Revija Svitanje - Pomlad 2013

K a z a l o 

S V I T A N J E 

Revija za negovanje kulture zavedanja 

01 549 01 55 

revija@svitanje.si 

www.svitanje.si 

GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA: 

Marina Nuvak 

UREDNIŠKI ODBOR: 

Aci Urbajs, Breda Medvešček 

STROKOVNI SODELAVCI: 

Brane Žilavec, Elvira Zavodnik, 

Mihaela Zalokar, Franc Vehar, 

Samo Simčič, Monika Brinšek, 

Drago Purgaj 

SLIKOVNI MATERIAL: 

Breda Medvešček, Aci Urbajs, 

arhiv Parsival 

PRELOM IN OBLIKOVANJE: 

Žiga Vuk, zzigc.net 

NASLOVNICA: 

Breda Medvešček 

JEZIKOVNI PREGLED: 

Betka Jamnik 

TISK: Rotosi d.o.o., Tomačevo 19, 1000 Ljubljana 

tel.: 01 537 48 77, fax.: 01 537 48 46 

IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK: 

PARSIVAL, zavod, Ljubljana 

Kašeljska cesta 150 C, 1260 Ljubljana-Polje 

Tel, fax: 01 549 01 55, mobi: 031 725 909 

DŠ: 94313008, TR: 02031-0254286474 

LETNA NAROČNINA: 20 € 

V primeru, da revijo naroči društvo 

(za vse svoje člane), znaša letna 

naročnina 12 € na člana 

NAKLADA: 1000 izvodov 

PRILOGA: 

Waldorfske novice 

časopis Waldorfske šole Ljubljana 

2 

Revijo sofinancira 

Ministrstvo za šolstvo in šport 

Vse pravice zadržane. Ponatis celote ali posameznih 

delov je dovoljen le s pisnim dovoljenjem 

uredništva. 

ISSN 1854-1739 

Uvodnik 3 

Biodinamika v praksi 4 

Pogled na spomladanski čas 4 

Sledi v snegu 4 

Varuhinje zaklada 6 

Čebelarji pričakujejo povprečno leto 9 

Zamrznjen sneg proti suši in kot gnojilo 9 

Biodinamika po svetu 10 

Kaj je popoln kompost? 10 

Zdravje in prehrana 11 

Bela omela 11 

Rž – četrtek – Jupiter – kositer – oranžna 12 

Žito, kratka oznaka njegovih vrst 13 

Širimo obzorja 17 

Sedem akupunkturnih točk 17 

Antropozofija kot vir idealov 19 

Utrinki 23 

Ekskurzija ekoloških kmetov v Nemčijo 1. del 23 

Dogodki 24 

Društva Ajda 24 

Revijo SVITANJE lahko naročite: 

• na elektronskih naslovih 

revija@svitanje.si 

www.svitanje.si/narocilo 

Letna naročnina znaša 20 €. 

www.svitanje.si

U v o d n i k 

Marina Nuvak 

glavna in odgovorna urednica 

Pozdravljeni v pomladanski 

številki revije! 

Samo še nekaj dni je do uradnega 

začetka pomladi, toda 

o pomladi še ne moremo govoriti, saj so temperature 

zelo nizke. Včeraj je bila čudovita sobota in sončni 

žarki so me vabili ven, tako da sem se po zgodnjem 

kosilu res odpravila na sprehod. Ko sem stopila pred 

vrata, me je ledeno mrzel veter opozoril, da še ni čas 

za pomladna oblačila, in da se moram toplo obleči. 

Moj sprehod se je zaradi mraza precej hitro zaključil 

v čajnici, kjer smo se, skriti v zavetrju, prepustili prvim 

sončnim žarkom. 

Odgovore na to, zakaj je v tem času še tako hladno, 

kateri planeti na to vplivajo in kaj bo to pomenilo za 

letošnje pridelke, bomo lahko poiskali v Setvenem koledarju 

po Mariji Thunn. 

Toda tudi stara rekla, ki jih nekateri starejši kmetje še 

poznajo, znajo biti zelo poučna. Ko sem se dan pred 

40. mučeniki pogovarjala z našo biodinamičarko Mihaelo 

Zalokar, ki se marsikaterega še spominja, mi je 

omenila: »Táko kot bo vreme na 40 mučenikov, bomo 

potem imeli še štirideset dni.« 

Naslednji dan ni bilo nič kaj prijazno vreme, saj je 

cel dan deževalo. No, po tistem smo imeli še dve 

pošiljki snega, eno obilnejšo in eno skromnejšo, 

pravkar pa spet sneži. Torej bo res držalo! Zdaj štejem 

dneve, kdaj bo v resnici prišla pomlad. 

Vendar na srečo v človekovem življenju obstaja še 

vrsta drugačnih pomladi, ki ga razveselijo in mu - 

v teh dokaj sivih kriznih časih - dajo občutek, da je 

v njegovo dušo spet posijalo sonce. 

Ena takšnih se je že v mesecu februarju zgodila med 

starši Waldorfske šole Ljubljana. Kar nekaj se jih je 

namreč odločilo, da bodo to pomlad začeli pridelovati 

lastno zelenjavo, ekološko, seveda. Zato so se 

želeli poglobiti v skrivnosti biodinamike, pa tudi 

permakulture. Povabili so me medse , jaz pa sem 

s seboj pripeljala našo bivšo sodelavko Štefko Kozamernik, 

ki sedaj aktivno deluje v društvu Ajda 

Sostro in poleg tega biodinamiko tudi prakticira. 

Naredila jim je krajše uvodno predavanje o skrivnostih 

biodinamike. Povabila jih je tudi, da se pridružijo 

uvodnemu tečaju v njihovem društvu. 

Ko bo za to pravi čas, pa se bomo vsi skupaj odpravili 

na našo šolsko njivo, kjer se bomo poučili 

o škropljenju z BD preparati. Veselim se zanimivih 

doživetij in prijetnega druženja. 

DAN IMPULZ ZA NABIRAMO 

06.04 sobota cvet od 8h regrat 

07.04 nedelja cvet cel dan regrat 

16.04 torek cvet cel dan regrat 

17.04 sreda cvet cel dan regrat 

18.04 četrtek cvet do 11h regrat 

26.04 petek cvet do 12h regrat 

27.04 sobota cvet do 8h regrat 

04.05. sobota cvet cel dan reg., kam., bald. 

05.05. nedelja cvet do 10h reg., kam., bald. 

13.05. ponedeljek cvet cel dan reg., kam., bald., kop. 

14.05. torek cvet cel dan reg., kam., bald., kop. 

15.05. sreda cvet do 18h reg., kam., bald., kop. 

* reg. - regrat, kam. - kamilica, bald. - baldrijan, kop. - kopriva 

DAN IMPULZ ZA NABIRAMO 

31.05. petek cvet cel dan reg., kam., bald., kop. 

01.06. sobota cvet do 15h reg., kam., bald. 

07.06. petek cvet do 17h kam., kop., bald. 

10.06. ponedeljek cvet cel dan kam., kop., bald. 

11.06 torek cvet cel dan kam., kop., bald. 

14.06. petek plod cel dan rman (za čaje) 

15.06. sobota plod cel dan rman (za čaje) 

16.06. nedelja plod do 14h rman (za čaje) 

24.06. ponedeljek plod cel dan rman (za čaje) 

27.06 četrtek cvet cel dan koprivo, kamilico 

28.06 petek cvet cel dan koprivo, kamilico 

3

B i o d i n a m i k a 

Princip merkur – sina 

Pogled na 

spomladanski čas 

Prebujenje od 12. marca do kresa 

Mihaela Zalokar 

Ta čas vse strmi k svetlobi in toploti, iz zemlje k 

nebu, soncu. Iz trdega – sol, v mehko – brsteče, v 

merkurjevo, h kozmosu. 

'Sveti Valentin, da ključ od korenin!' 

Takrat se prebudijo vsa elementarna bitja v zemlji, vile 

rosalke začnejo svoje delo. Od majhnih belih koreninic, 

ki so prišle do humusa v zemlji, pošiljajo snovi z 

vodo iz težnosti zemlje v rastlinske brste, popke, proti 

toploti in svetlobi. Rastline začnejo zeleneti z radostjo 

in veseljem do prebujenega življenja, se odenejo v nežno 

zelene barve listov mavričnih odtenkov, dokler ne 

postanejo temno zeleni. Ti nam dajejo hrano, škrob. 

Rastlina se vsa razdaja. Ogljik spremeni v kisik za izboljšanje 

zraka, da se tudi naše telo očisti in nadiha 

svežih moči po dolgi kristalni zimi. To moč začutimo v 

telesu in si tudi mi zaželimo vode, ki pripada principu 

merkur. Ko zaplavamo v vodi, nam vzame del zemeljske 

težnosti, kot vile rosalke, ki nenehno pošiljajo vodo 

s hranili, ki so v humusu, v vse dele rastlin, do najbolj 

visokih dreves, do zadnjega lista, dokler rastlina 

ali drevo živi. Ko gre pomlad h koncu, se začne škrob 

spreminjati v grenke sokove in olja, ki nas zdravijo in 

spodbujajo prebavo. S tem nas hitreje razstrupljajo in 

vrača se nam moč in zdravje telesa. Rastlina pa se pripravlja 

na cvetenje in nastanek plodu. 

Sledi v snegu 

Aci Urbajs 

Odnos kmeta in narave mora biti vzajemen. 

Pri snovanju kmetije se vse prevečkrat zgodi, da 

opazujejo samo ekonomske, komercialne vidike. 

Zanimivi so tudi povprečni podatki o: padavinah, 

temperaturi, vlagi ... 

A narava ni le fizični svet, temveč je prav tako odsev 

duhovnega sveta. In tukaj poleg materialnih zakonitosti 

delujejo tudi duhovni zakoni, ki se prepletajo s 

silam rojevanja, rasti, zdravljenja, zorenja na eni strani 

in silami bolezni, smrti in razgradnje na drugi strani. 

Te sile vrtijo kolo narave praviloma naprej, lahko pa ga 

človeška sebičnost zmoti. Nekatere bogate evropske 

dežele so pred desetletji spreminjale mokrišča v profitne 

kmetijske površine, a neuspešno. Kot da duh kraja 

ni hotel sprejeti nove naloge. Sedaj te kraje ponovno 

spreminjajo v mokrišča. A če pometamo pred lastnim 

pragom, vidimo, kaj se dogaja na podeželju, ko slabo 

negujemo duhovno in naravno dediščino. Bili bi bogatejši 

in zadovoljnejši, če bi upoštevali tudi duhovno 

bit narave! 

Kje začeti? 

R. Steiner pravi, da v vsakem človeku dremajo sposobnosti, 

da doseže spoznanja višjih svetov. Prav ta vedenja 

so srž rahločutnosti kmetovanja. Ko Steiner govori 

o kmetu, pravi, da naj v zimskem času meditira, razmišlja 

ter si tako pridobiva neke vrste duhovna spoznanja, 

da lahko čez leto pravilno deluje. In pravi, da kmet 

ni neumen in len, ko je povezan z duhom kraja, a nič 

ne dela. V to razmišljanje nas vodi tudi Wolfgan Smith, 

ki je imel pred leti predavanje na Vrzdencu na temo 

Etrska geografija. Ob opazovanju in meditaciji naj si 

kmet na papir izriše in pobarva etre in njihovo polarnost 

(toplota-hlad, sonce-sence, vpliv gozda, vode ... ) 

ter kulturne rastline, ki jih namerava gojiti. Tudi mineralni 

svet, povezan v relief pokrajine, oblikuje 'zmajeve 

črte', ki skupaj zrcalijo duh kraja. Geomantija je staro 

znanje, ki odkriva tudi to področje.. 

Če kmetovalci razumemo duhovni vidik kmetije kot 

organ, ki ima svojo naravno inteligenco in ritem dihanja, 

bitja srca, nam bo lažje razumeti vidik Steinerja, 

ko opisuje kmetijo kot živ organ, sestavljena iz štirih 

kraljestev. Začne se pri mineralnem kraljestvu zemlje, 

ki daje vsem čvrsto, vidno obliko. Z vodo se prebudi 

4

v p r a k s i 

kemijski eter življenja. Ko se seme prežame z vodo, 

začne kaliti; korenine se zasidrajo v zemljo, medtem 

ko se zeleni poganjki podajo soncu naproti. Svetloba 

spodbuja fotosintezo rastlin. To čarobno kemijo znanstveniki 

ne morejo umetno ustvariti. Rastline pa v svojo 

rastjo s pomočjo sonca ogljikovo kislino razgradijo 

na ogljik, ki ga vgradijo v svojo rast, ter kisik, ki odplava 

v zrak. Ljudje moramo biti vsak trenutek hvaležni 

rastlinskemu kraljestvu, da lahko dihamo zdrav zrak. 

Izdih človeka je vdih rastline, prepletenost je popolna, 

a ne pozabimo na sonce. Iz rastlinskega kraljestva se 

dviguje živalsko, ki poleg mineralnega in živega nosi 

nov eter astralnost; ta prinaša gibanja, veselje, temperament, 

čustva, ki jih rastline in minerali nimajo razvite 

do te mere. Živali posedujejo dušo, ki se v čredi 

oblikuje v skupinsko dušo. Ta duša vključuje intuicijo, 

ki varuje živali pred sovražniki, boleznimi, strupenimi 

rastlinami. In kot krona carstev je človek s svojim 

jazom, ki se dotika duhovnih spoznanj. Prav pokončna 

drža, odprtost, ljubezen in hvaležnost mu dajejo 

modrost dobrega gospodarja. Tako se vrti kolo narave 

skladno naprej. 

