Revija Svitanje - Jesen 2012

More documents

Recommendations

Info

Š i r i m o o b z o r Osnove antropozofije Socialni in antisocialni impulzi modernega razvoja Brane Žilavec V prejšnjem prispevku so bili podani razlogi, zakaj morajo 'naše sodbe raje temeljiti na dejstvih človeškega razvoja, kot pa na simpatiji in antipatiji. Pomembnost določenih stvari se lahko razume samo v primeru, ko jih primerjamo z ozadjem razvoja človeštva kot celote. Tako videnje obenem vodi do spoznanja, kako pomembno je, da se zavedamo tega, kar se dogaja pod površjem svetovne zgodovine ... (še posebno delovanja) skrivnih temnih sil, ki so sposobne zatreti celo najgloblja prepričanja (posameznikov), in to samo zato, ker je vse, kar živi v fizičnem svetu, upravljano iz duhovnega sveta – kar pomeni, da je lahko vodeno z duhom, ki deluje v skladu z egoizmom določene skupine ljudi ... Dandanes je nujno, da se naučimo prepoznati tovrstne vplive, ki delujejo v ozadju. Takšen uvid je še posebno važen v srednji Evropi. Če se nekdo hoče ubraniti pred nasprotnikom, mora spoznati poln obseg njegove moči. V teh časih je edini način za dosego uvida v človeški razvoj, da se seznanimo s pomočjo duhovnega znanja z zakoni, ki upravljajo ta razvoj.' 1 Sedaj si bomo ogledali nekaj teh zakonov, ki lahko pojasnijo številna dogajanja današnjega časa. Od renesanse dalje živimo v obdobju razvoja duše zavesti 2 . To pomeni, da je razvoj individualnosti osnovna potreba današnjega časa. Še v srednjem veku je bila človeška usoda bolj ali manj določena z njegovim rojstvom. Če se je otrok rodil na kmetiji, potem je postal kmet; če je bil gosposkega rodu, potem je postal fevdalni gospod; in tako naprej. Samo izjemno nadarjenim posameznikom je uspelo preiti te stanovske ovire. V modernih demokratičnih družbah je človekova usoda v večji ali manjši meri določena z njegovimi osebnimi sposobnostmi. To je tudi eden od osnovnih pogojev za razvoj etičnega individualizma, ki je potreba današnjega časa. Ta razvoj je v skladu s temeljnim sociološkim zakonom, ki pravi, da 'v zgodnjih razdobjih kulturnega razvoja stremi človeštvo k oblikovanju družbenih enot. V začetku so interesi posameznikov žrtvovani interesom teh skupin. Nadaljnji korak v razvoju vodi k osamosvojitvi posameznika od interesov skupin in k neomejenemu razvoju potreb in sposobnosti posameznika.' 3 Če se ozremo po današnjem svetu, lahko vidimo, da so različne države na različni stopnji razvoja glede dopuščanja svobodnega razvoja posameznikov. Vendar navkljub vsem uporom avtoritarnih združb se tega razvoja ne bo dalo ustaviti, kajti 'nujno pomembna stvar za prihodnost je, da pride v obstoj absolutna svoboda mišljenja; brez tega si ne moremo predstavljati realizacije socialnih impulzov. Zaradi tega mora biti proces razvoja družbenih odnosov povezan z odpravo vsega zasužnjevanja misli.' 4 Navkljub modernemu družbenemu razvoju, ki vodi v to smer, obstaja še vedno veliko preprek do absolutne svobode mišljenja. Medtem ko se v državah, ki še vedno slonijo na tradicionalnem hierarhičnem modelu vladanja, te prepreke izražajo predvsem v obliki zatiranja drugače mislečih, pa so ovire v demokratičnih družbah bolj notranje narave; recimo kadar nekdo goji skrajna materialistična stališča, ki razglašajo homeopatijo za šarlatanstvo ipd. Na ta način se drugim ljudem ne priznava pravice do svobodnega oblikovanja njihovega lastnega svetovnega nazora. Vendar ko bodo 'ljudje doumeli, kaj bi uvedba svobode (posameznika) pomenila za celoten svet, potem bo svetloba, ki jo danes mnogi iščejo, razsvetlila prevladujočo temo današnjih časov.' 