08.08.2016 Views

Lipov-list_avg2016

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

27<br />

Potepanja<br />

Foto: Mojca Rutar<br />

Foto: Mojca Rutar<br />

Imena padlih avstroogrskih vojakov, vžgana v<br />

hrastove plošče, so »kot na perutih angela prinesena«,<br />

je zapisal eden dunajskih časopisov.<br />

Knjiga mrtvih je najbolj pretresljiv element<br />

spominske cerkve v Javorci.<br />

proučitvi so izbrali načrt št. 3, delo dunajskega umetnika, slikarja in<br />

arhitekta Remigiusa Geylinga. Kot rezervni nadporočnik se je bojeval<br />

v enotah 3. gorske brigade. Predvidel je postavitev in ureditev spominske<br />

cerkve in zanjo izdelal štiri risbe. Dela bi lahko izvedli pripadniki<br />

brigade, po vojni pa bi cerkev prevzela v upravljanje župnija Tolmin<br />

in skrbela za njeno vzdrževanje.<br />

Za delo so poprijeli vsi vojaki<br />

Izbrana Geylingova ideja je bila sprejeta z navdušenjem. Februarja<br />

leta 1916 so po vseh brigadnih enotah začeli zbirati prostovoljne<br />

prispevke za postavitev cerkve. Odziv vojakov je bil izjemen, s ponosom<br />

so prispevali svoj delež k postavitvi spomenika padlim soborcem.<br />

Iz svojih skromnih prihrankov so za pokrivanje stroškov<br />

gradnje zelo hitro zbrali 14.000 kron.<br />

Iskanje lokacije za cerkev je potekalo v tajnosti. Morala je biti neopazna<br />

za sovražnika in enako oddaljena od bojnih položajev vseh<br />

enot brigade. Posebna komisija je primeren prostor za svetišče našla<br />

v Javorci (mimogrede: ledinsko ime Javorca izvira iz poimenovanja za<br />

javor, o katerem staro ljudsko izročilo pravi, da je sveto drevo), na<br />

skalni vzpetini v Pologu visoko nad desnim bregom Tolminke, v<br />

središču položajev vseh šestih bataljonov brigade, približno dva kilometra<br />

in pol oddaljeni od vseh enako.<br />

Cerker so začeli graditi 1. marca 1916. Njeno vodenje je prevzel<br />

topničar Géza Jablonszky iz Budimpešte, tedaj je bil poročnik. Z iskanjem<br />

delovne sile ni bilo težav. Številni vojaki najrazličnejših<br />

poklicev so se prostovoljno prijavljali za delo v prepričanju, da je to<br />

njihova moralna obveznost. Ni jim bilo treba ukazovati, posvečenemu<br />

cilju so namenjali čas, sicer predviden za počitek. Dela so izvajali kamnoseki,<br />

kovači, mizarji, tesarji, krovci, slikarji in tapetniki, vsi pripadniki<br />

brigade, ki so se pri gradnji izkazali kot velika štiritisočglava družina.<br />

Kot vodja gradnje je Jablonszky zelo dobro organiziral delo. Znal je<br />

porazdeliti delovno silo in pravočasno priskrbeti gradbeni material,<br />

gradnja je lahko potekala nemoteno. Ves čas je sodeloval z idejnim<br />

avtorjem cerkve Geylingom, sledil njegovim arhitekturnim načrtom<br />

in umetniškim zamislim. V skromni leseni baraki v vojaškem taboru<br />

Pologar je bil njun atelje.<br />

V dolini Tolminke je nastalo živahno gradbišče. Ves material za cerkev<br />

so vojaki obdelali, izdelali in pripravili na delovišču, v improviziranih<br />

delavnicah na prostem. Delali so z veliko vnemo. Kamen so pridobili<br />

iz skalnega materiala, ki so ga izdolbli ob izravnavi ploščadi za cerkev.<br />

Lomili so kamnite bloke in jih klesali. Les in zidarsko gradivo so<br />

prinašali iz zaledja. Macesnova debla iz Bohinja, ki so jih potrebovali<br />

za cerkveno ladjo, je od več kilometrov oddaljene železniške postaje<br />

več kot tisoč vojakov prostovoljno znosilo šest ur daleč. Po poseben<br />

material za gradnjo je Geyling nekajkrat moral na Dunaj. Spremljal ga<br />

je topničar Anton Perathoner, južnotirolski rezbar, doma iz St. Ulricha<br />

v dolini Grödental, ki je v Javorci prevzel vsa pomembnejša mizarska<br />

in rezbarska dela.<br />

Temeljni kamen je položen!<br />

Temeljni kamen so položili 4. aprila 1916. Slovesnosti v Pologu, kjer je<br />

odmevala godba, so se udeležili vojaški duhovniki, okoli sto častnikov<br />

vseh bataljonov in oddelkov, med najvišjimi tudi poveljnik XV. korpusa,<br />

general pehote Rudolf Stöger-Steiner, ter številni vojaki. Po<br />

pregledu častne čete je bila slovesna maša na prostem. Generalmajor<br />

Karl von Gerabek, poveljnik 3. gorske brigade, je prisotnim pojasnil<br />

namen zidave cerkve. Korpusni poveljnik je položil temeljni kamen<br />

in pod vhodna vrata cerkve, vloženo v kovinsko kapsulo, položil<br />

»ustanovno <strong>list</strong>ino«, ki govori o vzrokih za gradnjo. Na pergament jo<br />

je v latinskem jeziku z umetniško pisavo izpisal nadporočnik Geyling.<br />

Gradnja je hitro napredovala. Temelje so vkopali v skalo. Na spodnji<br />

kamniti del stavbe so postavili leseno konstrukcijo: glavno in dve stranski<br />

ladji, apsido in zvonik. Prostorna secesijska notranjost spominja na<br />

baziliko. Popolna ubranost štirih barv, po zamisli Geylinga črne, modre,<br />

zlate in nekaj bele, pri obiskovalcu zbudi posebno razpoloženje,<br />

občutek svetosti in posvečenosti. Vse barve so uporabljene le v enem<br />

tonu. Stebre krasijo barvne intarzije. Zaključni steni pred apsido sta<br />

okrašeni z Geylingovima oljnima slikama na platnu Lebdeča angela,<br />

katerih obraz je upodobil po svoji ženi Mathildi. Secesijska angela varujeta<br />

oltar, delo mizarskega mojstra Perathonerja. Po Geylingovih predlogah<br />

je izdelal tudi razpelo z izrezljanim Kristusom in izvirno oblikoval<br />

tabernakelj. V belini nad secesijskim oltarjem se lesketa stilizirana<br />

<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Avgust 2016

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!