Lipov-list_avg2016

Nazaj v planinski raj – s kolesom
Po razglednih planinah
nad Tolminom
Hud klanec! V Zatolminu se začne in ne popušča domala do prve planine na poti: Zagrmuč. K sreči se med vzponom
gozdni špalir mestoma razmakne in skozenj se odprejo pogledi – na dolino Tolminke in znano sirarsko vasico
Čadrg, s Tolminskim Migovcem in delom grebena Spodnjih Bohinjskih gora v ozadju. Ni prav lahek kolesarski
izlet iz Tolmina do planin Pretovč in Sleme, do preddverja Krnskega pogorja. A ko prispeš na cilj, je trud pozabljen
in poplačan s pisanimi cvetličnimi travniki in pašniki, slikovitimi gorskimi grebeni in prostranimi razgledi.
29
Namig za izlet
Nad Tolminom je precej živih planin, kjer se v poletnih mesecih pase
živina in kjer iz kravjega mleka nastaja okusen planinski sir; po možnosti
Tolminc, eden najbolj znanih slovenskih avtohtonih sirov.
Planina Pretovč (1160 metrov) leži med Visoč vrhom in Mrzlim vrhom,
kjer je eden najbolj znanih muzejev na prostem prve svetovne vojne, z
nje pa se odpira lep pogled na Matajur, Krn, Batognico in vrhove nad
dolino reke Tolminke. Planina Sleme (1448 metrov) se zdi od daleč skorajda
ugnezdena v sivo-zeleno naročje grebena, ki mu kraljuje Veliki Stador.
Med njima je še planina Medrja, ki je bila tega dne videti povsem
opuščena; prepričana bi bila, da tudi je, če mi ne bi sirar na planini Pretovč
povedal, da oživi, ko nanjo priženejo krave s planine Sleme.
Gorsko-kolesarski izlet do planin Pretovč in Sleme se je začel v Tolminu oziroma
Zatolminu, kjer se hitro posloviš od asfalta in pozdraviš – beton. In
predvsem strmino. Šele malce pod planino Zagrmuč, prvo planino na poti,
kjer krave lenobno prežvekujejo na ograjenem pašniku nad teboj, se pot
položi; beton izgine, nadomesti ga prijazen kolovoz. Predvsem pa se
začnejo s poti odpirati čudoviti razgledi na verigo Spodnjih Bohinjskih gora
in na travnata pobočja pod njimi, ki se spuščajo v dolino reke Tolminke.
Razgledi ostanejo zvest spremljevalec na preostanku vzpona (končni cilj
je bila planina Sleme): na eni strani greben Spodnjih Bohinjskih gora, na
drugi Matajur, celo do grebena Stola se vidi ... Pa vsi preostali nižji hribi in
griči in vasice pod njimi.
Tukaj vlada spokojnost, tudi na planinah je komajda slutiti, da se za zidovi
poslopij kaj dogaja. Na planini Sleme so se krave pravkar pripodile
pit h kalu, pred enim od gospodarskih poslopij je mahal z repom kuža,
sicer je bilo okoli njih povsem umirjeno. Med spustom sva se ustavila na
planini Pretovč, kjer je možakar pravkar obrezoval robove kolutov bledo
rumenega mladega sira. »Dajte, vzemite malo za malico!« In še za na pot,
je takoj sklenil in nama napolnil vrečko. Midva pa sva en nahrbtnik
napolnila s hlebcem sira, ki je tehtal kakšna dva kilograma.
Na obe planini sicer vodijo tudi lahke označene planinske poti (ni se
treba pehati in sopsti na kolesu!): iz vasi Krn je približno eno uro hoje
do planine Pretovč in uro in 40 minut do planine Sleme; malce daljša
je pot iz doline Tolminke oziroma s planine Polog, ki je najniže ležeča
planina na Tolminskem (457 metrov): do planine Pretovč je z nje dve
uri in pol hoje, do planine Sleme pa okoli dve uri in 45 minut.
Mateja Gruden
Foto: osebni arhiv M. G.
Planina Sleme se še skriva,
zato pa ni mogoče umakniti pogleda z Velikega Stadorja.
Dobrodošlica na planini Sleme
Lipov list - Avgust 2016