Revija Svitanje - Pomlad 2016

Kazalo 

S V I T A N J E 

Revija za negovanje kulture zavedanja 

031 725 909 revija@svitanje.si 

www.svitanje.si 

GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA: 

Marina Nuvak 

UREDNIŠKI ODBOR: 

Breda Medvešček, Aci Urbajs, 

Monika Brinšek 

STROKOVNI SODELAVCI: 

Mihaela Zalokar, Andreja Videmšek, 

Zmago Petrič, Franc Vehar, 

Fanika Jeromel, Cvetka Jagodič, 

Brane Žilavec, Samo Simčič, 

Ivica Topolovec 

SLIKOVNI MATERIAL: 

Breda Medvešček, Andreja Videmšek, 

Matjaž Jež, Saša Aden, Brane Žilavec, 

Aci Urbajs, arhiv uredništva 

NASLOVNICA: 

Breda Medvešček 

PRELOM IN OBLIKOVANJE: 

Žiga Vuk, zzigc.net 

JEZIKOVNI PREGLED: 

Betka Jamnik 

IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK: 

PARSIVAL, zavod, Ljubljana 

Kašeljska cesta 150 C, 1260 Ljubljana-Polje 

Tel: 031 725 909 

DŠ: 94313008 

IBAN: SI56 0203 1025 4286 474 

LETNA NAROČNINA: 22 € 

Za društva, ki revijo naročijo za 

vse svoje člane, ali najmanj 25 članov, 

je letna naročnina 14 € 

NAKLADA: 1200 izvodov 

PRILOGA: 

Waldorfske novice 

časopis Waldorfske šole Ljubljana 

Vse pravice zadržane. Ponatis celote ali posameznih 

delov je dovoljen le s pisnim dovoljenjem 

uredništva. 

Uvodnik 3 

Utrinki 4 

Klic zemlje in tiha pomoč narave 4 

Branje kmetijskega tečaja 5 

Rogovi izobilja 6 

Čebelice čaka neugodna pomlad 8 

Biodinamično oživljanje puščave 9 

Biodinamično vrtnarjenje in živali na vrtu 11 

Sekcija za vinogradništvo v goriški Ajdi 14 

BD praksa in duhovna znanost 2. del 15 

Širimo obzorja 17 

Duhovni ustroj treh kraljestev narave 17 

Kapital in duh 2. del 22 

Revijo SVITANJE lahko naročite: 

• na elektronskih naslovih 

revija@svitanje.si 

www.svitanje.si/narocilo 

Letna naročnina znaša 22 €. 

www.svitanje.si 

2 

ISSN 1854-1739

Uvodnik 

Marina Nuvak 

glavna in odgovorna urednica 

Dragi prijatelji, 

pred vami je prva številka 

dvanajstega letnika revije 

Svitanje/Waldorfske novice. 

Da, prav ste prebrali, v slovenskem prostoru obstaja 

ta antropozofska revija že celih enajst let! V njej širimo 

vsa tista vedenja, ki jih je dal človeštvu dr. Rudolf 

Steiner. 

Vsa ta leta se skupina sodelavcev veča, pridružujejo se 

nam ljudje, ki so med prvimi v Sloveniji začeli prakticirati 

biodinamiko, ljudje, ki s svojim vedno živim 

zanimanjem odkrivajo skrivnosti čudovite harmonije 

narave in se svoja odkritja trudijo prenašati na nove 

rodove. 

Vedno ko izide nova številka, si vzamem čas, da jo v 

celoti preberem . In vedno znova me prevzamejo navdušenje, 

ponos in hvaležnost, da so tudi oni začutili 

potrebo, si vzeli čas, da svoja vedenja, videnja in odkritja 

podelijo z našimi bralci. Za to sem jim globoko 

hvaležna. 

V tej številki lahko beremo: 

• o klicu zemlje in tihi pomoči narave; 

• o seminarju, ki so ga organizirali v Združenju 

Demeter Slovenije, na katerem so vrtičkarji, 

kmetje, študenti agronomije in ostali zainteresirani 

skupaj z Jean Michelom Florinom brali 

kmetijski tečaj dr. Rudolfa Steinerja, opazovali 

rastline na način, kot ga je on opisoval, in si 

postavljali vprašanja; 

• o sekciji za vinogradništvo in vinarstvo v goriški 

Ajdi, ki šteje kar pet članov s certificiranimi 

kmetijami na Primorskem; 

• o tem, kako pomembna je za biodinamika 

zvedavost ter o rogovih izobilja; 

• o tem, kaj čaka čebele to pomlad; 

• o biodinamičnem oživljanju puščave na otoku 

Fuerteventuri, kamor sta se ob pomoči društva 

Ajda Štajerska podali dve njihovi članici; 

• o tem, kako z naravnimi pripravki pregnati 

'škodljive' ter ohraniti 'koristne' živali na vrtu; 

• razmišljanje o biodinamični praksi, geomantiji 

in duhovni znanosti; 

• o duhovnem ustroju treh kraljestev narave; 

• o totalnem kapitalizmu, kjer visoki krogi upravljajo 

svetovni kapital, razpolagajo z močjo, 

ki si jo je komaj mogoče predstavljati, in ki 

lahko človeka izpridi, zato daje takim posameznikom 

visoko mero odgovornosti. 

Ob branju teh vsebin vam želim veliko 

novih odkritij. 

DAN IMPULZ ZA NABIRAMO 

04. 4. ponedeljek cvet cel dan regrat 

05. 4. torek cvet do 17 regrat 

13. 4. sreda cvet cel dan regrat 

21. 4. četrtek cvet od 10 do 21 regrat 

23. 4. sobota cvet cel dan regrat 

24. 4. nedelja cvet do 9 baldrijan, regrat 

01. 5. nedelja cvet od 11 regrat, kamilico 

02. 5. ponedeljek cvet cel dan bald., reg., kam. 

10. 5. torek cvet do 13 bald., reg., kam. 

DAN IMPULZ ZA NABIRAMO 

11. 5. sreda cvet do 19 bald., reg., kam., kop. 

20. 5. petek cvet cel dan bald., reg., kam., kop. 

21. 5. sobota cvet do 15 bald., reg., kam., kop. 

29. 5. nedelja cvet cel dan bald., reg., kam., kop. 

15. 6. sreda cvet do 17 bald., reg., kam. 

16. 6. četrtek cvet od 11 regrat, kamilico 

17. 6. petek cvet do 22 bald., reg., kam. 

25. 6 sobota cvet cel dan bald., reg., kam. 

* reg. - regrat, kam. - kamilica, bald. - baldrijan, kop. - kopriva 

3

Utrinki 

4 

Klic zemlje in tiha 

pomoč narave 

Mihaela Zalokar 

Leta 2013 sva dobila zemljo, na kateri so se tekom 

50 let zaradi podtalnice naredili trije požiralniki. 

Na spodnji strani zadnjega udora zemlje sem zorala 

njivo. Drugo leto je na njivi zraslo okoli 50 sejancev 

jabolk. Razmišljala sem, zakaj so se pojavili prav na 

tej zemlji in v takšni količini. Saj vem, da v naravi na 

1000 semen vzkali le eno drevo. 

Kako je to mogoče ravno na tej njivi? Po daljšem premišljevanju 

sem ugotovila, da zemlja rabi korenine, da 

jo bo skupaj držala koreninska gruda in s tem preprečila 

udore odnašanja zemlje. A še vedno nisem prišla 

do odgovora, kako da so sejanci zrasli na njivi. Žal mi 

jih je bilo v jeseni podorati. Zato sem jih izkopala in 

po oranju prenesla nazaj na rob njive na razdalji 5 metrov, 

da bo na parceli tudi sadovnjak. Ker se že deset 

let trudim, da bi obdržala stare sorte jablan in jih tudi 

sama cepim, sem bila sadik zelo vesela, saj jih zraste 

zelo malo. Še zelo veliko sort jabolk je, ki jim grozi izginotje 

vrste. 

Po dolgem premišljevanju sem prišla tudi do tega odgovora. 

Dala mi ga je moja krava Roža, ki je bila jalova 

in je vsak dan pojedla pol vedra jabolk. 

Preizkus, ali je krava breja, naredimo tako, da namočimo 

v njen urin pšenico in če ne vzkali, pomeni, da bo 

krava telila. Če pa pšenica zraste, pa krava ne bo telila, 

je jalova. Ker pa naša krava Roža to leto ni bila breja in 

je vsak dan jedla jabolka, saj jih je bilo to leto izredno 

veliko, so šla skozi njeno prebavo semena jablan. Semena, 

ki se niso prebavila, so vzkalila. Vem, da sejanec 

jabolka tudi zraste, če jabolka namočimo za kis in 

gredo skozi fermentacijo. Ko kis odcedimo in ostanke 

damo na kompost, vzkalijo sejanci jablan.Pri hruškah 

ni tako. Na tak način sem vsako leto dobila nekaj sadik. 

V kravjem vampu je prav tako vrenje. 

Marsikatero seme mora iti skozi prebavo živali, da lahko 

vzkali. Hruške – skozi ptičjo prebavo. 