Tudi pri letnih časih opazimo podobnost štirih kraljestev. 

Zima ima značilnost mineralno-kristalnega 

kraljestva (ivje, led in sneg). A sneg in led se stalita v 

vodo, ki je izvir življenja in ptički prvi začutijo to, ko s 

pesmijo pozdravijo pomlad. Prebudijo se popki, rože 

... kolo narave se vrti v poletje. Pesem ptic zamenjajo 

zvoki škržatov, kobilic in čričkov, ki z drgnjenjem kril 

iščejo družico. In v dolini žabji poteka karneval regakva 

kva. To je čas Sonca in ljudje večkrat zatarnamo, 

da je'živalsko vroče'. Sile rasti se prepustijo silam zorenja. 

Tako zeleno, mlečno žitno klasje sonce pozlati, 

zapeče in prebuja se misel na dišeči kruh. Poletje je čas 

gibanja: športnih aktivnostih, dopustov in kmečkih 

opravil. Reke avtomobilov preplavijo Evropo. V prihajajočo 

jesen v septembru se vpleta nov vidik, ki je bolj 

duhoven in se dotika posameznika in njegovih pričakovanj, 

jesen je čas spravil, trgatev, obiranja. V zraku 

so odgovori, ali smo pravilno sejali, kako smo med letom 

delovali, bo naš trud poplačan ... zimske meditacija 

dobivajo obliko! 

Duhovno in materialno se v našem življenju prepletata 

in biološko dinamični (BD) pripravki so kot most do razumevanja 

tega. Uporaba BD pripravkov na eni strani 

dajo materialne rezultate: donosnost, koreninske sestave, 

kvaliteta pridelkom ... A na drugi strani pripravki 

delujejo na sam prostor. Ko sem na začetku svoje poti 

poškropil pripravek gnoj iz roga, me je obiskal oče. 

Opazovala sva vinograd. Misel, ki se mi je porodila, je 

bila zahvala vinograda. Nakar oče spregovori: 'Nekako 

čutim, da vinogradu škropljenje prija.' Oče, vinograd 

in jaz smo bili v tem trenutku v resonanci. To čutenje 

je težko izmeriti. A obstajajo metode. Geomant s svojo 

tankočutnostjo najde mesto, kjer mešamo BD pripravke. 

Kot da so se sile vitalnosti prežele s prostorom. 

Tudi R.Steiner pravi, da šele ko začutiš odmev vitalnih 

sil BD pripravkov, veš, da pripravki uspešno delujejo. 

Dodajam, da so BD pripravki kot instrumenti, kot božanska 

harfa ali triangel. Triangel, glasbeni trikotnik, 

ki simbolno povezuje materijo, duhovnost in človeka. 

In zvok, ki nastane z igranjem resonira v skladnosti. 

Re-ligija pomeni ponovno povezati zemljo in nebo. 

Namen pripravkov je prav takšen. Tudi tako pomagamo 

naravi, da se njeno kolo skladno vrti. Ljubezen in 

hvaležnost ob dinamiziranju pripravkov je pot do srca: 

človeka, živali, rastline, matere Zemlje. Pot je dolga in 

zavita, a pomembnejša od cilja. Cilj je svetloba na koncu 

tunela. In svetloba je manifestacija duha. 

5

i o d i n a m i k a 

Varuhinje zaklada 

Breda Medvešček 

Vem, bralo se bo kot pravljica. Toda saj je to na prav 

poseben način tudi bila. In na prav poseben način se 

nadaljuje še vse do današnjih dni. 

kristalni snežnobeli čudežni prašek, ki smo se ga kar 

hitro naučili zelo spoštovati, kajti že na začetku nam je 

pokazal svojo veliko moč. Preparat 500, ki mu je sledil, 

je bil mojster preobrazbe, najraje je tičal v temni skrinji. 

Potem smo začeli spoznavati posebne zeli, jih nabirati 

in po 'skrivnostnih' postopkih izdelovati še preparate 

502, 503, 504, 505, 506, 507, tudi MT. Akterjev dovolj 

za Sneguljčico in sedem palčkov. Vendar to niso bili 

palčki, ampak zakrinkani velikani. Varuhinja zaklada 

seveda ni bila čisto pravljična oseba, ampak ena izmed 

nas, članica Metoda Romare iz takrat idilične vasice 

Avče, vrinjene med njive na flišnati polici ob Soči, kjer 

je delovna skupnost primorskih biodinamikov dobila 

prvi dom. 

Metoda Romare 

Prav iz obdobja varuhinje Metode se je ohranila anekdota, 

ki se je odvijala ob enem prvih nabiranj baldrijana 

na Ljubljanskem barju. Tja smo se odpravili tudi 

Primorci, saj na našem območju velikih rastišč baldrijana 

ni. Primorska skupina je tisto leto še posebno 

skrbno nabirala že od rosnega jutra in ko smo se v 

zgodnjih popoldanskih urah v treh avtomobilih vozile 

proti domu, je v našem avtu postajalo vedno bolj vroče. 

Metodo, ki je od nekdaj slovela po svoji energičnosti 

in polnokrvnosti, je še posebno kuhalo. Zapeljale 

smo na dogovorjeni kraj ob cesti, kjer naj bi se srečale z 

ostalimi našimi članicami na kratki popoldanski malici. 

Ko so prispele, smo vse skupaj ugotovile, da je tudi 

njim neznansko vroče ter se čudile, kako je to mogoče, 

saj zunanja temperatura ni pretirano visoka. Vse prepotene 

smo nadaljevale vožnjo, končno pa le spoznale, 

da toplote vzbujajoča čudežna esenca prihaja iz košar 

z baldrijanovimi cvetovi, od katerih smo za nameček 

Bilo je v tistih časih ... Pisalo se je leto 1998; malo pred 

tem smo se goriški biodinamiki utaborili pod skupno 

streho v Metini Ajdi Vrzdenec. Takrat, ko daleč naokoli 

in še čez sedem hribov in dolin ni bilo nobenega 

podobnega društva, toda tudi genski inženiring še ni 

bil vsakdanja grožnja. V tistih časih, ko smo bili še vsi 

trdno prepričani, da je pitna voda pravica in skupna 

dobrina vseh bitij na Zemlji, ko je govedo z mogočnimi 

rogovi še brez evidenčnih številk na ušesih brezskrbno 

in svobodno poskakovalo po domačih pašnikih in 

gmajnah, takrat torej smo tudi mi dobili svojo prvo 

varuhinjo zaklada. Seveda si je bilo potrebno priskrbeti 

tudi zaklad. In veliko leseno skrinjo, neokovano, 

brez žebljev zbito za shranjevanje tega zaklada. Prve 

dragulje smo dobili v dar od vrzdenške Ajde, naravnost 

iz rogov izobilja, se razume. Na sončno svetlobo 

je novopečena varuhinja shranila preparat 501, drobni 

6 

Nabiranje regrata

v p r a k s i 

eno ali dve nekako stlačile še na sedeže, ker v prtljažnikih 

ni bilo dovolj prostora za vso obilno bero. Seveda, 

507 je preparat, ki daje rastlinam svetlobo in toploto! In 

baldirjan je vso pot z barja podarjal svetlobo in toploto 

tudi nam. V prvem obdobju smo se pač morali veliko 

naučiti iz primerov, ker samo teoriji nismo verjeli pa 

tudi izkušenj s praktičnim delom je bilo še malo. Tako 

se je zgodilo, da je Metoda nekoč prišla na naše srečanje 

v avški gasilski dom vsa razburjena, rekoč, da zdaj 

pa verjame, kako so ti preparati močni, saj je ugotovila, 

da jih miši zavohajo celo skozi debele stene lesene skrinje, 

ki je v notranjosti še na debelo obložena s šoto in so 

kozarci s preparati še posebej pokriti z debelo blazino 

šote. Skrinjo s preparati je namreč hranila v lopi, kjer 

se prej miši nikoli niso zadrževale, odkar pa so bili v 

skrinji preparati, so jo miši dobesedno oblegale, včasih 

celo podnevi. 'Še sira ne bi zavohale tako hitro,' je 

pribila Metoda. Pa še ena o Metodi. Gasilski dom, kjer 

smo imeli domicil, je bil v zimskem času ledeno mrzel. 

Zato je Metoda, ki je, mimogrede povedano, že skoraj 

vse življenje zelo aktivna gasilka s prirojenim občutkom 

za pomoč ljudem, morala ob dnevih, ko je bilo 

na vrsti naše srečanje ali predavanje, kar nekaj ur prej 

zakuriti v železni peči in jo ves čas pošteno nalagati. 

Zima je bila tisto leto dolga, zaloga kurjave, ki so jo gasilci 

namenili za kurilno sezono, je prehitro pošla, Metoda 

pa je brez naše vednosti zadrego rešila tako, da je 

vse do odjuge prispevala drva kar iz domače družinske 

rezerve, kar se je njej zdelo samo po sebi umevno. 

Eda Gruden 

Za drugo varuhinjo zaklada goriške Ajde je bila tik ob 

koncu 20. stoletja izbrana Eda Gruden. (Žensko ime 

Eda je v kolektivnem spominu prebivalcev goriške 

regije živo povezano z drznimi idejami in tudi uspelimi 

poskusi bratov Rusjan, ki sta se s svojimi zračnimi 

plovili hotela pobratiti z vetrom in nebesnimi širjavami 

že na samem začetku prejšnjega stoletja, ko so si le 

redki drznili pomisliti na to, da bi 'si delili nebo s pticami'.) 

Poglejmo si še Edin pridobljeni priimek Gruden. 

Nadvse primeren priimek za bitje, ki se z vso ljubeznijo 

ukvarja z rastlinami in zemljo, kajne. Eda je vedno 

bila naša marljiva in delavna mravljica, ki pa je znala 

biti tudi stroga in dosledna. Spomnim se, da je imela 

precizno elektronsko tehtnico (nimam pojma, kje neki 

jo je v tistih letih lahko kupila, morda v Italiji), s katero 

je odmerjala preparate s farmacevtsko natančnostjo. 

Neko leto je Eda preparat 500 stisnila celo v brikete, 

da ga je laže odmerjala. Vedno je poudarjala, da red 

mora biti, a to niso bile le prazne besede. Pravi, da je 

prva leta preparat 500 hranila v glinenih loncih, ki so 

jih nekoč doma uporabljali za mast, nato pa v nekoliko 

bolj priročnih 5-litrskih steklenih kozarcih. Kasneje 

je v Komendi nabavila posebej izdelane glinene lonce 

s pokrovi, ki jih je potem doma povoskala s čebeljim 

voskom, da se preparat ni izsuševal. Lonci so še vedno 

uporabni. Na čase, ko se je začela srečevati z biodinamiko 

jo spomni tudi anekdota o tem, kako je nekega 

dne konec devetdesetih let bolj po naključju šla na predavanje 

Franke Ozbičeve o Rudolfu Steinerju in njegovem 

delu, ki je bilo organizirano na Univerzi za tretje 

življenjsko obdobje v Novi Gorici. Spomni se, da je sicer 

vztrajala do konca predavanja, vendar je prišla domov 

's prepolno glavo nenavadnih informacij in glavobolom' 

in si je obljubila, da je tam ne bodo več videli. 

Šele na moževo in znankino vztrajno prigovarjanje je 

le odšla še naslednjič in potem postala redna udeleženka 

tečaja v potekajoči sezoni. V tistem obdobju pa je 

že začela dozorevati ideja o organiziranju skupine biodinamikov 

na Goriškem. Okrog Franke Ozbič, mame 

primorske biodinamike, so se začeli zbirati bodoči člani 

in članice goriške sekcije Društva Ajda Vrzdenec in 

med njenimi ustanovnimi članicami je bila tudi Eda. 

Potem je vrsto let sodelovala in še sodeluje v upravnih 

organih društva. Njeno glavno poslanstvo pa je bilo, 

kot smo videli, bolj neposredno – varstvo zaklada. 

Na družinskem posestvu v Šmihelu Eda že vsa leta gosti 

tudi delavnico izdelave biodinamične paste in premaza 

za sadno drevje. Spomnim se prve delavnice pri 

Edi, ko nismo še imeli dovolj izkušenj in smo morali še 

ugotavljati primerno velikost, obliko in material posod 

za mešanje, predvsem pa določiti primerno velikost 

razpršilne šobe na pršilki. Pa smo poskušali. In se iz 

napak naučili. Seveda je bilo včasih tudi nekaj smeha 

pa tudi kakšna poškropljena obleka, da očal niti ne 

omenjam. Že od vsega začetka so v Šmihelu potekali 

Priprava preparatov za vkop 

(Eda Gruden na sredini) 

7

i o d i n a m i k a 

tudi prikazi priprave škropiva iz premaza, nato tudi iz 

paste, ter prikazi pravilnega škropljenja pa tudi priprava 

dreves na škropljenja in premazovanje. 

Darinka Drašček 

Priprava na vkop (Darinka Drašček desno) 

Ko smo zajadrali že v drugo polovico prvega desetletja 

tega tisočletja je začela svoje poslanstvo tretja varuhinja 

zaklada Darinka Drašček. Njeno ime pove vse. Dar, darilo. 