5 Za boljše razumevanje družbenega dogajanja se moramo zavedati, da 'človek nikakor ni enostavno bitje ... in v socialnih odnosih prav tako ni enostavno bitje. Lahko bi celo izjavili, da je človek točno v socialnih odnosih takšno 18
j a bitje, za kakršnega si goreče želi, da ne bi bil ... Človek ima resnično zelo rad samega sebe. Temu ni mogoče ugovarjati: človek ima izjemno rad samega sebe. Ta samozaljubljenost povzroči, da se znanje o samem sebi spremeni v neke vrste iluzijo. Na primer, človek ne želi priznati, da je samo do polovice socialno bitje; v drugi polovici je antisocialno bitje ... (Priznanje) da je človek istočasno socialno in antisocialno bitje, je temeljna zahteva za razumevanje družbenih odnosov.' 6 Sedaj se lahko vprašamo, na kašne načine se izraža antisocialna narava človeka. Prvi odgovor bo morda presenečenje: razvoj individualnosti je v svoji osnovni naravi antisocialen, kajti naloga vsakega posameznika je, da razvije svoje lastno bitje in sposobnosti – in to lahko stori samo na račun celote – vključno z razvojem lastnega mišljenja. Vendar 'zaradi samega dejstva, da je človek misleče bitje, je tudi antisocialno bitje.' 7 Vsak posameznik mora slediti svojim lastnim nagibom na poti iskanja resnice in ne tistim, ki se mu vsiljujejo od zunaj. To je zelo pomembno, kajti 'ko pridete v prisotnost drugega človeka, vas le ta uspava – to pomeni,da uspava vaše mišljenje, ne pa vašega čutenja in volje. Če želite ostati misleče človeško bitje, potem se morate notranje ubraniti pred tem. To pomeni, da morate aktivirati svoje mišljenje in se na ta način ubraniti pred tem, da bi bili uspavani. Soočenje z drugim človekom vedno pomeni, da se moramo prisiliti, da se prebudimo.' 8 Obstaja mnogo razlogov, zakaj je dobro za naš osebni razvoj, da se ne pustimo uspavati s strani politikov, znanstvenikov, zdravnikov, duhovnih voditeljev in drugih ljudi, ki govorijo s stališča resnične ali navidezne avtoritete. Vendar se moramo obenem zavestno soočati z našo lastno tendenco, da uspavamo druge – še posebno v primerih, kadar želimo prepričati druge v našo edino pravilno razlago in pri tem ne upoštevamo dejstva, da je možno videti stvari z različnih vidikov. V tolažbo nam je lahko 'da je mogoče, da postanemo socialno bitje s pomočjo disciplinirane samovzgoje, vendar kot misleče bitje še nismo dejansko socialni ... Kdorkoli ne vzame v račun dejstva, da človek preprosto razvija antisocialne impulze, kadar razmišlja, ne bo prispel do razumevanja družbenih problemov.' 9 Kako pa stojijo zadeve glede naših občutkov in čustev? 'Medtem ko je življenje mišljenja antisocialno zaradi tega, ker se mora človek zaščititi pred tem, da je uspavan (z idejami drugih ljudi), je čustveno življenje antisocialno zaradi tega, ker človek upravlja svoje odnose z drugimi v skladu s simpatijo in antipatijo ... Kar izhaja iz ljudi preko vpliva simpatij in antipatij, bo zagotovo od samega začetka vrinilo antisocialne čustvene tokove v človeško skupnost. Verjetno bo zvenelo paradoksalno, vendar bi lahko rekli, da bi bila človeška skupnost možna le, če ljudje ne bi živeli v simpatijah in antipatijah – vendar v takem primeru ne bi bili človeška bitja. Iz tega primera se lahko jasno vidi, da je človek istočasno socialno in antisocialno bitje.' 