You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
27<br />
Potepanja<br />
Foto: Mojca Rutar<br />
Foto: Mojca Rutar<br />
Imena padlih avstroogrskih vojakov, vžgana v<br />
hrastove plošče, so »kot na perutih angela prinesena«,<br />
je zapisal eden dunajskih časopisov.<br />
Knjiga mrtvih je najbolj pretresljiv element<br />
spominske cerkve v Javorci.<br />
proučitvi so izbrali načrt št. 3, delo dunajskega umetnika, slikarja in<br />
arhitekta Remigiusa Geylinga. Kot rezervni nadporočnik se je bojeval<br />
v enotah 3. gorske brigade. Predvidel je postavitev in ureditev spominske<br />
cerkve in zanjo izdelal štiri risbe. Dela bi lahko izvedli pripadniki<br />
brigade, po vojni pa bi cerkev prevzela v upravljanje župnija Tolmin<br />
in skrbela za njeno vzdrževanje.<br />
Za delo so poprijeli vsi vojaki<br />
Izbrana Geylingova ideja je bila sprejeta z navdušenjem. Februarja<br />
leta 1916 so po vseh brigadnih enotah začeli zbirati prostovoljne<br />
prispevke za postavitev cerkve. Odziv vojakov je bil izjemen, s ponosom<br />
so prispevali svoj delež k postavitvi spomenika padlim soborcem.<br />
Iz svojih skromnih prihrankov so za pokrivanje stroškov<br />
gradnje zelo hitro zbrali 14.000 kron.<br />
Iskanje lokacije za cerkev je potekalo v tajnosti. Morala je biti neopazna<br />
za sovražnika in enako oddaljena od bojnih položajev vseh<br />
enot brigade. Posebna komisija je primeren prostor za svetišče našla<br />
v Javorci (mimogrede: ledinsko ime Javorca izvira iz poimenovanja za<br />
javor, o katerem staro ljudsko izročilo pravi, da je sveto drevo), na<br />
skalni vzpetini v Pologu visoko nad desnim bregom Tolminke, v<br />
središču položajev vseh šestih bataljonov brigade, približno dva kilometra<br />
in pol oddaljeni od vseh enako.<br />
Cerker so začeli graditi 1. marca 1916. Njeno vodenje je prevzel<br />
topničar Géza Jablonszky iz Budimpešte, tedaj je bil poročnik. Z iskanjem<br />
delovne sile ni bilo težav. Številni vojaki najrazličnejših<br />
poklicev so se prostovoljno prijavljali za delo v prepričanju, da je to<br />
njihova moralna obveznost. Ni jim bilo treba ukazovati, posvečenemu<br />
cilju so namenjali čas, sicer predviden za počitek. Dela so izvajali kamnoseki,<br />
kovači, mizarji, tesarji, krovci, slikarji in tapetniki, vsi pripadniki<br />
brigade, ki so se pri gradnji izkazali kot velika štiritisočglava družina.<br />
Kot vodja gradnje je Jablonszky zelo dobro organiziral delo. Znal je<br />
porazdeliti delovno silo in pravočasno priskrbeti gradbeni material,<br />
gradnja je lahko potekala nemoteno. Ves čas je sodeloval z idejnim<br />
avtorjem cerkve Geylingom, sledil njegovim arhitekturnim načrtom<br />
in umetniškim zamislim. V skromni leseni baraki v vojaškem taboru<br />
Pologar je bil njun atelje.<br />
V dolini Tolminke je nastalo živahno gradbišče. Ves material za cerkev<br />
so vojaki obdelali, izdelali in pripravili na delovišču, v improviziranih<br />
delavnicah na prostem. Delali so z veliko vnemo. Kamen so pridobili<br />
iz skalnega materiala, ki so ga izdolbli ob izravnavi ploščadi za cerkev.<br />
Lomili so kamnite bloke in jih klesali. Les in zidarsko gradivo so<br />
prinašali iz zaledja. Macesnova debla iz Bohinja, ki so jih potrebovali<br />
za cerkveno ladjo, je od več kilometrov oddaljene železniške postaje<br />
več kot tisoč vojakov prostovoljno znosilo šest ur daleč. Po poseben<br />
material za gradnjo je Geyling nekajkrat moral na Dunaj. Spremljal ga<br />
je topničar Anton Perathoner, južnotirolski rezbar, doma iz St. Ulricha<br />
v dolini Grödental, ki je v Javorci prevzel vsa pomembnejša mizarska<br />
in rezbarska dela.<br />
Temeljni kamen je položen!<br />
Temeljni kamen so položili 4. aprila 1916. Slovesnosti v Pologu, kjer je<br />
odmevala godba, so se udeležili vojaški duhovniki, okoli sto častnikov<br />
vseh bataljonov in oddelkov, med najvišjimi tudi poveljnik XV. korpusa,<br />
general pehote Rudolf Stöger-Steiner, ter številni vojaki. Po<br />
pregledu častne čete je bila slovesna maša na prostem. Generalmajor<br />
Karl von Gerabek, poveljnik 3. gorske brigade, je prisotnim pojasnil<br />
namen zidave cerkve. Korpusni poveljnik je položil temeljni kamen<br />
in pod vhodna vrata cerkve, vloženo v kovinsko kapsulo, položil<br />
»ustanovno <strong>list</strong>ino«, ki govori o vzrokih za gradnjo. Na pergament jo<br />
je v latinskem jeziku z umetniško pisavo izpisal nadporočnik Geyling.<br />
Gradnja je hitro napredovala. Temelje so vkopali v skalo. Na spodnji<br />
kamniti del stavbe so postavili leseno konstrukcijo: glavno in dve stranski<br />
ladji, apsido in zvonik. Prostorna secesijska notranjost spominja na<br />
baziliko. Popolna ubranost štirih barv, po zamisli Geylinga črne, modre,<br />
zlate in nekaj bele, pri obiskovalcu zbudi posebno razpoloženje,<br />
občutek svetosti in posvečenosti. Vse barve so uporabljene le v enem<br />
tonu. Stebre krasijo barvne intarzije. Zaključni steni pred apsido sta<br />
okrašeni z Geylingovima oljnima slikama na platnu Lebdeča angela,<br />
katerih obraz je upodobil po svoji ženi Mathildi. Secesijska angela varujeta<br />
oltar, delo mizarskega mojstra Perathonerja. Po Geylingovih predlogah<br />
je izdelal tudi razpelo z izrezljanim Kristusom in izvirno oblikoval<br />
tabernakelj. V belini nad secesijskim oltarjem se lesketa stilizirana<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Avgust 2016
Change language