Ker krava ni bila breja, so lahko semena vzkalila iz 

gnoja – komposta krave, ki ne bo telila. 

Dobri ljudje so mi pomagali ograditi sadovnjak. Jeseni 

sem od dobre ženske dobila dvometrsko mrežo, ki ji 

je ostala od vrtne ograje. Ahacijeve kole pa sem dobila 

od novega lastnika Rekarjeve zemlje, ker sem mu svetovala, 

kako naj dela z Rekarjevo domačijo. Posejala 

sem mu njivo pire, za zahvalo sem dobila kole za nov 

sadovnjak, da ga ne bo uničila divjačina. 

Sadno drevje je dobilo v Evropi pri prehrani ljudi velik 

pomen. V stoletju, ko je sredi junija padel sneg po 

celi Evropi in je vse žito poleglo ter ni dozorelo, je bila 

velika lahkota, saj ni bilo žita. Tisti čas je tudi moj prapraded 

umrl s travo ustih, ko je iskal žito za sejanje in je 

med potjo umrl. Takrat je Napoleon dal ukaz, da mora 

vsak moški, ki se želi poročiti, zasaditi 33 dreves za 

hrano družini. Sadje so tudi sušili, ker zdrži več let, če 

je dobro shranjeno. Marija Terezija je dala ukaz, da se 

mora ob poti zasaditi sadno drevje, da ga lahko jedo in 

nabirajo tudi reveži. S tem se je preprečilo množično 

umiranje ljudi zaradi lahkote. Moj praded je bil tudi 

sadjar in imeli smo zelo veliko dobrih jabolk in hrušk, 

ki so zaradi starosti preminula. Meni jabolko zelo veliko 

pomeni, saj smo med drugo svetovno vojno preživeli 

na račun sadja. Drugega ni bilo v shrambi kot suho 

sadje. Vojna leta je sadje dobro obrodilo. Upam, da se 

ti hudi časi nikdar več ne ponovijo. Zato se zahvaljujem 

naravi, da mi je pomagala pri ohranjanju sadnih 

vrst, ki jim grozi izginotje. Stare vrste so odpornejše, 

ker so preživele več sto let.

Branje kmetijskega 

tečaja z Jean Michelom 

Florinom 

Andreja Videmšek 

Zimski čas, ko se delo na poljih in vrtovih nekoliko 

umiri, biodinamiki izkoristimo za različna 

izobraževanja, seminarje in tečaje. Tako je Združenje 

Demeter Slovenija skupaj z Zvezo društev za 

biološko-dinamično gospodarjenje Ajda Slovenija in 

Biotehniškim centrom Naklo organiziralo dvodnevni 

seminar z Jean Michelom Florinom. Jean Michel 

Florin je vodja Sekcije za kmetijstvo v Dornachu v 

Švici, koordinator Zveze biodinamikov v Franciji, 

soorganizator dvoletnega študija biodinamičnega 

kmetovanja v Franciji, predvsem pa vodi mnoge 

tečaje in seminarje za kmete in učitelje po celem 

svetu. 

Na tokratnem seminarju smo se ukvarjali z branjem 

in razlago Kmetijskega tečaja dr. Rudolfa Steinerja, ki 

je temeljno delo biološko dinamičnega načina pridelave 

hrane, in predstavlja zapis predavanj znamenitega 

Kmetijskega tečaja leta 1924 v Koberwitzu. Seminar 

je bil razgiban, saj smo znanje, pridobljeno na predavanjih, 

nadgradili s praktičnimi vajami v skupinah in 

tudi zunaj na prostem, pri čemer nam je bilo vreme 

zelo naklonjeno. Kmetijski tečaj je precej zahtevno in 

kompleksno branje, zato smo ga obravnavali v manjših 

skupinah in podrobno razpravljali o vsebini. Prednost 

branja v skupini je izmenjava mnenj in dopolnitev 

znanja, saj iz različnih pogledov in razumevanj istega 

besedila dobimo precej širšo sliko, kot če bi se branja 

lotili sami. 

Ker je predavatelj dober poznavalec goetheanističnega 

proučevanja narave, smo opazovali rastline na način, 

kot je dr. R. Steiner opisoval v številnih svojih delih. 

Naučili smo se prepoznavati, kako se različni kemijski 

elementi (kot sta npr. ogljik in dušik) izražajo v pojavnosti 

rastlin ter kako s pozornim vrstenjem rastlin 

pripomoči k ohranjanju plodnosti tal in raznovrstnosti 

rastlin. Na seminarju pridobljeno znanje in tehnike 

nam bodo lahko v pomoč pri našem nadaljnjem delu 

v biodinamiki, tako teoretičnem kot tudi praktičnem. 

Seminar je bil zelo dobro obiskan. Pisana družba udeležencev 

iz različnih delov Slovenije, tako vrtičkarjev, 

kmetov, študentov agronomije kot tudi ostalih zainteresiranih 

je aktivno sodelovala. Vsebina je spodbudila 

poglobljeno razmišljanje in postavljanje mnogih vprašanj, 

na katera smo skušali odgovoriti. Kot nas v svojih 

delih uči Rudolf Steiner, ni nujno takoj vsega razumeti, 

pomembno je postavljati vprašanja in na svet gledati z 

zanimanjem. 

Najlepše se zahvaljujemo Biotehniškemu centru Naklo, 

ki nas je prijazno gostilo v svojih prostorih. 

Vsi prihajajoči dogodki Združenja Demeter Slovenija 

in tudi drugih biodinamičnih društev so objavljeni v 

koledarju dogodkov na spletni strani www.demeter. 

si. Vabljeni k spremljanju! 

5

UTRINKI 

Rogovi izobilja 

Breda Medvešček 

Občudujem biodinamike z velikimi kmetijami – 

poljedelce, zelenjadarje, oljkarje, vinogradnike, 

semenarje in ostale kmetovalce, ki obvladujejo hektare 

obdelovalnih površin in obenem skrbno negujejo 

in ohranjajo celovitost organizma svojih kmetij in 

njihovo samooskrbnost, s svojimi pridelki pa bogatijo 

jedilnike še drugih ljudi. Tudi v goriški Ajdi je nekaj 

takih. Sama ne sodim mednje, ampak med ostale, 

številčnejše, ki premoremo manjše 'kvadrature' in 

smo bolj 'miniaturni' pridelovalci, a kljub temu 

zagotavljamo vsaj nekaj zdrave hrane predvsem svojim 

družinam, morda še prijateljem. Seveda smo na to 

ponosni, vendar se z večjimi pridelovalci ne moremo 

enačiti. Eni in drugi pa smo biodinamiki in spoštujemo 

ta način gospodarjenja. Toda četudi smo majhni ali 

veliki pridelovalci, s pomladjo moramo vsi spet bolj 

intenzivno poprijeti za delo. 

Kljub vsem vremenskim in drugim zagatam pomlad 

vedno pride. In z njo vstop v novo pridelovalno sezono. 

Kljub temu pa minula sezona nikakor ni pozabljena. V 

prvih mesecih tega leta marsikdo še vzame v roke tudi 

lanski Setveni priročnik Marije Thun, saj je v njem prava 

zakladnica podatkov tudi za ravnanja v tej sezoni. Če ste 

si seveda skrbno zapisovali opravila in izkušnje pri svojem 

delu z rastlinami. 

Prav manjše pridelovalne površine - kot so vrtovi in 

manjše njive, so lahko učinkovite zelene poskusne delavnice 

na prostem, kjer poseješ novo rastlinsko vrsto, preizkusiš 

neobičajen čas sajenja, nov način odvračanja živali 

oz. organizmov, ki ti v nasadih povzročajo škodo, ali pa 

se poslužiš kakega drugega inovativnega načina pridelovalne 

prakse v okviru biodinamike. Prepričana sem, da 

je za biodinamika zvedavost, s katero nabira znanje in 

izkušnje, nepogrešljiva. 

Lanska pridelovalna sezona je bila zares nekaj posebnega. 

Postregla nam je z obilnimi pridelki in zanimivimi 

pojavi. Še enkrat se je izkazalo tudi, da so takšne mikro 

lokacije, kot so domači vrtovi, lahko pravi kraji rogov 

izobilja. 