V zadnjih letih se je s povečevanjem števila članov 

obseg dela v društvu zelo razširil, zato se je bilo potrebno 

organizirati po delovnih območjih. Varuhinja zdaj skrbi 

za centralno banko preparatov, kjer hrani zaloge preparatov 

in od koder preparate razdeli po delovnih centrih 

za priročne zaloge glede na število članov oz. glede na 

potrebe posameznega območja. 

Zaloge mora seveda med pridelovalno sezono sproti dopolnjevati. 

V zadnjem času pa skrbi tudi za oskrbovanje 

večjih pridelovalcev, ki so člani društva. Pomembna naloga 

varuhinje je tudi t. i. cepljenje preparata 500, ki je 

redno opravilo v procesu njegove izdelave v našem društvu. 

Ker je društvo dolžno zagotavljati kakovost biodinamičnih 

preparatov, je naloga varuhinje, da po delovnih 

centrih vodi kontrolo hrambe preparatov in ravnanja z 

njimi. Varuhinja zaklada ima pomembno vlogo tudi pri 

odločanju o številu izdelanih oz. zakopanih enot vsakega 

preparata, saj ima natančen pregled nad porabo. Darinka 

sodeluje s svetovalko za biodinamiko Franko Ozbič na tečajih 

o osnovah biodinamike za nove člane: pomaga ji pri 

praktični predstavitvi izdelave kompostnega kupa in pri 

seznanjanju z biodinamičnimi preparati. 

Seveda je Darinka kot varuhinja zgled ostalim članom in 

članicam. Njena zelenjava je odličen primer biodinamično 

pridelane hrane. Solata in radič z njene njive sta bila 

lani vredna priznanja. Darinka prisega na biodinamičen 

kompost in škropljenje z vsemi osnovnimi biodinamičnimi 

preparati, škropljenje s sirotko proti škodljivcem in 

škropljenje s čaji. Za odganjanje strun pri korenovkah je 

na svojih obdelovalnih površinah uvedla vmesne posevke 

ajde in žit. Pa se dotaknimo še enega področja, na katerem 

je Darinka prava mojstrica. To je kulinarika. Ste že 

jedli pravo primorsko mineštro iz vrzot (ohrovta)? Darinkina 

je prava poslastica – ne glede na to, če je vegetarijanska 

ali če vanjo stopi parkljasta žival. 

Iz takega testa so torej naše resnične varuhinje pravega 

zaklada. Pozabite na pravljice. 

Izdelovanje odganjavcev divjadi 

8

v p r a k s i 

Čebelarji letos 

pričakujejo povprečno 

čebelarsko leto 

Franc Vehar 

opozorilo, da moramo skrbeti, da imajo čebele dovolj 

velike zaloge hrane. Toplejše vreme lahko pričakujemo 

v drugi polovici aprila in v prvi polovici maja. V tem 

mesecu pričakujem obilno izločanje medičine v naravi 

in zgodnje prvo točenje medičine. V tem času bo povsod 

v naravi polno cvetja, in to bo verjetno zelo okrepilo 

številne družine, ki bodo v drugi polovici maja želele 

rojiti. Rojenje naj bi spodbujalo tudi vreme v drugi polovici 

maja. Pričakovano je večdnevno slabo vreme, in to 

bo pospeševalo rojilno razpoloženje v močnih čebeljih 

družinah. 

Upam, da bomo čebelarji lahko pomladili čebelje družine, 

kar je porok za uspešno čebelarjenje v naslednjem 

letu. V poletju pričakujem daljše obdobje suhega in nadpovprečno 

toplega vremena, predvsem v prvi polovici 

avgusta. Čebelarji priskrbite dovolj sveže vode in senčenja 

panjev, ko bo temperatura nad 30 stopinj celzija. 

Kot vsako leto morate spremljati razvoj varoje v panjih 

s pregledovanjem naravnega odpada varoi na testnem 

vložku. Ne pozabite zatirati zajedalca v juliju in v septembru. 

Zelo pomembno je zagotoviti dovolj veliko zalogo 

hrane za zimsko zalogo, tako se bodo čebele počutile 

varne in se bodo lepo razvijale in pripravile na zimo. 

Zima se počasi poslavlja in v naravi je vse v pričakovanju 

novega začetka. Ptički veselo čebljajo in se ženijo. 

Tudi druge živali so bolj družabne do nasprotnega 

spola. Čebele so že pričele prinašati svež pelod in prvo 

medičino iz narave. To je čas, ko matica v gnezdih 

pospeši zaleganje nove generacije čebelic. 

V času, ko pišem ta prispevek, so mučeniki napovedali 

štirideset dni slabega vremena, in to je za čebelarje 

Tudi letos pričakujem močnejšo okužbo čebeljih družin s 

hudo gnilobo čebelje zalege. Čebelarji, bodite pozorni na 

to bolezen pri pregledovanju čebeljih družin. V primeru, 

da odkrijete to nadlogo, ukrepajte hitro in pri sanaciji 

bodite pedantno natančni, če se hočete znebiti te nadloge 

.Naj vam ne bo žal zažgati starejših panjev in žrtvovati 

oslabelih bolnih družin. Narava je neizprosna in kruta, 

čebelarju ne prizanaša za površno opravljeno delo. 

V želji, da bi bile zdrave čebelje družine, vas lepo pozdravljam. 

Naj medi. 

Praktični pripomočki 

Zamrznjen sneg proti 

suši in kot gnojilo 

Elvira Devetak Zavodnik 

• Pozimi na dan za cvet si spravimo 1 kozarec 

čistega snega v PVC vrečko in damo v 

zamrzovalnik. 

• Poleti uporabimo proti suši ali kot gnojilo. 

• Vrečko snega damo v 10 l vode (deževnice) 

in dinamiziramo 20 min. Škropimo 3x pozno 

zvečer, ko je že padla rosa ob polni luni! 

• Količina zadostuje za 3.000 m2. 

• Predoziranje ni škodljivo. 

• Če je poletje preveč mokro - deževno, se 

pripravek uporablja v manjši količini, ker se 

nam pojavijo glivičnega obolenja. 

9

B D p o s v e t u 

Kaj je popoln kompost? 

Eileen Kaufman 

Kompost izdelujemo zato, da rastlinam priskrbimo 

popolno naravno rastlinsko hrano. Obdržati mora 

visoko vsebnost osnovnih hranil. Hranila obdržimo, 

če imamo v zmesi kompostnega materiala pravilno 

razmerje ogljika (C) in dušika (N). Potrebno je 

razmerje 25 do 30 delov ogljika na 1 del dušika. Če 

je na začetku procesa razmerje C:N premajhno, se 

preveč segreje, pride do izgube dušika in ima lahko 

vonj po amonijaku. 

Namigi za popoln kompost 

• Razpadanje uravnavajte z uporabo biodinamičnih 

kompostnih preparatov, da tako vnesete 

red, ravnotežje in bogato raznovrstnost mikroorganizmov 

v zemlji. Biodinamični preparati so na 

voljo članom biodinamičnih društev. 

• Kup premešajte vsaj petkrat, da se tako ogrejejo 

vsa področja in se uničijo vsa semena ali bolezenski 

organizmi rastlin. 

• Po avstralskih certifikatnih navodiih mora biti 

temperatura med 50-55 stopinj celzija in naj bi 

se vzdrževala toliko časa, kot to zahteva proces. 

Kupi naj bi bili veliki minimalno 1 m2, da obdržijo 

temperaturo, naj bodo dobro zračeni, z visoko 

vsebnostjo vode, vendar ne mokri. Ne smejo biti 

prepojeni z vodo,niti izsušeni do te mere, da se 

ustavi biološki proces. 

Kdaj je moj kompostni kup pripravljen za 

uporabo? 

Ko je kompost dosegel zaključno fazo razgradnje organske 

snovi, da tvori čvrsto koloidno snov, ki ji rečemo humus. 

Čas je odvisen od tehnike, temperature in uporabljenega 

materiala, minimalno pa tri tedne do enega leta. 

Pokazatelji kvalitete dokončanega komposta: 

• diši kot gozdna prst; 

• je črne ali temno rjave barve; 

• se je povsem ohladil in so v njem črvi in insekti; 

• je povsem razpadel, originalen material ni mogoče 

prepoznati (slika kaže dokončan kompost v roki, 

nedokončan pa v ozadju); 

• ko ga podrgnemo med prsti, je spolzek kot glina – 

to je humus. 

Pa srečno kompostiranje! 

Objavljeno na internetni strani. 

prevedla in povzela Marina Nuvak 

What is perfect compost? 

We make compost to provide a complete natural plant food. It needs to retain a high proportion of the 

original nutrients. Nutrients are retained by having the right Carbon (C) to Nitrogen (N) ratio in the mix 

of compost materials. A ratio of 25 or 30 parts Carbon to 1 part Nitrogen is needed. If the C:N ratio is 

too small at the start of the process it gets excessively hot, there will be losses of nitrogen which can be 

smelt as ammonia. 

10 

Hints for Perfect Compost: 

• Guide the decomposition by use of the biodynamic 

compost preparations to bring order and 

balance and a rich variety of soil micro-organisms. 

Biodynamic preparations available to 

members of Biodynamic Agriculture Australia. 

• Mix the pile at least 5 times so all areas get 

heated to destroy any seeds or plant disease 

organisms 

• Australian Certified Organic guidelines state: 

the temperature should remain between 50-55 

degrees Celsius for as long as the process requires. 

Heaps should be a minimum of 1 metre 

cubed to maintain temperature, well aerated, 

with high water content, but not saturated. 

Compost heaps shall not be allowed to become 

water logged, nor to dry out to such an extent 

that biological activity is discouraged.

Z d r a v j e 

Bela omela 

Merrie Bakker 

V antropozofiji obstaja mnogo globokih in 

fascinantnih dognanj. Antropozofska medicina je 

kompleksen sistem – umetnost in znanost o življenju 

in zdravljenju, ki vključuje duhovne, emocionalne 

in fizične komponente. V zgodnjih letih 20.stoletja 

jo je osnoval Rudolf Steiner (avstrijsko švicarski 

zdravnik, pionir metafizike in zdravilec). 

Antropozofski zdravnik pacienta diagnostificira z zavestjo, 

da je to, kar lahko s petimi čuti dojamemo, omejeno 

in ne opiše v polnosti globljih vzrokov ali narave 

obolenja, saj MORA za to vključiti tudi duh in dušo. Fizično 

bolezen vidi kot pokazatelja nepovezanosti med 

telesom in dušo, ko območje, ki bi ga morala voditi 

duša, prevzame fizični proces ali blokada. Ta analiza je 

znana kot doktrina znakov, ko v naravi iščemo potezo, ki 

odseva določeno človeško stanje. En element antropozofskega 

zdravljenja raka (in AIDSa ter vnetnih obolenj) zahteva 

zdravljenje telesa IN duše (saj je ta bistveni sestavni 

del celotnega telesa). Poleg raznih zdravil iz določenih 

rastlin so v antropozofski medicini še druge terapije, kot 

so umetnost, glasba in gibanje. Pri antropozofskem zdravljenju 

raka (kot tudi sarkoma in skleroze) je osrednjega 

pomena uporaba bele omele. To je starodavna zdravilna 

rastlina, ki je v 1920-tih letih pritegnila Steinerjevo pozornost, 

in sicer zaradi svojega edinstvenega življenjskega 

cikla. Raste na način, ki je v popolnem nasprotju z naravnimi 

ritmi v naravi in je zelo neodvisna. V naravi živi na 

način, ki reflektira raka pri ljudeh. Nima korenin in raste 

na rastlini gostiteljici, v glavnem na drevesih – hrastih in 

drugih drevesih v Evropi in Aziji ter kot taka velja za polparazita. 

Ne raste pokončno, ampak se ovija okoli gostitelja 

in je zelo krožna. Ima posebno počasen ciklus rasti in 

proizvede le en par listov na leto. Cveti februarja in začne 

pozno poleti oblikovati jagode, ki dozorijo pozimi. V polnosti 

se razvije v treh letih in treh mesecih. Izvlečki omele 

vsebujejo tako poletne kot zimske sokove, ki maksimalno 

učinkujejo takrat, ko je kombinirana poletna rastlina na 

višku vegetacije in zimska rastlina, ko zaključi svoj življenjski 

ritem (ob zimskem solsticiju). Ta dva ekstrakta 

vsebujeta različne količine viskotoxinov. Te vrste zdravilnih 

učinkovin ni mogoče najti v nobeni drugi rastlini. 

Rastlina nam daje sestavine, ki aktivirajo imunski sistem, 

ki napade celice raka (nekatere raziskave kažejo tudi na 

terapevtske lastnosti za bolnike z boleznijo HIV). Raziskava 

kaže, da se s podkožno injekcijo omele v šestih 

urah poveča selitev belih krvničk na področje tumorja. 

Dejanske kemične sestavine omele vključujejo viskumin, 

viscotoxin, polisaharide in alkaloide. 

Mistletoe 

There are many profound and fascinating theories at the heart of anthroposophy. Anthroposophical 

medicine is a complex system - an art and a science of living and healing - that includes the integration 

of spiritual, emotional and physical components. It was founded by Rudolf Steiner (an Austrian Swiss 

physician, metaphysical pioneer and healer) in the early 20th century. 