10 Tudi človekova volja ni sama po sebi prežeta s socialnimi impulzi, kajti naša dejanja so v veliki meri izraz delovanja naravnih instinktov ali pa so vodena s pomočjo mišljenja in čustvovanja, ki zlahka podležeta antisocialnim težnjam. Torej ljudje smo socialna in antisocialna bitja. To je nujno vedeti, če želimo razviti ustrezne dogovore in odnose med ljudmi, ki delujejo v podjetju, šoli, v ekološkem naselju ali kakšni drugi delovno-bivanjski skupnosti. Dobro je tudi vedeti, da 'se ljudje posamično razlikujejo v tem, da nekdo vzgaja bolj socialne impulze, in nekdo drug bolj antisocialne impulze. Če le posedujemo kakršnokoli mero poznavanja ljudi, lahko razlikujemo ljudi glede teh lastnosti.' 11 Sedaj se lahko vprašamo, 'kako se v našem času porajajo socialne zahteve? Sedaj živimo v dobi duhovne duše oziroma duše zavesti, v kateri mora postati človek samostojen. Ampak - od česa je to odvisno? V našem petem poatlantskem obdobju je to odvisno od sposobnosti ljudi, da postanejo samozavestni (do te mere), da se ne pustijo uspavati. Antisocialni impulzi se morajo razvijati v naših časih z namenom, da se razvija človeška zavest. Če se ti v svojem bistvu antisocialni impulzi ne bi razvijali v vedno večji moči, človeštvo ne bi bilo sposobno izvršiti svojo sedanjo nalogo; ti impulzi so v resnici podporni stebri, na katerih počiva posameznikova neodvisnost. Danes ljudje nimajo prave predstave, do kakšne stopnje se mora moč teh antisocialnih impulzov razviti v teku tretjega tisočletja s ciljem, da bo človeštvo napredovalo na pravilen način ... Ti impulzi se razvijajo zato ker smo podložni evolucijskemu procesu, kateremu se ne more ničesar upreti. Vendar se mora vzporedno s tem razvojem pojaviti družbena ureditev, ki bo sposobna vzdržati te impulze in na ta način uravnotežiti antisocialni razvojni tok. Antisocialni impulzi se morajo razvijati v človeški notranjosti z namenom, da bodo ljudje dosegli višek svojega razvoja; zunaj,v družbenem življenju, pa morajo delovati družbene strukture na takšen način, da se ljudje ne bodo popolnoma ločili drug od drugega ... Čisti nesmisel je, če kdo meni, da se moramo upreti antisocialnim impulzom, kajti le tem se ne da upirati. Kar je potrebno, je, da se dojame bistvo notranjega razvoja človeštva v današnjih časih, da razumemo nujne razvojne težnje. To ni vprašanje, kako najti recepte za upiranje antisocialnim impulzom, 19
Page 2 and 3: K a z a l o S V I T A N J E Revija
Page 4 and 5: B i o d i n a m i k a Zakaj kmetuje
Page 6 and 7: i o d i n a m i k a Dinamiziranje
Page 8 and 9: D o g o d k i Če vanj vnašamo nap
Page 10 and 11: d o g o d k i - podelitev priznanj
Page 12 and 13: d o g o d k i Udeleženci so bili n
Page 14 and 15: Z d r a v j e i n p r Iz knjige The
Page 16 and 17: z d r a v j e življenjem. Ničesar
Page 20 and 21: š i r i m o temveč kako oblikovat
Page 22 and 23: š i r i m o se z izogibanjem prizn
Page 24: š i r i m o o b z o r j a Antropoz

Revija Svitanje - Jesen 2012

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?