Po koledarju je bil 25. november, ponekod v Sloveniji je 

ležal sneg, na našem vrtu v srednjem delu Soške doline 

pa so se bohotili zeleni grmički paprike, imenovane 

kozji rog, s katerih so še vedno viseli rdečkasti in zeleni 

plodovi, vmes pa se je belilo celo nekaj cvetov. Na teh 

velikih 'grmih' z debelimi olesenelimi stebli je zraslo toliko 

plodov, da smo si lahko od avgusta do sredine novembra 

privoščili neobičajno količino dišečih, okusnih in 

poživljajočih paprik - dozorelih rdečih pa tudi še zelenih, 

ki so za solate še primernejši. Res je, da sem rastlinicam 

ob presajanju bogato pognojila z zrelim kompostom in 

preparatom 500, jih kasneje škropila s kremenovim preparatom, 

da so se utrdile, v času prvega zorenja plodov, 

ko so se pojavile posamične stenice, pa sem kot škropivo 

uporabila še mešanico sirotke in rmanovega čaja. Vrt je 

bil seveda decembra 2014 deležen škropljenja s kombinacijo 

preparatov 500 in M.T., zgodaj spomladi lani pa 

še enkrat tretiran s preparatom M.T., da se je razgradilo 

odpadlo listje skupaj z ostanki stare zastirke. Pa še nekaj, 

21. marca sem poskusno škropila vrt in ostale obdelovalne 

površine z glino po recepturi Huga Erbeja. Od vsega 

začetka sem paprike tudi skrbno zastirala s slamo in senom 

ter v času rasti še pognojila z gnojem iz roga. Vse je 

tu, črno na belem (in nežno zelenem), v setvenem priročniku 

s sončno rumenimi platnicami. Kar veliko truda, si 

mislim zdaj, ko gledam zapiske. 

Druga lanska rastlinska atrakcija je asimilirala na gredici 

tik ob steni stanovanjske stavbe. Na tej zavetni lokaciji 

je še konec lanskega novembra vztrajala paradižnikova 

6

UTRINKI 

rastlina s plodovi, ki so primorski burji in vremenskim 

napovedim navkljub dobivali odtenke oranžno-rdeče 

barve. Kot se zdi, je nekaj sončnih žarkov še vedno 

bilo dovolj, da rastlina ni obupala. Verjetno pa je tudi 

čutila vpliv baldrijana oz. preparata 507, s katerim sem 

jo poškropila, ko so se kazali znaki, da utegne biti goriške 

vremenske idile kmalu konec. Rdeči sadeži, sicer ne 

prodrle do zgornje plasti slastne vsebine. Spraševala sem 

se, le kje neki so naši sicer stalni gostje čmrlji, ki imajo 

daljše jezičke in so takšne cvetne čaše zanje kot naročene. 

Bi se pa prijatelji čmrlji prav gotovo ne lotili neznatnih in 

sploh svojevrstnih cvetov špinače plezalke, ki se je iz neugledne 

mini sadike razvila v bogato razraščeno zeleno- 

poletno sladkega okusa, ampak še vedno boljši kot tisti 

iz marketa, so le za dobre tri tedne zgrešili decembrske 

praznike, ker smo jih prej pobrali, saj je mraz končno pokazal 

zobe tudi zavetni legi ob stavbi. 

Tretja posebnost se je košatila v cvetlično-zelenjavni gredici. 

To je bil 190 cm visok, košato razraščen grm ananasovega 

žajblja, ki sem ga lani vzgojila iz manj kot 10 

centimetrov velike sadike. Čudo je v lanskem oktobu zacvetelo 

v stotinah ognjeno-rdečih cvetov, nanizanih na 

klasastih socvetjih. Da omamnega vonja, ki se je dneve 

širil po vsej okolici ob vsakem dotiku listov, niti ne omenjam. 

Še vse do prvih izrazitih padcev nočnih temperatur 

so grm obletavale čebele, ki so se neverjetno trudile, da 

bi iz dolgovratih cvetov posrkale kaj medičine. Njihovi 

jezički oz. rilčki so za tako oblikovane cvetne čaše prekratki, 

zato so na vse načine premetavale rdeče lončke in 

šele pri čašah, ki jih je poškodoval veter, uspešno s strani 

Špinača plezalka 

Ananasov žajbelj 

-vijolično ovijalko z mesnatimi srčastimi listi. In listi te, 

po videzu dokaj eksotične rastline, so s posebnim okusom 

in mesnato strukturo popestrile kar nekaj mojih primorskih 

minešter od zgodnjega poletja do pozne jeseni. 

Če smo že pri listih, nikakor ne smemo (in tudi ne moremo) 

spregledati orjaške rabarbare, ki v našem vrtu s 

svojo rastjo vzbuja pozornost več kot desetletje, vendar 

lanske velikosti ni dosegla še nikoli. Lani ni manjkalo 

sočnih in krhkih rabarbarinih stebel za kuhanje specialne 

marmelade in želeja. Z ogromnimi rabarbarinimi listi 

smo kot z odejo dodobra pokrili vsebino kompostnika, 

da so drobnoživke udobneje preživele zimo. 

Ves naš lanski pridelek seveda ni bil v presežnikih. Večina 

njivskih pridelkov je bila po biodinamično okusna in kvalitetna, 

vendar normalnih velikosti in količin, manjši odstotek 

pa ni izpolnil mojih pričakovanj. Na koncu se vse 

'pogliha', je imela navado reči moja stara mati (babica). In 

navadno je še dodala, da je vsaka reč za kaj dobra. 

Izdelava preparata iz rmana 

7

UTRINKI 

Čebelice čaka 

neugodna pomlad 

Franc Vehar 

Pozdravljeni, spoštovani bralci in bralke. Januar 

je mimo in že smo stopili v tretji mesec tega leta. 

Narava nas je v januarju dobesedno razvajala s 

toplim vremenom, kar je za človeka lepo in prijetno. 

Tudi čebelice imajo rade lepo sončno in toplo 

vreme. To vreme je običajno v mesecu marcu in tako 

lahko pričakujemo v marcu januarsko vreme, polno 

ohladitev in tudi padavin. 

Sedaj je leska že v polnem cvetenju in čebelice v panje 

pridno prinašajo cvetni prah. 

Zalega se bo zaradi tega vnosa cvetnega prahu v panj 

količinsko hitro povečevala. Če bo nenadoma pritisnil 

oster mraz, čebelice ne bodo uspele ogrevati celotne 

površine zaleženih satov in zgodilo se bo, da bo zalega 

v satju umiral, to pa je lahko veliko gojišče za hudo 

gnilobo čebelje zalege. Čebelarji temu pravimo kuga 

čebelje zalege. 

Sedaj moramo čebelarji skrbeti, da bodo panji toplo 

odeti, da v njih ni prepiha in da lahko nastajajoča vlaga 

izhlapi. Samo primerno suhi panji so topli panji. 

Čebelarji morajo biti pozorni na hrano v panjih. Čebelice 

ne smejo biti lačne. Če katera družina nima zadostne 

količine hrane, je sedaj možno dodajati samo 

med v satju. 

Medeni sat s pokritim medom rahlo razpraskamo in 

ga vstavimo do gnezda tako, da imajo čebelice stik z 

medom. Če ima družina že sedaj pomanjkanje hrane, 

ji moramo dodati vsaj dva do tri sate pokritega medu 

vse do prvih pomladnih paš. 

Ponovno bom opozoril čebelarje na napajalno mesto z 

vodo. Napajališče mora biti v zavetrju in na soncu, če 

je le mogoče, večino dneva. Preveč hladna voda pomeni 

za čebelice smrt. Ko se čebelica napije hladne vode, 

se podhladi, otrpne in je lahek plen ptic. 

V pogovoru s čebelarji sem zaznal strah, da je ostalo 

v čebeljih družinah še veliko varoe, ker so bila zatiralna 

sredstva, ki jih je priskrbela država, neprimerna 

za uporabo v času, ki je najpomembnejši za zatiranje 

varoe. Poletje je bilo zelo vroče in mravljična kislina v 

takih vremenskih pogojih ni bila prava rešitev. 

Kdor je že uporabljal mravljično kislino, je moral iz 

panjev odstranjevati hlapilnike, ko je temperatura presegla 

30 stopinj, in jih ponovno vstaviti v panj, ko se je 

ozračje ohladilo. 

To lahko delajo samo čebelarji z malo čebeljih družin. 

Dotaknil se bom še medijske gonje proti čebelarjem v 

decembru. Moje mnenje je, da pranje osebnega perila 

v javnosti ni dopustno in povzroča velikansko škodo 

čebelarski panogi v Sloveniji. Če so že odkrili nepravilnosti 

pri uporabi zatiralnih sredstev pri nekaterih 

čebelarjih, potem naj to rešijo osebno na relaciji veterina 

– čebelar in sodstvo, če je to potrebno. Ni dobro, da 

se razprtije nekaterih ustanov rešujejo na plečih vseh 

čebelarjev. 

Niso vsi čebelarji goljufi in davčni utajevalci. Sprašujem 

se, kdaj bo država naredila red v institucijah, ki so 

zadolžene za pomoč kmetijskim panogam, kot je čebelarstvo. 

Neodgovorno je nuditi čebelarjem neučinkovita 

sredstva za zatiranje varoe. Nedopustno je, da 

na večini slovenskih čebel testirajo nekatere novosti za 

zatiranje varoe. Ko ugotovijo, da ne učinkuje, je že prepozno. 

Čebelarjem s tem povzročajo ogromno škodo, 

ki pa je niso pripravljeni povrniti. 

Če se bodo dogodki vrstili še naprej, kot so se pričeli, 

bodo povzročili propad slovenskega čebelarstva ali pa 

upor slovenskih čebelarjev. 

Država nima učinkovite strategije za zaščito slovenskega 

čebelarstva. To sem razbral iz pogovorov s kolegi 

čebelarji. 