An anthroposophical physician diagnoses the patient 

with the awareness that what is accessible by 

the five senses is limited and does not fully describe 

the depths of the causes or nature of the disease of 

the patient, as this MUST include the spirit and 

psyche. A physical sign of disease is seen to be a 

manifestation of the disconnect between the body 

and the soul, a physical process or blockage, overcoming 

the domain in which the soul should be 

ruling. This anlysis is known as the doctrine of signatures 

- finding the gesture in nature that reflects a 

particular human condition.One element of anthroposophical 

cancer treatment (and AIDS and inflammatorydisease) 

requires treatment of the body AND the 

soul (as it is an intrinsic component of the whole body). 

Alongside the various, specific plant remedies in anthroposophical 

healing are other therapies such as art, 

music and movement. → 

11

z d r a v j e 

Resnih stranskih učinkov je malo. Pričakovati je lokalno 

vnetje zaradi imunske reakcije, kar je dober znak. 

Zdravljenje in program vzdrževanja zdravja trajata 

pogosto dalj časa. Mnogo srečnih bolnikov dolguje 

svoje življenje beli omeli, imenovani tudi iscador. Široko 

jo uporabljajo po vsej Evropi, tam kjer poznajo 

in sprejemajo delo Rudolfa Steinerja, malo pa jo poznajo 

v Severni Ameriki. Konvencionalna medicina jo 

prepoveduje. 

V Evropi že desetletja trajajo obširne raziskave. Izvlečke 

tudi proizvajajo in imajo različna imena, kot je Iscador, 

Helixor, Eurixor in Isorel. Weleda AG izdeluje 

Iscador. Večina zdravnikov v ZDA je ne uporablja. Tisti 

zdravniki, ki jo uporabljajo, jo lahko preko interneta 

naročijo direktno od Welede AG. 

← In anthroposophical cancer treatment (as well as with 

sarcomas and sclerosis) the use of the mistletoe plant (Viscum 

album) is central. This is an ancient healing plant and 

attracted the attention of Rudolf Steiner back in the 1920’s 

because of its unique life-cycle. It grows in a manner that is 

totally opposite to the natural rhythms in nature and is very 

independent. It lives in nature in a way that reflects cancer 

in human beings.Mistletoe has no roots and grows on a host 

plant, mainly trees - oaks and other trees in Europe and Asia 

and as such is considered semi-parasitic. It does not grow in 

an upright manner but winds itself around its host and is 

very circular. It has a particularly slow growth cycle, producing 

only one pair of leaves per year. It flowers in February 

and begins to form berries in late summer which ripen 

in winter. It comes to full development in three years and 

three months.The mistletoe extracts contain both the summer 

and winter juices and are combined for maximum effect, 

when the summer plant is at its height of vegetative growth 

and the winter plant has completed its life rhythm (at the 

time of the Winter Solstice). These two extracts contain different 

distributions of viscotoxins. These types of healing 

properties cannot be found in any other plant. 

12 

Članek je bil objavljen v reviji Lilipoh. 

prevedla Marina Nuvak 

Rž – četrtek – Jupiter – 

kositer – oranžna barva 

Elvira Devetak Zavodnik 

Rž (znanstveno ime Secale cereale) je krušno žito. 

Domneva se, da njen izvor sega v leta 2000-3000. 

Na žitnih poljih Male Azije je na začetku uspevala 

kot plevel in je zelo razširjena v mešanih kulturah. 

V Evropi gojijo rž največ v področjih s hladnim podnebjem. 

V Sloveniji to žito bolj malo gojimo. Po kemični 

sestavi je podobna pšenici, je pa siromašnejša z 

lepkom - beljakovini gliadin in gluten, zaradi tega se 

iz ržene moke ne da zamesiti tako dober kruh kot iz 

pšenične. Z mešanjem ržene in pšenične moke si lahko 

pripravimo dober kruh. Tako pripravljen kruh ima še 

eno prednost, da ostane dalj časa svež kot kruh iz same 

pšenične moke. 

Rž v sebi skriva veliko zdravilnih sestavin. Ugotovljeno 

je, da ržen kruh v zelo kratkem času obogati kri 

z železom. Klice rži pa so izredno sredstvo za zdravljenje 

slabokrvnosti (anemije). Dobro učinkuje pri 

sladkorni bolezni, za izboljšanje krvi, težave v meni, 

migreni in za izboljšanje delovanja živčnega sistema. 

Zato je najbolje, da iz jedilnika umaknete bel kruh in 

ga nadomestite z rženim. Za krepitev krvi je najbolje, 

da si pripravite rženo kašo s suhim sadjem. Rž gojijo 

kot temeljni element za proizvodnjo bioetanola.Uporablja 

se tudi za proizvodnjo alkohola.

i n p r e h r a n a 

Sestava rži 

Rž vsebuje 10,95 % vode, 14,76 % beljakovin, 2,50 % 

maščob, 69,70 % ogljikovih hidratov, 2,00 % mineralov. 

Sestava pa se spreminja glede na njeno naravo, ki 

temelji na okoljskih pogojih (prst, podnebje) in gnojenju, 

varstvu rastlin. Rž vsebuje veliko lizina, ki je 

pomemben del uravnotežene prehrane. V primerjavi 

z ostalimi žitaricami vsebuje rž veliko kalija, kar pozitivno 

vpliva na jetra. Prehranjuje predvsem glavo in 

človeške okončine. S svojimi plazmatičnimi energijami 

obnavlja in oživlja tudi srce in pljuča. 

Pri pridelavi rži moramo biti pozorni na ržene rožičke, 

ki je značilna bolezen rženega klasa, katerega uživanje 

je tako pri živalih kot pri človeku zelo nevarno. Zaradi 

uživanja rženega kruha, v kateri so zmleti tudi rožički, 

se v organizmu kopiči alkaloid ergotamin, ki povzroča 

slabosti, bolečine, vrtoglavice do napada blaznosti. 

Šele v 17. stoletju so odkrili vzrok bolezni in jo poimenovali 

žitna božjast. Menihi so ozaveščali prebivalstvo, 

jih poučevali, kako naj odsejajo rožičke iz pridelka. 

Največje pridelovalke rži Rusija z 4.400 t, Poljska 4.129 

t, Nemčija 3.809 t, Belorusija 1.725 t, Ukrajina 1.498 t, 

Kitajska 800 t, ... Avstrija 213 t, Danska 171 t, Francija 

169 t, itd. 

Ržena slana torta 

Sestavine 

250 g grobo mlete rži 

2 ½ dl vode 

125 g skute 

100 g ribanega sira 

3 jušne žlice olja 

1 čajna žlička kumine 

1 čajna žlička janeža 

1 čajna žlička soli 

Priprava 

V vodi namakaj rž 2-3 ure. Vse skupaj dobro zmešaj, 

stresi v tortni model, pomazan z maslom in oprašen 

z moko. Peci v pečici približno 30 minut pri 180 ºC. 

Postrezi z omako ali zelenjavo. 

Žito, kratka oznaka 

njegovih vrst 

Samo Simčič 

Žito je bilo v preteklosti vedno osnovna hrana 

človeštva, vendar je v zadnjih stoletjih stopilo 

nekoliko v ozadje. V Evropi se je kot nadomestilo 

uveljavil krompir, ki je evropsko prebivalstvo pogosto 

rešil lakote, poleg tega pa je gojenje krompirja 

manj zahtevno kot gojenje žita. Reformno gibanje 

v prehrani je v 20. stoletju ponovno predramilo 

zavest o pomenu žita, med drugim tudi z namenom 

zmanjšati vlogo krompirja v naših jedilnikih. To ne 

pomeni, da hoče iztrebiti krompir, temveč uveljaviti 

prednost prehranjevanja z žitom. Da bi to prednost 

bolje razumeli, naj najprej prikažemo lastnosti 

krompirja in jih nato primerjamo z lastnostmi žita. 

Hranilo krompirja je gomolj. To je podzemeljski plod. 

Rastlina ima podzemeljski in nadzemeljski del, oba rasteta 

po istem vzorcu razvejanja in ustvarjanja oblik, 

le da podzemeljski del zaradi okoliščin ne more razviti 

listov, cvetov in plodov s semeni, četudi k temu v 

svojem bistvu teži. Oblikuje le bolj ali manj razvejane 

korenine. Pač pa ohranijo mnoge rastline v koreninah 

plodno silo, tako da se lahko z njimi tudi vegetativno 

razmnožujejo. Pri drugih rastlinah se ta sila povsem 

usmeri v zgornji del, kjer postane seme njen nosilec. 

Ta plodna sila je pri kulturnih rastlinah (korenje, repa, 

pesa, krompir itd.) v stanju oblikovati v koreninah nekaj 

kot plod, in sicer tako, da korenina nabrekne. Takšen 

podzemeljski plod ni prešel skozi stanje cvetenja 

in zato v njem ni semen. V njem je, lahko rečemo, zgolj 

sadna snov. Tu je pri nekaterih rastlinah tudi strnjena 

plodna sila, ki omogoča, da iz njega požene nova rastlina, 

kot npr. pri česnu in čebuli. Pri krompirju deluje 

ta sila v tako imenovanih 'očesih'. Podzemeljski plod 

ni pri vseh tovrstnih rastlinah regenerativno sposoben, 

npr. pri korenju, pesi, repi itd. Ti plodovi so nabrekla 

glavna korenina, iz katere rastejo vejice stranskih korenin. 

Vendar ima ta glavna korenina značaj stebla. V 

prečnem prerezu korenja ali rdeče pese vidimo vzorec 

krogov, ki se širijo, iz stržena navzven. To je steblo, 

v katerem so navznoter zaviti listi, ki se ne razvijejo 

v celoti, ker je njihova naloga oblikovati steblo. 

13

z d r a v j e 

Pri krompirju se gomolj razvije v stranskih koreninah. 

V prerezu krompirja ni videti vzorca, kakršnega vidimo 

pri korenju. Snov v krompirjevem gomolju je tako rekoč 

'brezoblična', zato tudi lažje razpada v mineralno stanje, 

lahko rečemo, da 'umira'. (Podzemeljski del rastline tako 

in tako bolj teži k razpadanju, medtem ko zgornji del teži 

k nadaljnjemu oblikovanju in preoblikovanju.) Če se hranimo 

s krompirjem, je ta v želodcu lahko prebavljiv. En 

del v želodcu predelane hrane prodira skozi stene črevesja 

v kri in nato v možgane in živce. Tu se prebava nadaljuje 

do kolikor mogoče popolne mineralizacije. Možgani 

in živci sprejemajo snovi, ki so dosegle določeno stopnjo 

mineralizacije, vse drugo izločijo. Krompirjeve snovi zlahka 

preidejo tudi skozi kri, tako da se glavni del njihove 

presnove odvija v možganih in živcih. S tem imajo ti deli 

človekovega telesa še posebno veliko dela. Ta obremenitev 

povzroči, da postanejo možgani bolj kot običajno sposobni 

materialno misliti, ker imajo toliko opraviti z golo materijo 

krompirjevih snovi. To je lastnost, ki je potrebna, vendar 

enostranska, če se enostransko hranimo s krompirjem in 

zanemarjamo druge elemente prehrane. Poleg tega je vredno 

omeniti, da krompirjev gomolj dozoreva pod zemljo 

brez vpliva sončne svetlobe in predvsem brez odnosa do 

življenja na zemeljski površini. V prispodobi lahko rečemo, 

da je krompir 'v samoto zaprt mislec brez stika z življenjskim 

okoljem'. Takšen mislec živi v vsakem od nas 

in je upravičen, če ni prevladujoč. (V predavanju z dne 18. 

julija 1923 v Dornachu pravi Rudolf Steiner o krompirju 

nekaj navidezno povsem nasprotnega. Trdi, da krompir 

sploh ne doseže glave in je zato ne spodbuja k mišljenju. 

To pravi z vidika prebave, ki ločuje materijo od življenjskega, 

etrskega elementa v hrani, s tem etrskim elementom 

pa nato oživlja dejavnost človekovega fizičnega telesa. Ta 

etrski element se pri prebavi loči že prej, preden pridejo 

krompirjeve snovi v možgane. V tukajšnjem sestavku govorimo 

o učinku krompirjevih snovi v možganih.) 

Če zdaj usmerimo svoj pogled na žitne vrste, so te po obliki 

trave z dolgim steblom in dolgimi listi, podobnimi listom 

lilije. Rastejo v višino k soncu in oblikujejo na vrhu 

klas, v katerem so zrna, ki se držijo stebla in jih ovijajo 

luskine. Njihove korenine segajo globoko v zemljo, tudi 

več metrov, in se z njimi ne razmnožujejo. Vsa plodnost 

se usmerja navzgor in zbira v zrnih. Ta zorijo v celoti na 

zraku in pri dnevni, sončni svetlobi. V tem smislu so nasprotje 

krompirja. (To so le nekatere značilne poteze, podrobnejšega 

botaničnega opisa tukaj ne moremo podati 

in to tudi ni namen tega spisa.) Glavne, v Evropi razširjene, 

žitne vrste so pšenica, ječmen, rž in oves. Nič manj 

pa niso pomembne tudi druge, ki prihajajo z drugih celin: 

riž iz srednje in daljne Azije, proso iz Afrike in koruza iz 

Amerike. 

