovorov z dveh pomembnih področij

antropozofije - waldorfske pedagogike ter biološkodinamičnega

gospodarjenja.


d o g a j a n j e

Naročila jabolk

Naročila zbirajo vsa slovenska BD društva (www.zveza-ajda.

si/rubrika.asp?id=11), lahko pa svoje naročilo pošljete tudi

neposredno na kmetija.demeter@gmail.com

Opis sort

GALA: Sorta, ki že celo obdobje sodi med najbolj priljubljene. Zori

v začetku septembra in jo v kleti hranimo do januarja. Meso je hrustljavo,

zelo čvrsto in sočno. Okus sladek in aromatičen.

JONAGOLD: Druga najbolj iskana sorta, znana po številnih mutantih,

ki se razlikujejo po različnem deležu pokrovne barve. Poleg

klasičnega 'jonagolda' so voljo tudi: 'jonagored', 'jonagold de coster'

ter 'jonagold novajo'. Plodovi dozorijo v zadnji dekadi septembra.

V kleti zdrže do konca decembra. Meso je sočno, drobnozrnato,

topno in srednje čvrsto. Okus sladko-kisel s prijetno srednje izraženo

aromo.

GLOSTER: Prepoznaven je po značilni podolgovato kopasti obliki

s temnordečo pokrovno barvo z zelo rahlim vijoličastim nadihom.

Zori v začetku oktobra, plodove lahko hranimo do konca marca.

Meso je sočno in srednje čvrsto. Okus mil, sladko kisel s srednje

izrazito aromo.

IDARED: Sorta, ki je zaradi izjemne skladiščne sposobnosti nepogrešljiva

v vsaki ozimnici. Zori v prvi dekadi oktobra, v kleti jo lahko

hranimo do maja. Plodovi niso posebno občutljivi za otiske. Meso je

sočno, prijetnega kiselkastega okusa z značilno aromo.

Društvo za BD gospodarjenje Pomurje

Sobota, 2. oktober ob 17. uri

Delavnica priprava vegetabilnega preparata kamilice (503)

v macesnovo lubje. Če ima kdo macesen, naj prinese vejo,

odžagano na ta dan, s premerom 4 do 6 cm. Prinesite tudi

kamilične cvetove. Zaželeno je, da javite udeležbo, in če kaj

od naštetega lahko prinesete za delavnico.

Delavnica bo v Pečarovcih 123

Sobota, 9. oktober ob 14. uri

Delavnica s prikazom priprave kompostnega kupa. Delavnico

bo vodil naš član Dušan Marka. Ekološka kmetija

Radikon, Dolga vas, Gl. ulica 186 A, Lendava

18. in 19. oktober ob 18. uri

Predavanje g. Braneta Žilavca, z naslovom Antropozofski

pristop k vprašanjem prehrane – osnovne prehranske

zakonitosti. Prispevek za predavatelja je 3 € za člane in 6 €

za ostale/dan.

Predavalnica Srednje biotehnične šole Rakičan

Društvo Ajda Gorenjska

Sobota, 2. oktober od 14. do 17. ure

Praktično izobraževanje

Zimska zaščita sadnega drevja, sajenje sadnega drevja,

izdelava premaza za sadno drevje. Prikaz zasaditve drevja.

Navodila za pripravo kompostnega kupa, ter razdelitev

kompostnih pripravkov.

Breg pri Žirovnici, Domačija Vočne

Sobota, 23. oktober od 9. do 16. ure

Predavanje: Prehrana v atropozofiji

Uvodni 4 delni tečaj: Antropozofski pristop k vprašanjem

prehrane predavatelj Brane Žilavec. Prispevek člani Ajde 15 €,

ostali 20 €. 041 948 336 ga. Monika Brinšek.

Dom krajanov na Blejski Dobravi

Sobota, 6. november od 11. do 12. ure

Praktično izobraževanje

Izkopavanje rogov s kremenom.

Breg pri Žirovnici, Domačija Vočne

November

Začetni tečaj biodinamike

Prijave sprejemamo po telefonu Mihaela 04-572-56-18,

Monika 04-530-56-50, zasedbe prostih mest. Prosimo, da se

interesenti prijavijo, točen datum in lokacija bosta javljena

naknadno.

December

Zaključno srečanje in predavanje, datum in lokacija bo

javljen naknadno.

Predavateljici Mihaela Zalokar in Monika Brinšek: Zdravilne

rastline. Na srečanju boste lahko plačali članarino in ob

tem dobili koledar za leto 2011.

Veseli bomo domačih dobrot za skupno mizo.

24

More magazines by this user
Similar magazines