Upam, da bo ČZS odigrala pravo vlogo, ki ji gre pri vsej 

tej zadevi. V tem upanju zaključujem ta prispevek. 

8

UTRINKI 

Biodinamično 

oživljanje puščave 

Otok Fuerteventura 

Cvetka Jagodič in Saša Aden 

Mesec januar je na otoku Feurteventura, enem izmed 

prekrasnih sončnih Kanarskih otokov, čas zgodnje 

pomladi. Žgoče sonce greje celo leto, zimski čas pa 

je le čas krajših deževnih ploh in kakšnih močnih 

nalivov, ki oživljajo izsušeno zemljo v puščavi. Naju 

je zanimala možnost oživljanja puščave s pomočjo 

biodinamičnega kolobarjenja in s tem namenom sva 

orali peščeno ledino, in sicer s Steinerjevo zapuščino. 

Otok Fuerteventura je danes zaradi političnih in zgodovinskih 

interesov vojaško oporišče ter po Frankovi 

smrti popolnoma iztrebljen iz tradicionalnega kmetovanja. 

Pred dobrimi 50 leti je bil obljuden z zelenimi 

površinami riža in paradižnika ter samopreživetven. 

Domačini so imeli drobnico in še danes je kozji sir znana 

blagovna znamka Kanarskih otokov. Bogato agrarno 

zgodovino življenja in zmožnosti preživetja izpričujejo 

številni opuščeni mlini in vodne vetrnice, ki danes samevajo 

v kamnu in pozabi. Za takrat napredno kmetovanje 

so imeli svoje vodnjake iz lastnih izvirov. Te vire 

so oblasti po letu 1968 zabetonirale in vodo podržavile 

predvsem za nove tako imenovane moderne potrebe turizma. 

S to zakonodajo je kmečko prebivalstvo v veliki 

večini emigriralo v Venezuelo in na Kubo. Šele sedaj se 

nekateri njihovi potomci vračajo in poskušajo oživljati 

dediščino. Danes še živeči starčki pripovedujejo, kakšna 

sta bila življenje in oskrba na tem otoku. 

Najin prvenstveni namen je bil spoznati krajino in življenje 

v notranjosti otoka. Imeli sva krasno priložnost sodelovati 

pri ureditvi zemeljskih del pri našem slovenskem 

rojaku, ki že dobro desetletje živi na otoku in ki s svojo vizijo 

poskuša oživiti svoj del zemlje. Hkrati pa želi s svojim 

projektom sporočiti, da se da v današnjem času preživeti 

in samooskrbovati tudi v tako skrajnih klimatskih razmerah, 

kot je vulkanska puščava. S podporo društva Ajda 

Štajerska sva prejeli potrebne biodinamične pripravke za 

kompostne kupe in razna semena za nadaljnje sejanje. 

Cilj je bil predstavitev našega društva, seznanitev in 

potek dela po Steinerjevi metodi ter praktična izdelava 

treh kompostnih kupov (biodinamični kompost, perma-kompostnik, 

puščavski kompost in biološka deponija) 

in zasaditev vrta po biodinamični metodi Marije 

Thun (dobri in slabi sosedje). 

9

UTRINKI 

Pričeli smo s kompostno jamo v globini enega metra in 

velikosti 3 x 3 metre. Vanjo smo po plasteh položili vse 

zelene in suhe odpadke, pridobljene z okoliških dvorišč. 

Dodobra smo jih namočili z vodo ter obogatili z oslovskim 

govnom. Posebnost izdelave biodinamičnega komposta v 

omenjeni puščavi se loči od celinskega podnebja v tem, da 

se vzdržuje mikro klima v globini do enega metra na temperaturi 

ca. 18 do 22 stopinj celzija in ob tem ni potrebno 

hlajenje kompostnika, marveč se dodaja le voda. Pokrit je s 

palmovimi listi do nivoja zemeljske površine. To pomeni, 

zemljanke. Lastnik parcele je že pred nekaj meseci izkopal 

jarke za bodoči nasad banan in palm. Naročili 

sva mu, da vanje polaga drobne rastlinske odpadke 

z dodajanjem vulkanskega peska, zemlje in sejanjem 

žita za zeleno gnojenje in oživljanje rastne podlage za 

nov nasad. Prva zasaditev vrta na parceli je bila za našega 

rojaka želja in hkrati presenečenje. Določil je svoj 

vrtni kotiček za sezonsko zelenjavo, pripravil gredice, 

ki smo jih obogatili z oslovskim kompostom in vulkanskim 

peskom iz njegove okolice. 

da sonce omenjeni biodinamični kompostni kup celo leto 

enakomerno greje in ni nevarnosti, da bi se izsušil. Biodinamične 

preparate sva dodali po naši ustaljeni metodi. Posebnost 

je, da sva v sredino biodinamičnega kompostnika 

dodali drenažno cev, skozi katero se napaja biodinamični 

kompostni kup z vodo, hkrati služi cev kot ventilacija za 

uravnoteženo vlago in temperaturo v tem kompostniku. 

Naslednji projekt je bila izdelava perma-kompostnika, ki 

se ravno tako razlikuje od celinskega kultiviranja. Perma- 

-kompostnik bo v nadaljevanju služil kot osnovno dognojevanje 

pri zasaditvah sadik na drugih perma gredah. 

Predzadnji kompostni kup se imenuje puščavski kompost. 

Izkopali smo en meter globoko jamo s premerom 3 

m. V sredino smo zapičili odpadne veje, in sicer v obliki 

kroga. Te smo opletli s palmovimi vejami za biološke odpadke. 

Okrog smo po plasteh naložili drobne in debele 

odpadke, ki s svojo raznolikostjo služijo za ugodno klimo 

razvoja ameriških deževnikov. Omenjeni kompostnik 

bo zorel leto dni, medtem pa se bo še dodatno bogatil 

z dnevnim dodajanjem bioloških odpadkov. Kompostna 

površina ima rahel naklon od sredine proti robovom, 

kar služi lažjemu vlaženju kompostnika. Ta kompostna 

zemlja bo uporabna za dodajanje pri zasaditvi palm in 

ostalega grmičevja. Takšen način kompostne podpore 

rastlinam bo pospešil mikorizme v zasaditvenih jamah. 

Zadnji kompostnik pa je skladiščna biološka deponija 

odpadkov z vrtov, ki bodo vse leto uporabni pri graditvi 

10 

Zasaditev vrta po biodinamični metodi 

Pri posevkih sva izbrali mešane posevke z metuljnicami, 

križnicami in razhudniki. Med krompirjeve vrste 

sva posadili sojo, ki bo v vročih dnevih senčila gomile 

krompirjevega nasada. Grah, fižol sva dali v bližino 

koruze, ječmen med vrste za zeleno gnojenje; pri kreši, 

kamilici, redkvi in solati pa naju je zanimalo, kako 

bodo pokrile rdečo zemljo med posevki. 

Po dveh tednih (ob odhodu v domovino) sva še enkrat 

pregledali najine posevke, ki so vzkalili v različnih 

časovnih dnevih, in vsi zadovoljni čakamo, kako bo 

napredovala rast in uporaba samooskrbnega vrta v 

puščavi. 

Vsak teden prejemava sporočila in fotografije, da rastline 

napredujejo, živijo in navdihujejo lastnika k zadovoljstvu, 

da bo prvič v življenju pobiral zdravo zelenjavo 

s svojega vrta sredi puščave, in to po zaslugi 

Rudolfa Stainerja. 

Naš rojak je odgovoren in hvaležen je za vso prejeto 

znanje in dobljeno prakso, zato se je podal v novi tehnološki 

izziv - bitko za vodo. 

Bitka za vodo 

Po smrti španskega diktatorja Franka (1968) so naselili 

na ta otok politične zapornike, ki jih je nadzorovala

UTRINKI 

nemška vojska. Še danes je ta otok vojaški in lahko 

se vam pripeti, da se bo, medtem ko ležite na peščeni 

plaži, pripeljala na urjenje garnizija stoterih vojakov. 

Zato so zgradili strnjena mesta, nekje do 5.000 prebivalcev, 

in v večini so to apartmaji, ki jih zasedajo 

prišleki – delavci v turizmu in turisti. Na zasebnih 

parcelah v notranjosti otoka pa stojijo individualne 

vile premožnih lastnikov iz najrazličnejših držav 

sveta, ki na otoku upravljajo turizem in vojsko. 

Borba za vodo je nujna, zato je lastnik zemljišča izvedel 

zemeljski poseg zajetja vode v deževnem času, 

in sicer predvideva zbrati zalogo vode do 500 m3, 

kar mu bo zadoščalo za eno vegetacijsko sezono. Ob 

tem delu mu svetujejo prijatelji iz Slovenije in to bo 

prvi inovativni poizkus, da je smotrno zbiranje vode 

na otoku v deževnem času za zalogo enega leta. Te 

danosti so velike, saj je meteornih strug in naravnih 

bazenov med vulkanskimi dolinami v izobilju, tako 

da bi lahko suhe rečne struge napajale najmanj pol 

leta zapuščene terase nekoč riževih polj in paradižnika. 