Pšenica 

To je žitna vrsta, ki raste pokončno in to pokončno držo 

tudi obdrži. Obdrži jo, četudi klas ni lažji kot pri drugih 

vrstah žit. Iz tega sklepamo, da sega zemeljska sila trdnosti 

prav do vrha, od zgoraj navzdol, z neba in okolja pa delujejo 

druge elementarne sile v svetlobi in sončni toploti, 

delno tudi v vlagi, kajti vodni element je tisti, ki se poveže 

z zemeljskim tako, da ga dviga in oblikuje, osvobaja zemeljskih 

sil. Pšenica je uravnotežena med Soncem in Zemljo 

in je zato idealna, prvovrstna žitna vrsta. Pokončen 

klas je vretenast, na njem se dvodelno izmenjujejo zrna, 

ovita z luskinami in pritrjena na steblo. Cvetenje je tako 

kot pri vseh žitnih vrstah skromno, njegove sile toliko bolj 

sodelujejo pri nastajanju in zorenju zrn. Ta imajo močne 

luskine, ki ščitijo notranjost in so kot cvet v 'otrdelem 

stanju'. To pomeni, da se sile cvetenja potegnejo deloma 

navznoter ter dajejo pečat svojega značaja zrnom. Ovalno 

zrno je na eni strani preklano na dvoje, na drugi pa enotno. 

To daje vtis, kot da se hoče zrno razdeliti na dva 'cvetna 

lista', ker pa je ta težnja zavrta, se preobrazita v povrhnjico 

zrna. V tem vidimo intenzivno delovanje razpadanja, ki je 

krepko zajeto v oblikovanje. Snovi v zrnu nimajo oblike in 

so močnate, toda proti robu se uveljavi oblikovanje v plast 

in daje snovem lepljiv značaj, ki končno otrdi v listnatem 

stanju. Kjer so snovi najbolj močnate, so oblike v etrskem 

stanju in delujejo od tod na oblikovanje kali, koreninskega 

dela rastline. V zrnu je tako zaobsežena cela rastlina, cvet, 

listi in korenina. V njem so vse snovi, ki so potrebne za 

prehrano. To bolj ali manj velja za vse štiri osnovne vrste v 

Evropi razširjenih žit. 

Ječmen 

14

i n p r e h r a n a 

Veliko tega, kar smo omenili pri pšenici, velja tudi pri ječmenu. 

Ta se po svoji zunanji podobi razlikuje predvsem 

po tem, da se klas, ko dozoreva, povesi proti zemlji. Poleg 

tega imajo luskine semen dolge suličaste izrastke. To kaže, 

da zemeljska sila, ki daje rastlini trdnost, proti vrhu oslabi 

in je klas bolj kot pri pšenici izpostavljen silam svetlobe 

in sončne toplote. Na to opozarjajo tudi omenjeni izrastki, 

ki posnemajo in utelešajo sončne žarke. To povzroča, da 

se snovi v ječmenovem zrnu v sončni svetlobi aktivneje 

predelajo in oblikujejo in so zato za prebavo ugodnejše. Ječmenovo 

zrno je tudi svetlejše od pšeničnega. Ker so svetloba 

in zrak, ki je posrednik svetlobe, ter toplota aktivnejši 

elementi kot vodni in zemeljski, deluje ječmen na človekov 

organizem spodbudno ter vedri človekovo razpoloženje. 

Rž 

obdobju in za ljudi z občutljivo prebavo rž ni priporočljiva. 

Pred uporabo pri kuhanju je treba zrna ali tudi polnovredno 

rženo moko namakati preko noči (12 ur). Zaradi 

težje prebavljivosti lahko rž, če je pred uporabo ne namočimo, 

povzroča vetrove, zgago in druge želodčne težave. 

Kvas ovira proces razpadanja ržene moke, zato je pri peki 

rženega kruha primerneje pustiti moko kisati ali namesto 

kvasa uporabiti pecilni ferment, ki ga je mogoče skupaj z 

navodilom za uporabo nabaviti v trgovinah z reformnimi 

živili. Sicer pa je rž odporna in pri gojenju nezahtevna žitna 

vrsta, zato lahko raste tudi v višjih predelih. Najdemo 

jo npr. v vasi Findel pod Matterhornom na višini 2000 metrov. 

Ne potrebuje veliko toplote, zato v zemlji dobro prezimi, 

čez poletje pa se vzpne tudi do višine 2 metrov. Klas 

je temu primerno daljši kot pri drugih vrstah. Iz luskin, ki 

ovijajo zrno, poganjajo suličasti izrastki, ki so krajši kot pri 

ječmenu. Vse to kaže na močan življenjski impulz. Rž ima 

krepko steblo, in ko se v vetru dotikajo drugo drugega, 

kovinsko zvenijo. 

Oves 

Podobno kot pšenica je rž žitna vrsta s pokončno držo, 

klasje se v zreli dobi le malenkostno poveša in niha v vetru. 

Vzrok za to držo ni zemeljska sila kot pri pšenici, temveč 

jo vzdržujejo sokovi, ki se po steblu dvigajo navzgor 

in se na površini stebelnih listov ter na vrhu skozi klas 

kot hlapi razpršijo v ozračje. Kot že rečeno je vodna sila 

tista, ki se poveže z zemeljskim elementom ter ga dviguje 

iz zemeljskega območja, ga oblikuje in osvobaja materialnosti. 

Preden porumeni, je rž bolj temno zelena kot npr. 

ječmen in nekoliko modrikasta. Tudi zrno je modrikasto. 

To pomeni, da je bolj sočna kot druge tri osnovne vrste 

žit. Vodni element ji daje svoj odtis ne le v drži, temveč 

tudi v barvi in značaju. Kljub temu se rž sčasoma tako posuši 

kot druge vrste žit, le da to traja dlje. Sejemo jo namreč 

septembra in žanjemo leto dni kasneje v istem času. 

Druge vrste žit potrebujejo za svoje zorenje manj kot eno 

leto. Sočnost na začetku rasti in zorenje prek vsega poletja 

delujeta na zrno rži tako, da nastanejo v njem aromatične 

in močno strukturirane snovi. Rž obremenjuje prebavo, 

vendar je zdrava. Obtežuje organizem, vendar mu daje 

moč. Zaradi dolgega zorenja je njena zgradba trdna, zato 

omogoča človeku, če jo uporablja kot hrano, oporo v drži 

in obliki organov, zlasti v doraščajočem obdobju po 7. letu 

starosti. To vpliva na zgradbo kosti in utrjuje odpornost 

zob proti zobni gnilobi. Za otroke v prvem sedemletnem 

d Henrik Sendelbach 

Oves ne raste tako visoko kot druge žitne vrste. Namesto 

klasa se na vrhu razveja in oblikuje razcvetje. Zrna visijo 

s posameznih vejic povešeno proti zemlji. Luskine zrn so 

kot zaprti cvetni listi in so večje kot pri drugih vrstah žit. 

So ovalne oblike, vendar na obeh koncih koničaste, na zunanjem 

bolj kot na začetku. So gladke in se na soncu bleščijo. 

Razvejanost in luskine kažejo na to, da preveva oves 

močan cvetni značaj. Sile svetlobe in toplote prevladujejo 

v njem. Ker je zrno pred zunanjimi vplivi z luskinami dobro 

zaščiteno, ohranja vlago in se do žetve ne posuši popolnoma. 

Vlago vežejo lepljive snovi, ki ob poletni toploti 

nastanejo v zrnu. Vlaga, ki jo prežema sončna moč, krepi 

življenjske sile. Če zrna (cela ali kot kosmiče) namočimo v 

vodi, se iz njih izloča sluz, ki ima na človekov organizem 

zdravilni učinek. Oves deluje krepilno in spodbuja duševnost 

k dejavnosti in vztrajnosti. 

Druge tri glavne žitne vrste - riž, proso in koruza - so bistveno 

drugačne od teh, ki smo jih doslej opisali, in se tudi 

med sabo močno razlikujejo. Še najbolj podobna štirim 

žitnim vrstam, ki so v Evropi najbolj razširjene, je riž. Ta 

15

z d r a v j e 

raste v zemlji, ki jo prekriva voda. To ji daje ustrezni značaj. 

Njegovo seme je ovalne oblike, vendar ni na eni strani preklano 

kot pri pšenici. Luskine riževega semena niso tako 

suhe kot pri doslej omenjenih žitnih vrstah, so sočnejše in 

aromatične, vendar prav tako neprebavljive, toda mogoče 

jim je s posebnimi postopki iztisniti hranljive snovi. Zrno 

samo je enakomerna in brezoblična snov. Oblikotvorne 

sile so v luskinah. Zrno dozoreva v 'prijaznih soparicah', 

zato je že v sami naravi do neke mere 'prekuhano' in lahko 

prebavljivo. Nasploh deluje na človekov organizem ugodno, 

vpliva na zmerno duševno razpoloženje in ne ostri 

značaja. Zato se rižu dodaja ostre, prebujajoče začimbe in 

je primerna priloga k mesnim jedem. 

posebno za ljudi v starostnem obdobju, ker spodbuja rast. 

Luskine prosa je mogoče uporabiti v zdravilne namene, 

znano je, da preprečujejo izpadanje las. Gojenje prosa pa 

je zahtevno, ker je precej dela treba opraviti z rokami, posebno 

pri biološki obdelavi. 

Koruza 

Proso 

d Kurt Stüber 

Obstaja več vrst prosa, od katerih je danes v prodaji pretežno 

le še ena. Značilno zanj je, da na vrhu stebla oblikuje 

zelo razvejano razcvetje z drobnimi okroglimi zrni ali 

tudi grozd. Čas rasti in zorenja je kratek, 3¬¬–4 mesece. 

Potrebuje zrak in sonce, nima pa velikih zahtev do tal, na 

katerih uspeva. Hitra rast in razvejanost kažeta na njegov 

svetlobni značaj. To deluje na človekov temperament ter 

spodbuja radost in lahkotnost. Sončno obdobje njegove 

rasti prepoji proso s toploto, zato drobna zrna dodobra 

dozorijo. V kratkem času rasti ne more oblikovati velikih 

zrn, zato pa veliko drobnih. Če namočimo proseno moko 

v vodi, nastaja sluzasta snov, zato lahko moko uporabimo 

kot vezivo in celo kot nadomestilo za jajca. Zrno vsebuje 

kakovostne snovi, ki spodbujajo v človekovem organizmu 

toploto. So lahko prebavljive, poživljajo krvni obtok in 

sproščajo živčno napetost. Proso je zelo ugodno za pripravo 

hrane za otroke, zlasti v prvem sedemletnem obdobju, 

in za rekonvalescente. Poživljajoč je za vse tiste dele organizma, 

ki težijo k temu, da se sušijo, npr. za lase in kožo, 

V primerjavi z drugimi žitnimi vrstami so za koruzo značilni 

debela stebla visoke rasti z velikimi, močnimi, suličastimi 

listi ter storži z zrni. Zrna nimajo posameznih luskin, 

cel storž ovijajo listi. Na vrhu stebla se razvije razcvetje. 

Koruza potrebuje toplo podnebje in ne prenese zmrzali. 

Dozoreti mora v 5–6 mesecih. Masivni značaj stebla, listov 

in storžev kaže na njeno zasidranost v zemeljskem 

elementu. Ta značaj ne spodbuja diferenciranega oblikovanja, 

temveč teži h kopičenju neizoblikovanega materiala. 

Snov v zrnu se lahko lomi in drobi, zato je mogoče 

z mletjem koruznih zrn pridobiti zdrob različne kakovosti, 

med drugim tudi kakor prah fino moko, ki je pri kuhi 

uporabna za omake in kreme. Hranjenje s koruzo daje občutek 

težnosti, vendar tudi krepi organizem in mu daje 

zagon, da premaguje težnost. V zrnu se ne oblikujejo fino 

izoblikovane plasti, ki bi vsebovale sluz. Odločilno je to, 

da zrna nimajo posamičnega ovoja, temveč le ves storž. 

Kar je pri žitnih vrstah, značilnih za Evropo, najvažnejše 

za prehrano, je snovno bogata koža zrna, tega koruza 

nima. V koruznem zdrobu ni toliko bogatih snovi kot pri 

drugih žitnih vrstah, vendar je dobro količinsko hranilo in 

sredstvo proti lakoti. 

Pripomba: V tem spisu izhaja pisec iz opazovanja in izkušenj 

pri delu z žitnimi vrstami. Ne izhaja iz laboratorijskega ali botaničnega 

raziskovanja. Zato ne uporablja na primer takšnih izrazov, 

kot so ogljikovi hidrati, beljakovine itd., kakor tudi ne botanične 

terminologije. V tem smislu je ta spis zavestno laičen. 

16

O b z o r j a 

Sedem akupunkturnih 

točk 

Drago Purgaj 

sami, kajti širom sveta se srečujejo skupine ljudi, ki se 

na ravni dialoga ali višjih oblik komuniciranja ukvarjajo 

z izvorom našega bivanja. Pri tem se vsak sooča z 

vprašanjem zveze svojega individualnega življenjskega 

impulza z impulzom skupne prihodnosti. Nastopil pa 

je čas, da te poglede zgostimo, pestrost uredimo ter jih 

oblikujemo v enotno podobo. To bomo dosegli z nadaljevanjem 

dialoga, ki bo osredotočen na vsebino in utemeljen 

na izkušnjah. Cilj je, da skupaj dosežemo aktualno 

formulacijo načel, ki so bistvena za prihodnost. 

Pred nami je torej obdobje aktivnega delovanja, saj je 

čas, ki ga živimo, poln izzivov. Predvsem izzivov, ki so 

botrovali omenjenim dogodkom in kažejo, da: 

- kriza današnjega časa ni le finančna ali gospodarska, 

temveč je kriza zavesti, 

- izhod iz obstoječega stanja ni mogoč z revolucijo, 

temveč z evolucijo, 

- prihodnosti ni moč doseči zgolj z razumom, 

potrebna je tudi volja. 