Naravni izviri sladke vode ne zadoščajo za 50.000 

prebivalcev na otoku in ravno toliko turistov v enem 

dnevu, zato sedaj vso vodo pridobivajo iz morja s 

filtrirnimi postopki. Vodovodni sitem je povezan z 

zunanjimi alkaten cevmi do vodnih zbiralnikov in 

do uporabnikov po vsem otoku, kar podraži stroške 

uporabnikom vode. Ta voda ni okusna in ni dobra 

za pitje, zato za uporabo v gospodinjstvu kupujejo 

vodo v plastenkah. 

Vsakemu od vas želiva približati dani projekt in ga 

razširiti med vas s pridihom radovednega duha, ki 

strmi po izzivu potopisnega potovanja, zato vnovič 

vabljeni z nama na Fuerto. 

Biodinamično 

vrtnarjenje in živali na 

vrtu 

Fanika Jeromel 

Rastlinam zagotovimo dovolj hrane, vode, sonca in zraka, 

tako da bodo zrastle zdrave, odporne rastline, katerim 

razne bolezni in škodljivci ne bodo mogli do živega. 

Načela: 

1. Krepiti rastline s pripravki iz zelišč. 

2. Z naravnimi ukrepi zatirati škodljivce. 

Živali na vrtu 

Naši predniki se niso kaj dosti obremenjevali glede 

škodljivcev. V starih vrtnarski literaturi skoraj ni zaznati 

kaj dosti o tem. Marsikaj je uredila narava sama, 

saj je še v veliki meri veljalo naravno ravnovesje. 

Pomembno je, da izberemo semena, ki ustrezajo našim 

krajevnim razmeram. Pogoj za odpornost rastlin je s 

kompostom oskrbljena rahla in vlažna zemlja, upoštevajmo 

vrstenje (kolobar), med vrtnine posadimo rože, 

ki bodo pomagale in odganjale nekoristne žuželke. 

Opomba: narava ne pozna koristnih ali škodljivih živali. To 

razdelitev je napravil človek glede na svoje osebne koristi. 

Zato bomo pri biodinamičnem vrtnarjenje izraza 'koristne' 

in 'škodljive' živali uporabljali samo pogojno. 

Nevretenčarji: pikapolonica (ličinka), tenčicarica, 

muha trepetavka, muha goseničarka, najezdnik, plenilske 

stenice, strigalice, bogomolke, hrošči krešiči in 

brzci, pajki, pršice. To so plenilske živali, ki se hranijo z 

različnimi listnimi ušmi, gosenicami in drugimi žuželkami 

ter tako zmanjšujejo njihovo številčnost in vpliv 

na gojene rastline (manj poškodb, manj bolezni). 

Nasadimo cvetlice, ki bodo na naš vrt privabile koristne 

žuželke: rman, vratič, koriander, ajda, komarček, melisa, 

ožepek, kamilica, ameriški slamnik, marjetica. 

Vretenčarji: krt, netopir, hermelin, podlasica, dihur, 

domača mačka, jež, martinček, slepec, krastača, žabe, 

močeradi, kače, ptice. 

Za vse te koristne živali poskrbimo tako, da jim zagotovimo 

življenjski prostor in hrano. Za sesalce pustimo v delu 

vrta kup kamenja z vejami in vodo. Za netopirje pripravimo 

netopirnice, za ptice gnezdilnice in krmilnice. Za žuželke 

postavimo hotele za žuželke. Ne bojmo se kač, saj so 

dejavne v glavnem ponoči, čez dan se skrijejo v zavetje. 

11

UTRINKI 

Talni 'škodljivci': strune, ogrčice, ogrci, bramor, voluhar in miši. 

Stebelni 'škodljivci': kapusova muha, korenjeva muha, 

čebulna muha, talne muhe, kapusova hržica. 

Listni 'škodljivci': uši, grahov zavijač, bolhač, gosenice 

sovke, koloradski hrošč, kapusov belin, pršice, resarji, 

polži. Resarje privlači modra barva, zato teh barv na vrtu 

nimamo (cvetje, oblačila, vrvice). 

pripravki iz preslice, česna, jabolčnega kisa, bezgovih listov, 

kopriv, kamilic. Napade pepelnate plesni zmanjšujejo 

tudi čebulnice, ki rastejo v bližini (česen, čebula, drobnjak). 

Siva plesen: Prepoznamo jo, ko listi ali plodovi gnijejo, na 

propadlih delih pa postane sivkasto zelena plesen. Ukrepi: 

skrb za čistočo, odstranjevanje obolelih delov rastline. 

Uporabljamo žajbljev, kamilični ali kompostni pripravek. 

Glivične bolezni 

Bakreni krešič 

Večina za svoj razvoj potrebuje primerno temperaturo od 

20 do 28°C in vlago (upoštevajmo predvsem pri toplih 

gredah in rastlinjakih: zračenje). Večina glivic se naseli 

na eni družini rastlin, prezimijo v zemlji oz rastlinskih 

ostankih, če naslednje leto ne najdejo gostitelja, propadejo, 

ravno zato je potreben kolobar. 

Zelo pomembno je, da rastline okrepimo, ko so v neugodnih 

razmerah. Ko opazimo prve poškodbe, odstranimo 

obolele dele rastlin ali cele rastline in jih sežgemo (higiena 

orodja in rok). Preventivno lahko uporabimo številne doma 

narejene pripravke (koprivno ali gabezovo prevrelko, kompostni 

čaj) ali kupljene pripravke iz alg ali aminokislin. 

Uporaba takih pripravkov je učinkovita, hkrati pa z njimi 

ne škodimo drugim, koristnim organizmom v naravi. 

Listna pegavost: krepitev rastlin z naravnimi pripravki, 

pripravki iz mleka, jabolčnega kisa, kamiličnega čaja, 

zdravljenje s čajem iz žajblja, timijana ali preslice. 

Krompirjeva plesen: uporaba pripravka iz mleka in kamilic. 

Ob napadu škropimo s pripravkom čebule, česna in žajblja. 

Solatna plesen: solato vedno gojimo na drugi ali tretji 

poljini, preventivno pripravki iz mleka in kamilic, ob napadu 

pripravki iz čebule, česna, žajblja. 

Glive plesnivke: sorodna solatni in krompirjevi plesni. 

Postopamo enako kot pri le-teh. 

Pepelaste plesni: ko opazimo plesen, rastline operemo, 

peteršilj porežemo do srčnih listov, redno škropimo s 

Tančicarica 

Bela plesen: ukrepi - velja enako kot pri sivi plesni, prepoznamo 

jo po vatastih prevlekah na odmrlih delih, po 

navadi rastline čez noč propadejo, listi ostanejo zeleni, 

plesen pa se vidi na steblih rastlin. Napada vse vrste, najpogosteje 

fižol, solatnice, papriko. 

Rja: prepoznamo jo po trosih, s katerimi si umažemo 

prste, če se jih dotaknemo. Zaščita je povsem enaka kot 

pri glivah plesnivkah. 

Padavica sadik: povzroča jo več glivic, ki živijo v zemlji. 

Če se padavica pojavi, izpulimo vse rastline, ki so že prizadete, 

in del zdravih v okolici. Nato posevek izsušimo 

in ga zalijemo z žajbljevim čajem. Vse sadike zalivamo 

z razpršilkami, ne z zalivalkami. Seme preventivno namočimo 

v žajbljev čaj, tudi zemljo zalivamo z žajbljevim 

čajem, pravočasno prepakiramo in redčimo rastline. Potrebna 

je higiena pri rokovanju z rastlinami! Ta bolezen se 

pojavlja predvsem v rastlinjaku. 

Virusi: Rastline postanejo neobičajne oblike, barve, se 

gubajo, kodrajo, zvijejo. Vzrok so sesajoče žuželke ali pa 

viruse prinesemo s semeni. Mnogo škode nam naredijo, 

če je prisotno veliko vlage, če je suša in seveda nepravilna 

prehrana. Mnogi virusi so na tobaku. Kadilci naj si 

umijejo roke in pri delu z rastlinami naj ne kadijo. 

Bakterije: bakterije napadejo rastline samo v vlažnem 

vremenu. Znamenja so različna; v vlažnem vremenu 

opazimo na listih pege, ki so posledica bakterij. Rastline 

in plodovi gnijejo - mokro gnitje, oboleli deli smrdijo. 

12

UTRINKI 

Naravni pripravki za varstvo rastlin 

Kemičnim pripravkom se lahko izognemo, če iz naravnih 

sestavin izdelamo pripravke, ki bodo imeli podoben 

učinek. 

Zeliščni izvlečki: sveže ali posušene rastline namakamo 

v hladni vodi. 

Paradižnik: dve pesti zmečkanih rastlinskih delov za 2 

do 3 ure namočimo v 2 l vode. Pripravek deluje proti gosenicam, 

metuljem in bolhačem. Škropimo večkrat. 

Čebula in njene sorodnice: 500 gr listov in čebul namočimo 

v 10 l vode. Pustimo, da na soncu prevre, uporabimo 

razredčeno 1:10. Deluje proti plesnim in bakterijam.Iz 

narezane čebule lahko pripravimo čaj, ki ga uporabimo 

Bogomolka 

Zeliščna brozga: sveže dele (koprive, gabez, kompost) 

rastlin namakamo 24 ur. Pri uporabi jo redčimo 1:10. 

Njivska preslica vsebuje veliko kremenčeve kisline, zato 

deluje proti glivicam in pršicam. Čaj iz njivske preslice 

pripravimo tako, da 1,5 kg narezane sveže rastline damo 

v 10 litrov vode in namakamo 24 ur, potem pa kuhamo 

30 min. Ta čaj pustimo še 1 do 3 dni na prostem, potem ga 

razredčimo na 10 x in s tem škropimo zemljo. Poškropimo 

tudi gredice, pripravljene za setev, posebej še v rastlinjakih. 

Zeliščni čaj: zelišča prelijemo z vrelo vodo, pustimo nekaj 

časa in odcedimo. 

Zeliščna prevrelka: rastlinske dele namočimo v vodi (1 

kg svežih rastlin na 10 l vode), posodo zapremo z mrežo. 

Večkrat jo premešamo, da dodamo kisik. Ob razpadanju 

se tekočina prične peniti. Po določenem času se preneha 

peniti in takrat jo precedimo in razredčimo na 10 X količine 

vode za koreninske dele, za liste pa 1:20. Uporabimo 

za zalivanje ali škropljenje. Vsebuje veliko dušika. 

Gabezova prevrelka (napravimo enako) vsebuje veliko 

kalija in nekaj dušika. V jeseni, ko čistimo z vrta, pripravimo 

zeliščno prevrelko (kamilica, baldrijan, plešec, 

regrat, preslica, čebulni in česnovi listi), jo damo v sod, 

nalijemo vodo in pustimo čez zimo. Spomladi zalijemo 

gredice pred setvijo. 

Pelin: pripravimo lahko brozgo, prevrelko ali čaj (400 gr 

pelina in 10 l vode). Škropimo rastline proti rji in gosenicam 

(razredčimo 1:3). 

Muha trepetavka 

nerazredčenega (75 gr na 10 l vode). Narezan drobnjak 

prelijemo z vrelo vodo in ohladimo. Uporabljamo 2 do 3 

tedne, in sicer proti plesni na kumaricah in paradižniku. 

Čaj iz kamilic: uporabimo ga za razkuževanje semen, 

predvsem križnic. Lahko tudi škropimo po tleh, deluje 

krepčilno, zmanjša pa tudi napad plesni. 

Regrat: pripravimo čaj ali prevrelko, spomladi in jeseni 

škropimo nerazredčenega. Pripravek krepi rastline in so 

zato močnejše in odpornejše. 

Hren: pripravimo kot čaj ali brozgo. 500 gr listov sesekljamo, 

prelijemo z litrom vrele vode, mešamo 15 min, odcedimo in 

razredčimo 1:1. Uporabimo pri zeleni plesni in moniliji. 

Korenje: pripravimo čaj, z nerazredčenim zalivamo čebulo 

proti čebulni muhi. 

Ognjič: s čajem zalivamo rastline. Ima veliko koristnih 

lastnosti, zdravi zemljo, krepi rastline. 

Rman: pripravimo tako, da vzamemo pest rmanovih cvetov, 

prelijemo z litrom hladne vode in pustimo stati 24 ur. Razredčimo 

1:10 in škropimo rastline proti glivičnim boleznim. 

Žajbelj: je zelo močan pripravek, ki uniči tudi koristne glivice 

v tleh, zato ga uporabljamo previdno. Namesto čaja lahko 

uporabimo tudi eterično olje (2 do 3 kapljice na 2 litra vode). 

Uporabimo pri napadu krompirjeve ali solatne plesni. 

Mleko: uporabimo nepasterizirano (surovo) mleko in ga 

redčimo 1:1 (lahko redčimo tudi s kamiličnim čajem). Redno 

škropimo, in sicer enkrat na teden ali celo pogosteje 

v času, ko je nevarnost za plesen največja. 

13

UTRINKI 

Soda bikarbona: potrebujem 1 žlico sode, ki jo zmešamo 

z 2 do 3 žlicami rastlinskega olja. Damo v 4 litre vode in 

dodamo nekaj kapljic tekočega detergenta za posodo ali 

kalijevega mila. Vse skupaj dobro premešamo ter dobro 

omočimo rastline. Deluje kot fungicid pri zatiranju glivic 

pegavosti, plesnivk in pepelnate plesni. Lahko ga uporabimo 

tudi, ko plesni že napadejo naše rastline. Drugi način: 

vzamemo 20 gr sode na 1 liter vode, dodamo veliko žlico 

kalijevega mila (zaradi boljšega prijemanja). Škropimo 1 x 

tedensko po močnem deževju ali dolgotrajni vlažni dobi. 

Jabolčni kis: veliko žlico 5 % kisa zmešamo s 3 litre vode 

in poškropimo. Lahko ga uporabimo pri različnih pegavostih 

na listih (tudi na vrtnicah). 

Kalijevo milo: je pol tekoče in zgleda kot med. Lahko 

ga dobimo pod imenom 'sapokalin' v lekarni ali specializiranih 

trgovinah s kemikalijami. 2% raztopina uniči 

uši. Škropimo pravočasno, preden so listne uši skodrale 

list, tedaj jih je nemogoče okopati z milnico in uspeh ni 

najboljši. Kalijevo milo deluje tako, da zniža površinsko 

napetost vode, ki ne odteče z voščene površine, kjer so 

uši. Tako onemogoči ušem nadaljnjo pojedino na listih. 

Milo najprej raztopimo v malo vode in nato dodamo še 

preostalo vodo. Z raztopino ne škropimo sadnega drevja 

v času cvetenja – opraševanje. 

Pri biodinamičnem vrtnarjenju je potrebno veliko več potrpežljivosti, 

iznajdljivosti in opazovanja rastlin ter neposrednega 

življenja z njimi. 

Če smo bili pozorni na vse, kar smo do sedaj povedali, 

ter zagotovili prostor koristnim živalim na našem vrtu, 

bomo vse lažje obvladovali. 

Viri: 

Darko Znaor, 1991: Čudežni biovrt, vrtičkarska univerza 1991. 

Miša Pušenjak, 2013: Zelenjavni vrt, Kmečki glas. 

Maria Thun, 1997: Praktično vrtnarjenje, Društvo Ajda, Ljubljana. 

Plenilska stenica 

Sekcija za 

vinogradništvo in 

vinarstvo v goriški Ajdi 

Zmago Petrič 

Ajda Goriška ima pod svojim okriljem tudi sekcijo 

za vinogradništvo in vinarstvo, ki šteje pet članov, 

vendar je kljub temu zelo pomembna, saj je toliko 

kot članov tudi certificiranih vinogradniških kmetij 

na Primorskem. 

Delo v vinogradu in v kleti po principih biodinamike 

je dokaj specifično. Še posebej je zahtevnost večja pri 

večjih površinah. Pri klasični pridelavi vinogradniki 

škropijo z raznimi sistemiki, ki jih ponuja »sodobna« 

kemijska industrija. Ti pripravki ne delujejo samo 

kontaktno in preventivno, ampak prodrejo v limfo rastline. 

Na ta način je njihovo delovanje daljše, tudi 14 

dni in več. Po tem času naj bi se delovanje sistemikov 

zmanjšalo. Gotovo pa je, da se škropivo ne razgradi v 

celoti, ampak ostane v trti - grozdju, okoliških rastlinah 

in zemlji. Škropljenja s sistemiki opravljajo v obdobju 

najbolj intenzivne rasti, ker je takrat ob neugodnem 

vremenu možnost okužbe največja. Ostanki škropiva 

pa se nekontrolirano spuščajo v podtalnico, v bližino 

vodotokov ali pa morda v kanalizacijo. Če pa za škropljenje 

ne uporabljamo vseh novodobnih pripravkov, je 

potrebno delo v vinogradu zastaviti popolnoma na 

novo. Tudi naši očetje in »nonoti« niso uporabljali sistemikov. 

Moj oče je povedal, da so v času njegove mladosti 

škropili le trikrat do štirikrat letno. Sprašujem se, 

zakaj se danes običajno škropi od sedemkrat pa tudi 

do dvanajstkrat letno. 

Muha goseničarka 

14

UTRINKI 

Prepričan sem, da je do povečanja škropljenja prišlo 

zaradi pretiranega gnojenja. Obilno gnojenje pa je 

posledica težnje, da bi bil pridelek večji. V 70-ih letih 

prejšnjega stoletja so začeli postavljati vinograde s prostovisečo 

vzgojo (t.i. casarsa). Pri tej vzgoji so pridelki 

bistveno večji in tudi manj kvalitetni. Trte imajo zaradi 

velike obremenitve manjšo lastno odpornost, zato so 

vinogradniki prisiljeni večkrat škropiti ali pa uporabljati 

močnejše pripravke. 