Dogodki, ki smo jim priče v zadnjem obdobju, 

potekajo v znamenju duhovnega prebujenja. 

Ozaveščeni posamezniki jemljejo oblikovanje civilne 

družbe vedno bolj v svoje roke in mi sodimo mednje, 

kajti kreiranje okolja iz eksistenčnega preudarka 

je naša osrednja naloga. Spoznavamo, da so točke 

svetlobe zasejane za slehernega od nas in prav je, da 

temu razmahu aktivno prispevamo. Predstavljamo 

izvorne točke za soodgovorno oblikovanje naravnega 

in socialnega okolja, iz katerih vodi pot k slehernemu 

človeku in človeški skupnosti, ki na tem mestu, tukaj 

in zdaj, deluje v duhu boljše prihodnosti. 

V zvezi s tem si moramo zastaviti vprašanje, kaj je jedro 

našega angažiranja. Kaj je za vsakogar od nas bistveno 

na polju družbene angažiranosti? Sta to Zemlja in človek, 

ki sta v središču? Ali nas žene moč socialno-politične 

angažiranosti, poštena praprodukcija kot podlaga za 

zdravo gospodarstvo? Je to globoka ljubezen do zemlje, 

ki nas nosi in hrani? 

Duhovno prebujenje je obrat navznoter k vsebinskim 

izvorom našega bivanja. To je korak, ki ga iz dneva v 

dan resneje dojemamo in udejanjamo. Pri tem nismo 

Kriza, ki jo doživljamo, se ne vrti okrog zloma finančnega 

sistema ali ekonomije. Resnična kriza zadeva duhovni 

zlom splošnih ekonomskih načel. Tako kot je padec 

berlinskega zidu l. 1989 zaznamoval zlom socialistične 

družbene ureditve in gospodarstva, je finančni zlom 

na Wallstreetu l. 2008 zaznamoval zlom neoliberalnega 

fundamentalizma. Toda javne razprave o tem niso 

bistveno drugačne od tistih, ki smo jim bili priče v preteklosti 

in ki so nas v to krizo pripeljale. 

Finančna kriza je le del v vrsti velikih izzivov današnjega 

časa, kot so: energijska kriza, okoljska kriza, prehranska 

kriza, varnostna kriza, kriza vodenja, zdravstvena 

kriza, kriza izobraževanja, podnebna kriza in splošna 

kriza dogovarjanja. 

Vsako od teh področij je doslej imelo svoj lastni diskurz, 

svoje konference, rešilne programe in na vseh teh področjih 

so angažirani ljudje, ki so pripravljeni na spremembe, 

ki se trudijo po najboljših močeh in z najboljšimi 

nameni. Vendar sta doslej manjkala dva pogoja: 

1. Diskurz med posameznimi področji, še posebej 

o tem, kakšna je njihova soodvisnost. 

2. Diskurz o sistemskih vzrokih, ki celoten vzorec 

kriz reproducirajo. 

Najpomembnejši vzrok za nastanek sedanjih kriz je naše 

lastno dojemanje, kako gospodarska razmerja kolektivno 

mislimo oziroma jih sploh ne mislimo. V zvezi s tem 

je bil l. 2009, pod okriljem MIT inštituta (Massachusetts 

Institute of Tehnology) v Cambridgu, ustanovljen 

Presencing Institute, ki preučuje oblike transformacije 

17

š i r i m o 

obstoječega družbenega modela v zeleno, vključevalno 

in regenerativno naravnano ekonomijo. Delo inštituta 

poteka v obliki seminarjev, v okviru katerih se 

oblikujejo izhodišča, ki temeljijo na novi miselnosti, 

boljši izmenjavi in skupnih aktivnostih v smeri trajnostnega 

gospodarskega razvoja. Na ta način nastaja 

neke vrste Skupnost za ekonomsko transformacijo, 

ki je doslej izoblikovala sedem izhodišč, imenovanih 

Sedem akupunkturnih točk, ki omogočajo aktiviranje 

temeljnih socialnih sprememb. S tem procesom, ki se 

je pričel s seminarjem pod taktirko Clausa Otta Scharmerja, 

vodje Presencing inštituta, februarja 2011 na 

Goetheanumu pri Baslu, je povezano tudi svetovno 

biodinamično gibanje. 

1. Nove oblike koordiniranja 

Družbena menjava, ki izvira iz skupne zavesti in volje 

Prva akupunkturna točka zadeva evolucijo mehanizmov 

koordiniranja, ki močno vplivajo na delitev dela. 

Kako pomembno je to področje, opazimo že, če se 

ozremo na podnebne spremembe in obstoječo revščino. 

Oba primera terjata spremembo v zavesti ljudi, 

hkrati pa tudi obsežne privatne in javne investicije v 

nove infrastrukture, v kreiranje lokalnih skupnosti in 

ekosistemov, ki zmorejo vzpostaviti verige od proizvajalcev 

do uporabnikov. 

Na politični ravni sem sodijo elementi skupnega planiranja 

z elementi neposredne demokracije. Celotna 

mreža v zvezi s specifičnimi sistemi mora postati transparentna 

(open minded), empatična in vključevalna 

(open hearted) ter orientirana k tržni menjavi na način, 

ki bo ljudem v pomoč (open willed). 

Elemente te nove forme srečujemo na primer ob naravnih 

nesrečah. Takrat se ljudje povežemo, skupaj odločamo 

o naslednjih korakih in vzpostavimo menjavo, ki 

uteleša skupno pozornost in skupno voljo, ki se pojavi 

v dani situaciji na danem mestu. Tovrstna koordinacija 

nam danes manjka na skoraj vseh področjih družbe. 

2. Vzpostavljanje pravic za življenjsko 

pomembne dobrine 

Druga akupunkturna točka zadeva evolucijo lastniških 

pravic. Tržišča brez privatne lastnine se niso izkazala 

kot posebno uspešna. To lahko vidimo iz vzhodnoevropske 

situacije po l. 1990 ali nekaterih južnoameriških 

držav. Po drugi strani pa obstajajo družbe z 

ekonomijo, ki že meji na kapitalizem 3.0. Te so pred 

novimi izzivi, ki niso rešljivi skozi privatizacijo na način, 

kot smo ga spremljali po zlomu finančnih trgov l. 

2008. 

Če vzamemo v obzir širša ekonomska razmerja, opazimo, 

da so stroški v privatnih družbah nekaj drugega 

kot stroški v socialni sferi. To je odvisno od tega, katere 

eksterne stroške ekonomisti upoštevajo. Podjetje, 

ki onesnažuje zrak, ne plača praviloma nič za uporabo 

»omejene« naravne dobrine. Prav tako tudi kmet ne 

plača nič za zastrupljanje vode, če jo onesnaži s pesticidi. 

Nasprotno pa mora ekološki kmet svoje pridelke 

prodajati po višjih cenah, čeravno družbo konvencionalni 

pridelki, upoštevajoč socialne, zdravstvene in 

ekološke stroške, stanejo neprimerno več. Danes stroški 

v privatnem sektorju tudi praviloma niso odraz socialnih 

in trajnostnih stroškov. 

Peter Barnes, avtor knjige Kapitalizem 3.0, vidi rešitev 

omenjenih problemov z vzpostavitvijo nove vrste 

lastniških pravic, imenovanih Pravice do družbenih 

dobrin. Omenjene pravice lahko učinkovito delimo 

preko fonda za javne dobrine v obliki dovoljenj, ki bi 

pripadale vsakemu državljanu ter tudi družbeni skupnosti 

za investicije v javno infrastrukturo. 

Primer takšnega delovanja je Alaska Permanent Fund. 

Omenjeni fond pridobiva 25% prihodkov od prodaje 

nafte in zemeljskega plina, ki se kot dobrini izkoriščata 

v imenu sedanjih in prihodnjih generacij. 

Najpomembneje pri takšnem fondu je, da ne sledi 

zgolj profitu, kot je to primer privatnih družb, ali politično 

usmerjenim interesnim skupinam, kot je to pogosta 

praksa v državnih podjetjih, pač pa je usmerjen 

v trajnostno ohranjanje in izrabo specifične družbene 

dobrine, ki jo vselej izrabljamo tudi v imenu prihodnjih 

generacij. 

Podoben primer je preoblikovanje kmetije v t.i. Treuhand 

lastniško obliko, pri kateri se zavežemo za trajnostno 

kmetijstvo in ustvarjanje socialne zavesti. S takšno 

obliko lahko ustvarimo mnogo boljše pogoje za 

investicije in sklenemo nova partnerstva s tistimi, ki si 

prizadevajo za nove socialno-ekonomske in ekološke 

prakse. Pri tem bomo to, kar smo izgubili, skozi delež 

privatne lastnine preoblikovali v denar. To, kar pa smo 

pridobili, pa je mnogo boljša podlaga za ekonomsko 

fazo 3.0. 

3. Zagotavljanje temeljnega dohodka ter 

dostopa do zdravstvene oskrbe, izobraževanja in 

podjetniškega potenciala 

Tretja akupunkturna točka zadeva evolucijo dela in 

prihodkov. Kaj pa je tukaj izhodišče? 

V tem času živi tri do štiri milijarde ljudi na našem 

18

o b z o r j a 

planetu v revščini. Ali je zato krivo pomanjkanje produktov? 

Vsekakor ne. Globalno gledano premoremo 

več proizvodov, kot jih je moč prodati. Kje je torej 

problem? Problem so prihodki. Ljudem manjkajo prihodki, 

da bi lahko proizvode kupili. Zakaj? Ker smo s 

svojo miselnostjo še vedno v kapitalizmu 1.0 in menimo, 

da prihodki pripadajo samo tistim, ki se ukvarjajo 

s pridobitnim delom. Toda številni že danes prejemajo 

prihodke iz nepridobitnega dela. In če lahko oligarhija 

na Wallstreetu zapravi milijarde dolarjev za družbeno 

nekoristne stvari - ali ne bi del denarja namenili tudi 

tistim, ki so v tej krizi utrpeli največjo škodo? 

Temeljni izziv se torej glasi: smo pripravljeni sprejeti, 

da nismo drug od drugega ločeni, ampak da smo ekonomsko 

in socialno soodvisni ter v družbeno skupnost 

povezani ljudje. In če se s tem strinjamo, potem se iz 

te večplastne povezave razvije vprašanje: Smo si pripravljeni 

seči v roke? Če je odgovor pritrdilen, potem 

mora priti do čimprejšnje ekonomske intervencije. 

Torej do osnovne pravice do temeljnega dohodka, ki 

bo kombinirana s prostim dostopom do zdravstvene 

oskrbe in izobrazbe in bo podlaga za to, da bo vsakdo 

lahko uresničil svoja stremljenja in sanje. 

V predkapitalističnem času ni bilo malo tistih, ki so živeli 

od prodaje ljudi kot sužnjev. V kapitalizmu je to, 

kar se prodaja, čas ljudi. Kljub številnim regulacijam se 

v tej odvisnosti nahajamo še danes, v času kapitalizma 

2.0. Kako pa bo delo zgledalo v času kapitalizma 3.0? 

Postalo bo neodvisno. Vsi bomo podjetniki in ne le ljudje, 

ki prodajamo svoj čas. 

Se nadaljuje. 

Osnove antropozofije 

Antropozofija kot vir 

idealov, ki plemenitijo 

naše moralno življenje 

Brane Žilavec 

V prejšnjem prispevku so bili podani razlogi, zakaj je 

pomembno, da preobrazimo našo celotno duševno 

življenje – mišljenje, čustvovanje in voljo – ne pa 

zgolj naše razumevanje sveta s pomočjo uvidov, ki jih 

omogoča študij antropozofije. Vendar, kot je očitno, 

se tudi pri branju Steinerjevih knjig in predavanj 

najprej soočamo z mislimi. Le-te so sicer zelo logične 

in konsistentne; vseeno pa jih sprejemamo vase skozi 

organ mišljenja, ki služi zgolj kot zrcalo, ki odseva 

bitja, stvari in pojave, ki jih misli opisujejo. 

Vendar pa to ni pravi vir antropozofije, kajti 'karkoli 

se opisuje v duhovni znanosti, je bilo najprej izkušeno 

s srcem in se potem preoblikuje v miselne oblike, ki so 

razumljive razmišljajočim ljudem ... Kadar hoče nekdo 

sporočiti drugim ljudem to, kar je doživel v s pomočjo 

mišljenja srca, potem mora le-to prevesti v logične misli. 