Gnojenje s komposti in zeleno gnojenje veliko pripomoreta 

k zdravju rastlin. Rast se umiri in trte postanejo 

same po sebi odpornejše na bolezni. Ob stalni uporabi 

sodobnih škropiv namreč oslabi tudi imunski sistem 

trt. To sem ugotovil, ko sem pred leti pričel obdelovati 

sosedov vinograd. Škropil sem ga enako kot svojega, 

vendar je bil v sosedovem napad bolezni tako močan, 

da pridelka sploh ni bilo. V mojem vinogradu se oidij 

sploh ni pojavil. Vinograda sta narazen samo sto metrov, 

kar pomeni, da imata enake klimatske pogoje. 

Podoben značilen primer je iz leta 2014, ki je bilo zelo 

deževno, kar je tudi za vinogradnike problem. Kmetje 

s klasično pridelavo so imeli velike težave zaradi 

napada gnilobe. Pridelovalci iz naše sekcije smo imeli 

teh težav bistveno manj. Škropljenje s 501 očitno zelo 

dobro deluje v hladnejših in mokrih letih. 

Kot ste iz zapisanega lahko ugotovili, imamo ob srečanjih 

veliko tem za razpravljanje, seveda pa si izmenjamo 

tudi svoje izkušnje. Naših srečanj se udeležuje tudi 

dosedanja predsednica društva Ajda Goriška, Greta 

Sorta, in seveda Franka Ozbič. Dolgoletne izkušnje 

Ozbičeve so vedno dobrodošle, ima pa tudi še veliko 

novih idej s področja biodinamike. Z njeno vzpodbudo 

in pomočjo smo pripravili kar nekaj novih pripravkov, 

ki jih uporabljamo v biodinamični pridelavi. Za 

vinogradnike sta še posebej pomembna baker iz roga 

in žveplo iz roga. 

Kot vidite, nam dela ne bo zmanjkalo in tudi idej je še 

veliko. Narava pa poskrbi, da niti dve leti nista enaki. 

Zmago Petrič je predsednik sekcije za vinogradništvo in vinarstvo 

pri Ajdi Goriška. 

Biodinamična praksa, 

geomantija in duhovna 

znanost 2. del 

Aci Urbajs 

Po jesenski reviji Svitanje nadaljujem z zgodbo. Namen 

je, da vas spodbudim k potovanju. Vesoljni viri so 

neskončni, saj se po ugotovitvah kvantnih fizikov 

vesolje širi vedno hitreje. In to s hitrostjo, ki je večja 

od svetlobne hitrosti, tako da bodo oddaljene zvezde 

ugasnile, ker njihova svetloba zamuja s hitrostjo širjenja 

vesolja. Vesoljni prostor, vakuum ni prazen prostor, 

temveč se v njem nenehno rojeva materija iz antimaterije 

in obratno. Torej smo vsi neke vrste vesoljni popotniki. 

Moderna znanost, s poudarkom na kvantni fiziki, se je rodila 

v obdobju plodnega Steinerjevega delovanja na začetku 

20. stoletja. Njihova odkritja pa danes dokazujejo prepletenost 

materije in antimaterije, ki sta vedno v interakciji. 

Drug zelo pomemben aksiom kvantne fizike je: če obstaja 

pomnilnik z 1 GB(giga baytov) spomina, lahko s tem 

spominom zapišemo samo eno zelo ostro sliko, ki jo lahko 

poljubno povečujemo, a njena oblika ostaja ostra. Na 

drugi strani pa z istim spominom posnamemo film, tj. 

več zaporednih slik, ki nimajo ostrine prve, a vsebujejo 

dogajanje, imajo svojo začetek, vsebino in konec. 

Tudi človekov spomin ima podobne omejitve glede prostora 

(lahko rečemo, da v možgane spravimo en GB podatkov). 

Od našega višjega »Jaza« je odvisno, kako bomo v 

življenju delovali: ali bomo osredotočeni le na eno področje 

ali pa bomo pozorni na dogodke in delovanje celote. 

S temi ugotovitvami se prebuja pozabljena ezoterična ali 

duhovna fizika, ki je bila prezrta s strani materialističnega 

pogleda na svet. Tako lahko sedaj ponovno gledamo 

na Zemljo kot na organizem, ki ima svoje življenje in ritem, 

a je s svojo popkovino večno vezana na izvir vesoljnega 

duha, ki je neodkriti prostor Vesolja. 

R. Steiner nas je opozoril, da nam pogled skozi mikroskop 

da natančno sliko, ne pomaga pa nam razumeti življenja, 

saj ne zrcali odnosov. Odnosov med duhom in materijo, 

ki mora biti v ravnovesju, da lahko ljudje v popolnosti 

izpeljemo svoje poslanstvo zemeljskega življenja. 

Ena od starih ved raziskovanja pokrajine, prostora in bivanja 

se imenuje geomantija. Od naše svobodne volje je odvisno, 

če hočemo spoznati ta nadčutni, duhovni svet pokrajine. 

Marko Pogačnik, geomant, pravi, da je potrebno za 

15

UTRINKI 

takšno razumevanje razviti poseben kozmično-univerzalni 

jezik. Ljudje se sporazumevamo z besedami različnih jezikov. 

A pokrajina, potoki, živali, rastline, angeli potrebujejo 

drugačno sporazumevanje z nami. Ta jezik ni sestavljen 

iz črk. Oblika ni besedna, temveč je čutna, zaznavna in se 

razvija od dogodka, ko se nadčutna sila dotakne človeka; 

kot statična elektrika, le zaznava je drugačna; kot pripoved 

sanj, ali skiciranje znakov na papir, drugič spet kot pesem 

ali bajka. Tako se duhovne sile preoblikujejo v kulturno, 

umetniško obliko. Inspiracija je torej nekako kozmično uho, 

ustvarjalnost in umetniško snovanje pa kozmična usta. 

Ob razumevanju narave, da je le-ta manifestacija duhovnih 

sil vesolja, si lahko predstavljamo začetek vsega kot 

neskončen vir »izvir vesolja«, iz katerega teče energija, 

pra-sila, prana; ta nenehno raste, saj se vesolje širi. To silo 

zajemajo elementarna (vilinska) in duhovna (angelska) 

bitja, ki pošiljajo preko arhetipskih slik in domišljije nam 

ljudem, in sicer kot inspiracijo za ustvarjanje in snovanje. 

Mnogi ljudje so gluhi za to komunikacijo. A če hočemo 

kot biodinamiki razvijati kmetijo kot celosten organ, ki je 

v interakciji s Kozmusom, se moramo učiti snovanja tudi 

teh odnosov. Lepota kozmičnega sporazumevanja bogati 

karmo kmetije in prinaša duhovni mir. Zadovoljstvo 

kraja čutimo vsi: obiskovalci, živali, rastline in zemlja. Te 

sile zadovoljstva se s kmetije vračajo nazaj v Vesolje in 

tako skupaj dvigujemo kozmično zavest. 

(Besedi veselje in vesolje sta si oblikovno zelo podobni. 

Če zamenjaš e v o sta enaki.) 

Odkar kmetujem na Rifniku, me notranji glas nagovarja h 

klesanju kamnov. Rifnik je en sam kamen, na njem je več 

vrst kamnov in kamen je bil pomemben pri izdelavi orodja, 

utrjevanju bivališč, svetišč. Bil je prvi list, na katerega so 

staroselci klesali pomenske zgodbe (kozmograme, piktograme). 

Arheološke najdbe nam osvetljujejo to staroselsko 

kulturo, ki se je časovno prepletala s prvo perzijsko civilizacijo. 

A preteklost ni prekrita s preprogo časa, obstaja 

dejavna preko duha kraja - Genius Locija. Tako arhetipske 

slike čakajo na nas, da kozmična komunikacija steče. 

Zaslišal sem en glas: 

O kaplji ujeti v jantar 

So vodne pare v oblaku zadrhtele, 

se z vetrom poigrale, 

a ko blisk prepara noč, 

so kot dežne kaplje pa'le. 

A pot nebesnih kapel tu še ni končana, 

drsijo skozi nedra Zemlje, 

ki vdihuje njihov hlad. 

Čuti se pridih nebes, 

ko zgodi se čarovnija, 

da se seme čvrsto 

zmehča kot zemlja v blato, 

iz njega pa že žene kal. 

Življenje teče. 

V zemlji so se tudi korenine trte znašle. 

Naredile pajkovo so mrežo, 

so ujele dežno kapljo, 

žejno jo popile, 

jo pognale spet navzgor; 

v liste, vitice, grozdiče, 

vse do vina. 

In ko rujno vince pijem, 

Mislim, kaplja, nate, 

ko spirala si mi obraz v poletni noči, 

povezala nebo in zemljo si v krog življenja: 

rojstva, rasti, zorenja, smrti, 

spanja in prebujenja. 

Tako spokojno zdaj , 

potujem od Zemlje k Soncu 

Pesem se nadalje zgoščuje v sliko - kozmogram. Poiskal 

sem kamen s podobno zgodbo. Začela se je s kotaljenjem, 

drgnjenjem in brušenjem z drugimi kamni. Pesek, 

ki je nastal, je voda spirala in naplavila v korito, ki ga je 

prekrila zemlja in ga prežela kot mati otroka in to milijone 

let, da postal je nov trden kamen peščenjak. Astralni 

pojav drobljenja kamna v pesek se prepleta z zemeljskim 

strjevanjem, kristalizacijo in rojstvom nečesa novega. In 

ta prepletenost pojavov mu daje dobre lastnosti klesanja. 