Vendar logične misli so le jezik, s pomočjo katerega se v 

duhovni znanosti sporoča mišljenje srca. Morda obstajajo 

ljudje, ki imajo težave s sporočili pristnega duhovnega 

raziskovalca, in zato rečejo: 'Slišim samo besede, ki mi 

ne prinesejo nobenih misli.' To je lahko napaka tistega, ki 

govori, vendar to ni nujno; lahko je napaka poslušalca, ki 

sliši le zvok besed in je nesposoben napredovati od besed 

do misli ... Karkoli se lahko sporoči človeštvu iz mišljenja 

srca, mora biti sposobno, da se prelije v jasno oblikovane 

misli. Če to ni možno, potem še ni pravi čas, da se le to 

sporoči ljudem. Preskusni kriterij je, ali se lahko duhovne 

izkušnje prevedejo v razumljive besede in jasne in natančne 

misli. Potemtakem se moramo tudi v primeru, ko 

slišimo najgloblje resnice srca, izrečene s pomočjo besed, 

privaditi, da za besedami zaznamo miselne oblike in njihove 

vsebine.' 1 

Steiner velikokrat opozori na njegove težave s prevajanjem 

tega, kar je doživel v duhovnih svetovih, v nemški 

jezik. Kajti zemeljski jeziki služijo za opisovanje zemeljskih 

bitij, stvari in pojavov, medtem ko so v duhovnem 

svetu mnoge stvari prav nasprotne temu, kar smo 

19

š i r i m o 

navajeni na Zemlji. To je tudi razlog, zakaj mnogo ljudi 

– predvsem tisti z materialističnim svetovnim nazorom – 

zavračajo antropozofijo kot nekaj nerazumljivega ali celo 

nesmiselnega. Ampak način branja s strani tovrstnih nasprotnikov 

antropozofije je podoben nekomu, ki lahko 

prepozna posamezne črke, vendar ni sposoben prepoznavati 

besed. Takšnemu bralcu ne bo seveda razumljiva nobena 

knjiga. 'Vprašanje antropozofije in ostalih svetovnih 

nazorov je takšne narave, da ne more priti do sporazuma, 

dokler ne bodo tisti, ki znajo le črkovati, imeli željo, da 

se naučijo tudi brati. Drugače ni možno medsebojno razumevanje.' 

2 K temu je treba dodati še dodatno oviro, ki se 

izraža v naslednjem principu: 'Česar ne morem videti, ne 

obstaja. To je moj glavni kriterij za resnico.' 

Po drugi strani pa obstajajo ljudje, ki zavračajo duhovno 

znanost, ker se jim zdi preveč hladno razumska. Kajti v 

vsakdanjem življenju se 'v človekovo miselno življenje vliva 

rezultat njegovega instinktivnega živalskega življenja. 

Le to prežame z duševnostjo človekove misli in mentalne 

slike, ki bi drugače ostale hladne in prozaične. Vendar to, 

kar se vliva v njegovo miselno življenje iz njegovega višjega 

Jaza, v enaki meri prepoji njegove misli z duševnostjo ... 

Ljudje se bojijo duhovnega v njegovem čistem kozmičnem 

aspektu. Ljudje čutijo, da so že dovolj hladni in izsušeni na 

področju njihovega miselnega življenja. Bojijo se, da bodo 

postali okoreli in togi, če sprejmejo vase univerzalne misli. 

Vendar je dejstvo, da se zgodi ravno nasprotno: človek postane 

prav tako notranje topel. Človek se napolni z enako 

mero navdušenja – čeprav je to čista duhovna toplota in 

navdušenje – kot se to zgodi v primeru ko se v miselno 

življenje dvignejo instinkti in hrepenenja, ki prebivajo v 

živalskem organizmu človeka.' 3 

Tovrstni nesporazumi se lahko presežejo, ko spoznamo, 

da je 'cilj duhovne znanosti voditi celotnega človeka v višje 

svetove; ne samo razmišljajočega človeka, temveč tudi 

človeka čutenja in volje. Mi lahko premišljujemo o stvareh 

sveta in ostanemo obenem hladni in nedotaknjeni; vendar 

spoznanja višjih svetov ne moremo doseči brez tega, 

da obrnemo naš pogled navzgor in tako neizogibno prebudimo 

v nas čustvene impulze. Na ta način bomo poleg 

čustvenih impulzov istočasno črpali impulze za naše 

aktivnosti iz znanja (ki ga omogoča duhovna znanost). 

Tisti, ki čutijo, da je to naravno in samoumevno, se ne 

bodo ustavili na tem mestu, temveč bodo veliki ideali, ki 

žarijo iz duhovnega sveta, postali za njih navdih in vzor, 

ki je vreden posnemanja. Tudi naša volja in naši občutki 

se napolnijo z gorečnostjo, ko dosežemo zadnji preizkus 

v prizadevanju za duhovno spoznanje. Kdorkoli trdi, da 

ima duhovno znanje in ostane obenem neprizadet v svojem 

čustvovanju in volji, dokazuje, da to znanje ni vplivalo 

pravilno na njegovo osebnost. Duhovna znanost doseže 

svoj višek v občutjih globokega spoštovanja in v vestnem 

prakticiranju principov delovanja, ki jih prepoznamo kot 

pravilne. Duhovno znanje se mora sprejeti v človekovo 

voljo. Kadar sprejmemo vase duhovno znanost v njenem 

pravem pomenu, potem deluje v naši duši nekaj, kar je 

podobno duhovnemu soncu.' 4 

Seveda, tudi med antropozofi se bodo našli posamezniki, 

ki še niso dosegli te stopnje. To dejstvo ne dokazuje, da je 

antropozofija zgolj teorija, temveč le to, da so pri duhovnem 

razvoju pojavljajo številne ovire. In ena izmed največjih 

ovir – morda celo največja ovira – je človeški egoizem. 

Le ta ima svoje upravičeno mesto pri razvoju vsakega človeka 

na poti do etičnega individualizma. Vendar pa obstajajo 

tudi stranpoti. Na primer, posebna značilnost človekovega 

astralnega telesa na Zemlji je egoizem. Kadar se 

astralno telo raziskuje neodvisno od vplivov, ki izvirajo iz 

drugih teles – eteričnega, fizičnega in tako dalje – potem 

bo le to razkrilo svoj pravi značaj in njegova prvobitna narava 

je, pravzaprav, egoizem. Njegova značilnost je, da se 

prizadeva, da živi izključno v sebi in za sebe ... in da postane 

samozadosten, priseben, zanašajoč se na samega sebe. 

Takšna je narava človekovega astralnega telesa. 

Astralno telo kot takšno bi vsekakor imelo resne težave 

– bi ostalo v resnici nepopolno in neizpolnjeno – če ne bi 

moglo prežeti samega sebe s silami egoizma, če ne bi moglo 

reči: 'V osnovi vse, kar počnem, hočem početi skozi 

lastne napore. Vse želim razumeti samo zase. In predvsem 

želim do česarkoli (kar srečujem) izražati zanimanje v mojem 

lastnem imenu (in ne v imenu drugih).' To je ustrezna 

nagnjenost astralnega telesa in če se zavedamo tega, 

potem bomo razumeli, da lahko duhovni razvoj prinese 

določene nevarnosti v tej smeri. Zaradi tega, ker duhovni 

razvoj osvobodi astralno telo do določene mere, potem 

tisti, ki se lotijo antropozofije s premalo navdušenja – ne 

da bi dovolj upoštevali to, kar resnična antropozofija poskuša 

ponuditi – lahko prikličejo s svojimi duhovnimi 

vajami prav to lastnost astralnega telesa, egoizem. To se 

lahko opazi v mnogih teozofskih in okultnih združenjih, 

kjer - čeprav se nenehno zavzemajo za nesebičnost in univerzalno 

ljubezen kot njihove moralne principe - vseeno 

prevladuje egoizem ... Takšen odnos je povsem razumljiv 

za nepristranskega opazovalca duše. Po drugi strani pa je 

vsekakor lahko vir nezadovoljstva, kadar ... ljudje najbolj 

pogosto in najbolj radi govorijo o tem, kar posedujejo v 

najmanjši meri, o tem kar jim najbolj primanjkuje. Pogosto 

bomo videli, da se največji poudarek daje točno tistim 

principom, ki so najbolj odsotni. 

Univerzalna človeška ljubezen – ljubezen do vsega človeštva 

– se bo morala v vsakem primeru popolnoma razviti 

v človeški duši v teku nadaljnjega razvoja na zemlji. 

20

o b z o r j a 

Univerzalna ljubezen se mora razviti v duši kot nekaj samoumevnega 

in prebuditi občutje, da se je ne sme omenjati 

zastonj in preveč pogosto, da je ne smemo po nepotrebnem 

izgovarjati ... Če je za mnoge stvari tišina bolšja od 

neprestanega govorjenja, potem je to prav gotovo v tem 

primeru, ko sta tišina in tiho gojenje v srcu dosti boljša 

za razvoj vseobsegajoče ljubezni kot pa njeno nenehno 

omenjanje.' 5 

Tu lahko vidimo en primer, kako izredno pomembno je, 

da človek obenem s pridobivanjem uvidov v duhovne svetove 

razvija tudi svoje moralne lastnosti. Le te dandanes 

ne moremo enostavno prevzeti iz tradicionalnih vrednot, 

kajti kot je razvidno na vseh področjih modernega življenja, 

le te nimajo dovolj moči, da bi se uprle skušnjavam 

osebnega uspeha, materialnih dobrin ter moči vladanja 

nad drugimi ljudmi. Na primer, etična norma krščanstva 

'Ne kradi!' je stara že okoli dva tisoč let, pa se kljub temu še 

vedno dogaja, da jo ljudje – vključno s številnimi verniki – 

še vedno ne izpolnjujejo v svojih odnosih do drugih ljudi. 6 

Eden od razlogov je razviden iz naslednje Steinerjeve razlage: 

'Običajno doživljamo naše etične norme kot dolžnosti. 

Vendar jih lahko preobrazimo v takšno obliko, ki jim 

bo dovolila, da se pojavijo v enakem občutju, ki prežema 

uvide duhovne znanosti. Naše etične obveze in moralni 

motivi se lahko učijo, tako rečeno, od duševnega razpoloženja, 

ki ga razvijemo, ko sprejemamo vase duhovno znanost. 

Naša moralnost se lahko v najvišji meri ogreje s tem, 

kar živi v duhovni znanosti – to je ljubezen. V moji Filozofiji 

svobode sem razložil, da je ljubezen motivacija, ki je 

najbolj dostojna za človekovo etično obnašanje ... Življenje 

ima svojo vrednost za ljudi samo takrat, ko izpolnjujejo 

to, kar je Goethe strnil v impresivne in precizne besede: 

'Dolžnost je, da ljubimo tisto, kar mi sami sebi postavimo 

za cilj našega delovanja.' Takšne vrste ljubezen se lahko 

pojavi samo iz takšnega stanja duše, ki obstaja takrat, ko 

sprejemamo vase duhovno znanost. Na ta način prizadevanje 

za poznavanje duhovne znanosti ni ločeno od našega 

ostalega življenja – tako kot je to običajno v primeru, 

ko se pridiga o moralnosti – temveč raje vodi k razvoju 

sil, ki neposredno učinkujejo na našo moralno voljo. Tukaj 

najdemo osnove moralnosti, kajti duhovna znanost nas 

napolnjuje z etično ljubeznijo. Duhovna znanost ne pridiga 

o moralnosti, temveč nam preskrbi osnovo za etično 

ravnanje, če jo vzamemo resno v njeni polni moči. To se ne 

dogaja s pomočjo besed, temveč preko duhovne znanosti 

pritekajo v nas sile, ki nam omogočijo krepostno ljubezen 

in ljubeče vrline. Duhovna znanost ni samo teorija, temveč 

je življenje. Če jo želimo pridobiti, potem ni dovolj samo 

razmišljanje o njej, temveč jo moramo sprejeti vase na enak 

način kot sprejemamo vase življenje s pomočjo dihanja. To 

je tisto, kar želi duhovna znanost doseči – in mora doseči 

– za moderno civilizacijo na področju etike ... Posledica 

našega intelektualnega razvoja je, da moramo sedaj pridobivati 

motivacijo za etično obnašanje iz našega duha in ne 

več iz naših instinktov.' 7 

Tu je razvidno, da lahko resen in poglobljen študij antropozofije 

postane močan vir za pridobivanje etičnih idealov. 

Tovrstni ideali se razlikujejo od mladostnih idealov po eni 

sami lastnosti. Medtem ko je pojav mladostnega idealizma 

normalno obdobje v razvoju ljudi, je razvoj idealov na 

način kot je opisan tukaj, odvisen od vsakega posameznika 

in njegove osebne odločitve, kaj je najbolj pomembno 

v njegovem življenju. 'Obstajajo ljudje, ki delujejo povsem 

na osnovi instinktov in obstajajo ljudje, ki delujejo na 

osnovi idealov. Življenje vsakega človeka se deli na takšen 

način, da v nekaterih primerih misli ne zmorejo iti v korak 

z dejanji, in v drugih primerih je obseg misli in idealov 

večji od samih dejanj. V nas obstajajo na eni strani sile, ki 

vodijo naše življenje v propadanje in delujejo na takšen 

način, da naš fizičen organizem dozoreva skozi notranje 

vzroke v smeri smrti. Na drugi strani imamo v nas sile, ki 

prinašajo našemu astralnemu in eteričnemu telesu življenje 

in ki sijejo v njih kot nova svetloba. To so tiste sile, ki 

ostanejo v našem eteričnem telesu kot sile življenja. Ko ob 

smrti duhovni del našega bitja zapusti svoj fizičen ovoj, 

je naše eterično telo še vedno z nami v obdobju prvih nekaj 

dni, kar omogoči strnjen pregled našega življenja ... In 

stvar, ki ostane z nami in ki ima za nas največjo vrednost 

kot notranja oblikotvorna moč izgradnje, so sile življenja, 

ki izvirajo iz naših idealov – to je iz dejstva, da so naše 

ideje presegle omejitve naših dejanj. Po smrti ostanejo v 

nas aktivne te sile in na ta način preskrbijo za sile življenja 

za naslednjo inkarnacijo. Sile, ki dajejo življenje in ki so 

prinesene z naše strani, ostanejo v eteričnemu telesu kot 

tisti element, ki je vedno mlad. In čeprav na ta način ne 

moremo podaljšati življenja, lahko s tem, ko preskrbimo, 

da naše misli presežejo domet mnogih naši dejanj, omogočimo, 

da ostane svežina mladosti z nami za daljše obdobje. 

Če se vprašamo, kateri je najboljši način za pridobivanje 

idealov, ki presegajo naša dejanja, potem bomo odkrili, 

da je to možno, če se posvetimo študiju duhovne znanosti. 

Če, recimo, s pomočjo duhovne znanosti preučujemo 

človeški razvoj, potem se v naših višjih telesih prebudijo 

sile, ki so vir idealizma v najbolj konkretni in uravnoteženi 

obliki. Eden od dosežkov duhovne znanosti je, da le-ta vliva 

sveže, mladostne sile v naše astralno in eterično telo.' 8 

Potemtakem ni najbolj pomembno, ali lahko uresničimo 

naše ideale. Najbolj pomembno je, da se prizadevamo za 

uresničenje naših idealov in da se jim nikoli ne odpovemo, 

četudi nam naše izkušnje in drugi ljudje pravijo, da 

morda ne bomo nikoli uspeli. Vendar je njihov dvom rezultat 

omejenega razumevanja sveta, ki nima zavedanja o 

posledicah, ki presegajo naše sedanje življenje. S pomočjo 

21

š i r i m o 

duhovne znanosti pa se naša obzorja razširijo. In le tako 

lahko spoznamo resnično vrednost idealov. Na primer, 

'astralno telo in ego sta izven fizičnega telesa med začetkom 

spanja in prebujenjem. To bitje ni spleteno iz fizičnih 

kosti in fizične krvi, temveč je duševno-duhovni organizem. 

V to bitje je vpletena naša celotna moralna vrednost. 

Tako kot smo v budnem življenju sestavljeni iz kosti, krvi 

in živcev, tako je tisto, kar zapusti telo, ko se odpravimo 

spat, in kar se vrne v nas, ko se prebudimo, sestavljeno 

iz sodb – ki so postale dejstva – naših lastnih moralnih 

dejanj. Če sem naredil dobro dejanje v dnevnem času, se 

njegov učinek zrcali v duševno-duhovnem telesu, ki se 

oddvoji iz telesa v času spanja. Moja moralna kakovost 

je znotraj tega duševno-duhovnega telesa. In ko gre človek 

skozi dveri smrti, nosi s seboj svojo celotno moralno 

vrednost – sedaj kot konkretno realnost. Človek dejansko 

proizvede v samemu sebi drugega človeka v obdobju življenja 

na zemlji med rojstvom in smrtjo. Ta drugi človek, 

ki zapusti fizično telo vsako noč, je proizvod moralnega ali 

nemoralnega življenja in gre z nami skozi dveri smrti. Ta 

plod našega bitja, ki je umeščen v naše lastno večno jedro, 

ni edina vsebina duševno-duhovnega organizma, ki nas 

zapusti v obdobju noči. Vendar po smrti, ko človek živi v 

eteričnem telesu in kasneje v astralnem telesu, vidi nekaj 

več kot zgolj to moralno bitje. V enem ali drugem primeru, 

če je bil človek dober ali hudoben, tega ne bo samo videl, 

temveč bo to, kar vidi. Tako kot je tu na Zemlji človek kosti, 

krvi, živcev in kože, tako človek vidi po smrti samega 

sebe kot moralno ali nemoralno bitje.' 9 

V skladu s tem bi lahko rekli, da je naša glavna dediščina 

iz fizičnega sveta, ki jo vzamemo s seboj v duhovni 

svet, plod naših moralnih in nemoralnih dejanj. In naša 

moralna dejanja so plod naših idealov in našega prizadevanja 

za njihovo uresničitev. Tako lahko vidimo izjemen 

pomen človekovih idealov, posebno še tistih, ki si jih pridobimo 

z našim lastnim trudom. 

Za zaključek pa še ena Steinerjeva razlaga, ki kaže na velik 

pomen idealov za zdravo delovanje družbenega organizma. 

'Duhovno pojmovanje, ki se prebije do človekovega 

resničnega bitja, bo našlo tam motive za delovanje, ki je 

v etičnem smislu neposredno dobro, kajti impulzi za zlo 

se pojavijo v človeku samo zaradi tega, ker le ta v svojih 

mislih in občutjih utiša globine svoje lastne narave. Zato 

morajo biti socialne ideje, ki se jih pridobi s pomočjo duhovnega 

razumevanja, v skladu s svojo lastno naravo istočasno 

etične ideje. In ker le te niso pridobljene samo iz 

mišljenja, temveč so plod življenjskih izkušenj, imajo moč, 

da obstanejo v volji in da živijo dalje v dejanjih. V primeru 

resnične duhovne predstave se socialna misel in etična 

misel stekata v eno.' 10 

Opombe: 

1 Steiner, Macrocosm and Microcosm, Vienna, 29.03.1910 

2 Steiner, Man’s Being, His Destiny, and World-Evolution, Oslo, 19.05.1923 

3 Steiner, The Human Soul in Relation to World Evolution, Dornach, 7.05.1922 

4 Steiner, Macrocosm and Microcosm, Vienna, 31.03.1910 

5 Steiner, The Effects of Esoteric Development, The Hague, 26.03.1913 

6 Kraja drugim je lahko tudi povsem legalna, tako kot je npr. v primerih milijonskih 

bančnih bonusov. Večina, ki dandanes krši moralno načelo 'Ne kradi', 

niso pravi kriminalci, temveč tisti, ki uporabljajo povsem legitimne 

ali pol-legitimne mehanizme, ki jim omogočajo kopičenje neustrezno 

velikega bogastva. Posledica tovrstne kraje je postopno osiromašenje 

ostalih neprivilegiranih družbenih skupin. 

7 Steiner, Social Issues, Basel, 7.01.1920 

8 Steiner, Background to the Gospel of St Mark, Berlin, 28.02.1911 

9 Steiner, Anthroposophical Quarterly, Autumn 1972, The Hague, 5.11.1922 

10 Rudolf Steiner, Essential Readings, Selected and edited by Richard Seddon, 

poglavje Reordering of Society 

Anthroposophy as a Source of Ideals which Ennoble Our Moral Life 

'We usually experi¬ence our ethical imperatives as an obligation; they can be given a form that lets them appear 

suffused with the same mood that must also imbue the insights of spiritual science. Our ethical imperatives 

and moral motivations can learn, so to speak, from the soul mood we develop as we take in spir¬itual science. 

22 

Our morality can be warmed by what has to live in spiritual 

science in the highest sense, namely, love.' Steiner explains 

that in his Philosophy of Freedom 'the motiva¬tion for 

ethical behaviour most worthy of human beings is love. However, 

life becomes worthy of human beings only when we 

fulfil what Goethe said so impressively and concisely: duty is 

to love what we com¬mand ourselves to do. The love of what 

we command ourselves to do can be kindled only out of the 

state of soul that comes about when we take in spiritual science. 

Thus, pursuing spiritual science is not separate from 

the rest of our life, as preaching morality usually is; rather 

it leads to a development of forces that directly affect our 

moral will.'

U t r i n k i 

Ekskurzija ekoloških 

kmetov v Nemčijo 1. del 

Zvone Černelič 

Združenje ekoloških kmetov Dolenjske Posavja in Bele 

krajine vsako leto organizira dve strokovni ekskurziji 

za svoje člane: eno v tujino in eno po Sloveniji. Tokrat 

smo se odločili, da obiščemo Nemčijo. 

Naša pot se je začela 25. junija zgodaj zjutraj proti nemško-francoski 

meji ob reki Ren v kraj Schwanau. Tu po 

biodinamični metodi, kjer se upošteva ritem planetov in 

Lune po posebnem biodinamičnem koledarju, od leta 

1970 kmetuje Fredrich Wenz. Sedaj z delom na kmetiji 

nadaljuje njegov sin. 

Je čisti poljedelec; na na njegovi kmetiji ni živali, razen 

10 ton živih organizmov na hektar (predvsem deževnikov, 

dolgih 20 cm in več), kar je enako 20 glav živine na 

hektar. Tako doseže 400 kg dušika na hektar. Uporablja 

izključno biodinamične pripravke: gnoj iz roga, kremen 

iz roga, gnoj po Marii Thun itn. Preparati so pripravljeni 

v posebnem mešalcu, po hektarju pa razporedi 40 litrov 

pripravka. Obdeluje 35 hektajev različnih tipov zemlje. 

Svoje njive obdeluje samo nekaj cm globoko s posebnim 

strojem Eco-Dyn, ki ga razvija že več kot 40 let. Nanj lahko 

namesti različne širine nožev (5 – 36 cm), s katerimi 

zrahlja zgornji del prsti. Stroj združuje plug, brano, okopalnik, 

valjar s posebnimi noži, 3 ali 4 sejalnice in še kaj. 

Z enim potegom v pol ure z 8 l nafte obdela 1 hektar in 

poseje 3 ali 4 kulture (bela detelja, ajda, sončnice ipd.). 

Do spravila pridelka porabi 30 litrov nafte na hektar. 

Stroj bo letos poleti serijsko izdelan v Švici in ga bo mogoče 

naročiti. 

Valjanje ima pred muljčanjem to prednost, da porabi 

veliko manj energije in ne prihaja do gnitja rastlinskih 

ostankov, kar za zemljo ni dobro. Ker ne uporablja pluga, 

tudi ne shranjuje semen plevela, ki so v zemlji kaljiva 30 

ali več let. Za razliko od semen kulturnih rastlin, ki kalijo 

v temi, semena plevela kalijo na svetlobi. 

Primer: Zgodaj jeseni poseje rž, ki jo v času cvetenja s posebnim 

valjarjem z noži povalja oziroma seseka in hkrati 

direktno v ta muljč seje belo deteljo, sončnice, ajdo ipd. S 

tem postopkom naredi zastirko, ki preprečuje rast plevela, 

zadržuje vlago in deževnikom omogoča proizvajanje 

organske snovi. Najprej požanje sončnice, čez en mesec 

d Zvone Černelič 

Naprava za škropljenje biodinamičnih preparatov 

pa še ajdo. Spravilo takega pridelka poimenuje 'dvonadstropna 

žetev'. Ostanke požetih rastlin pusti čez zimo na 

njivi, spomladi pa v te ostanke direktno seje nove kulture. 

Zemljo obdeluje plitvo, da lahko deževniki opravljajo 

svoje delo tam, kjer so rastlinski ostanki. Deževniki potrebujejo 

čvrst rov tik pod povrhnjico, da lahko ostanke 

zvlečejo v rove in jih predelane vračajo nazaj. Če bi obdeloval 

zemljo pregloboko, bi se deževniki spustili pod 

nivo obdelovalne zemlje, kjer bi vegetirali. Skozi rove se 

zemlja zrači, po katerih še zlahka prodirajo korenine kulturnih 

rastlin. 

Njegova zemlja je kot spužva, ki lahko sprejme več kot 

150 l/m². Zaradi zračnosti zemlje na njegovih njivah voda 

nikoli ne zastaja in je tudi ne prizadane suša. 

Bistvo njegovega kmetovanja je: 'Zemlja je mati življenja, 

ki jo moramo skrbno čuvati.' 

Z nami je bilo tudi nekaj neekoloških kmetov in različnih 

strokovnjakov, ki so bili nad kmetovanjem g. Wenza navdušeni. 

Tak način kmetovanja je tudi najbolj skeptičnemu 

zamajal temelje. 

Po 6-urnem ogledu kmetije smo se odpravili na počitek 

preko Rena v Francijo, kjer so nekateri doživeli nočno 

življenje Strasbourga. Naslednje jutro smo pot nadaljevali 

proti Bodenskemu jezeru ob nemško-švicarsko-italijanski 

meji, kjer smo si ogledali dve ogromni biodinamični 

posestvi, o katerih boste več izvedeli v prihodnji 

številki. 

Zvone Černelič je predsednik združenja za ekološko kmetovanje 

Dolenjske, Posavja in Bele krajine. 

23

D o g o d k i 

Društvo Ajda Gorenjska 

Sobota, 20. april od 15. do 18. ure 

Praktično izobraževanje 

Navodila za: sajenje krompirja, presajanje in pikiranje sadik, 

zaščita pred čebulno muho, nabiranja regrata, oskrba rož in 

zeliščnega vrta. Navodila za izdelavo gnoja po M. Thun 

Razdelitev kompostnih pripravkov. Prinesite embalažo od 

jajc in sterilizirano temno stekleničko. 

Breg pri Žirovnici, Domačija Vočne 

Sobota, 18. maj od 16. do 18. ure 


Izkopavanje B-D pripravkov, čiščenje in sušenje ter 

shranjevanje. Pomen in nabiranje baldrijana v biodinamiki. 

Navodila za mešanja baldrijana za žita, ter za izdelavo 

gnojevke iz kopriv. Zatiranje plevelov in glivičnih bolezni. 

Navodila za mešanje gnoja iz roga proti suši. Izmenjava 

sadik. 


Sobota, 7. junij od 15. do 17. ure 


Priprava in zakopavanje rogov s kremenom. Navodila za 

zakopavanje koprive. 

Opravila v mesecu juniju: navodila za košenje in spravilo 

sena, za mešanje gnoja iz roga proti suši ter sprotna 

opravila na njivah in vrtičkih. 


24

Revija Svitanje - Pomlad 2013

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?