Kamen zdaj kot kozmogram ponovno pridobi novo astralnost. 

Ne potuje več kot pesek z vodo, temveč duhovno. 

Povezuje duh in materijo. Postane uho in usta Vesolja. 

16 

Z grudno zemljo so se zlile v 

blato, luže, mlako. 

A ko Mesec noč črno spremeni v srebro, 

se predrami Zemlja v zvoku galaksije; 

črički, žabe in škržati godejo po svoje, 

a iz doline skladno se dviguje zvok v višave, 

da Venera zasveti za takt svetleje.

Širimo obzorja 

Osnove antropozofije 

Duhovni ustroj treh 

kraljestev narave 

Brane Žilavec 

Kadar gledamo na naravo, ki nas obkroža, vidimo 

‘tu v fizičnem svetu štiri kraljestva, ki se razprostirajo 

pred našimi čutili: mineralno kraljestvo, rastlinsko 

kraljestvo, živalsko kraljestvo in kraljestvo človeka. 

To je obče znanje. Poskusimo sedaj oblikovati bolj 

natančno in jasno idejo o naravi teh kraljestev, kajti 

le-ta nikakor ni dostopna navadnim ljudem.’ 1 

Preden se lotimo te naloge, si moramo biti na jasnem, da 

takrat, ‘ko preučujemo svet z višje perspektive, odkrijemo, 

da je vse, kar obstaja na fizičnem nivoju, izraz sil, ki 

izvirajo iz višjih svetov. V vsem, kar vidimo okoli nas, ležijo 

skrite višje sile in višja bitja. Točno to dejstvo razloži 

veliko raznovrstnost med bitji fizičnega sveta.’ 2 

Naše raziskovanje v skrito duhovno ozadje treh kraljestev, 

ki omogočajo naš obstoj, bomo začeli z dejstvom, da 

so ta naravna kraljestva odsevana v duhovnem ustroju 

človeka. ‘Ljudje imamo fizično telo, ki je v zunanji naravi 

primerljivo z mineralom; potem imamo eterično telo, 

ki je primerljivo z rastlino; in potem astralno telo, ki je 

skupno tako živali kot človeku. Četrti član našega ustroja 

je nosilec ega.’ 3 

Moderna znanost raziskuje žive organizme, kot da bi imeli 

zgolj fizično telo, ker ne ve, da ‘ima vse živo eterično telo.’ 4 

Ena od ključnih razlik med tema dvema telesoma je v tem, 

da je ‘znotraj sveta, ki se manifestira, fizično telo tisto, ki ima 

enako naravo kot mineralni svet’ 5 in je zaradi tega razloga 

‘podrejeno zakonom gravitacije – njegova težnja je, da ga 

privlači proti zemlji. V nasprotju s tem eterično telo stremi 

k temu, da ga privlači proti periferiji vesolja – kar pomeni 

navzven v vse smeri. Normalno se znanstvene raziskave 

ukvarjajo z relativno težo stvari; vendar je ta del organizma, 

ki vsebuje težo, v direktnem nasprotju s tem, kar ni le brez 

teže, temveč se trudi, da bi se rešilo zakonov gravitacije.’ 6 

Ko opazujemo človeka, vidimo, da ‘eterično telo prežema 

celotno fizično telo ter se ga mora smatrati za neke 

vrste arhitekta fizičnega telesa. Vsi organi se vzdržujejo v 

njihovi obliki s pomočjo tokov in premikov eteričnega telesa. 

Fizično srce sloni na eteričnem srcu, fizični možgani 

na eteričnih možganih itd. Eterično telo je organizirano podobno 

kot fizično telo, vendar je bolj zapleteno. Medtem 

ko obstajajo v fizičnem telesu ločeni deli, je v eteričnem 

telesu vse v živem gibanju, ki se prepleta,’ 7 kajti ‘osnovna 

značilnost eteričnega sveta je medsebojna povezava 

vseh njegovih delov’ 8 – z drugimi besedami: na eteričnem 

nivoju vpliva vsak del na vse druge! To značilnost 

lahko prepoznamo na področju lastnega zdravja: zdravi 

se počutimo le takrat, kadar so vsi deli našega organizma 

v dobrem stanju, medtem ko se počutimo bolni, če le en 

samcat del ne deluje, kot je treba. 

Druga lastnost eteričnega telesa je, da omogoča rast. Na 

primer, če opazujemo rast rastline, lahko vidimo, kako 

‘živo seme ustvari steblo in list za listom – nenehno se dodajajo 

novi listi. To je možno zato, ker ima rastlina eterično 

telo, in ker je osnovni aktivni princip eteričnega telesa 

ponavljanje. Kjerkoli se pojavi ponavljanje, deluje eterično 

telo. Cvet, s katerim se rast rastline zaključi, je rezultat 

drugega principa – astralnega telesa, ki obkroža rastlino.’ 9 

Kaj so torej tipične značilnosti astralnega telesa? ‘Eterično 

telo, ki je prepuščeno samemu sebi, mora ostati v stanju 

trajnega spanja. Lahko tudi rečemo: eterično telo lahko 

vzdržuje le stanje rastlinskega obstoja znotraj fizičnega telesa. 

Prebujeno eterično telo je razsvetljeno z astralnim 

telesom. Rastline so v trajnem stanju spanja. Nekdo, ki ne 

presoja teh stvari natančno, lahko zlahka pade v zmoto 

in pripiše tudi rastlinam neko vrsto zavesti, ki je podobna 

živalim in ljudem v njihovem budnem stanju. Vendar 

se to lahko zgodi le, če ima ta oseba nejasno idejo o naravi 

zavedanja. Njihov argument je, da se v primeru, ko 

se uporabi določena zunanja spodbuda, rastlina odzove 

17

ŠIRIMO OBZORJA 

z določenimi premiki, podobno kot pri živalih. V primeru, 

ko rastline skrčijo svoje liste, če deluje na njih določen 

zunanji dražljaj, se govori o občutljivosti rastlin. Vendarle 

lastnost zavedanja ni v tem, da se bitje odzove na določene 

dražljaje, temveč v tem, da bitje izkusi nekaj v svoji notranji 

naravi, kar doda k samemu odzivu nekaj novega. V 

nasprotnem primeru bi lahko govorili o zavedanju tudi, 

kadar se kos železa razširi pod vplivom vročine. Zavedanje 

je prisotno samo takrat, ko zaradi učinka vročine, bitje 

izkusi v svoji notranjosti bolečino’ 10 ali ugodje. To je razvidno 

iz dejstva, da ‘medtem ko rastlina ne zakriči, ko se 

nanjo izvede določen zunanji vtis, se žival izrazi s krikom 

– kar pomeni, da zunanji vtis proizvede notranjo izkušnjo. 

Okultno videnje nam razkrije, da je takšno notranjo 

doživetje možno le takrat, ko je prisotno astralno telo.’ 11 

Ampak zavedanje še ni samozavedanje. Sposobnost pravega 

samozavedanja je možna le, kadar ima bitje sposobnost 

razmišljanja – tako kot je to v primeru ljudi – ki 

omogoča premišljevanje o lastnih dejanjih, čustvih in razumevanju 

stvari in pojavov. Dodatni učinek je, da ‘s pomočjo 

samozavedanja človek prepozna samega sebe kot 

neodvisno bitje, ki je ločeno od vseh drugih.’ 12 

Če sedaj povzamemo osnovne opise štirih kraljestev 

narave v odnosu do štirih teles, dobimo naslednjo 

razpredelnico: 13 

Običajen abstraktni materialist današnjega dne pravi: 

Samo to, kar vidimo v primeru živali z našimi fizičnimi 

očmi, je dejstvo – kadar oblikujemo koncept volka ali 

ovce, je to zgolj ideja. Za okultista temu ni tako; to niso le 

ideje, ki živijo znotraj nas, to so slike, ki odsevajo nekaj 

resničnega, kar pa ni na fizičnem nivoju, ampak v nadčutnem 

svetu. Svet, v katerem najdemo skupinske Jaze 

živali, imenujemo astralni svet.’ 14 

Potemtakem ‘je skupinski ego živali v astralnem svetu. 

Od vsake posamične živali se razteza neke vrste podaljšek 

njenega bitja v astralni svet; v tem svetu se ti podaljški 

združijo in oblikujejo oblačilo oz. pokrivalo živalskega 

Jaza. Ti skupinski Jazi živijo kot edinstveni posamezniki 

na astralnem nivoju, tako kot živijo tu na fizičnem nivoju 

posamezni Jazi ljudi.’ 15 

Če sedaj pogledamo rastline, bomo opazili, ‘da v fizičnem 

svetu ne najdemo pri rastlini ničesar drugega kot njeno 

fizično in eterično telo. Samo zaradi tega dejstva rastline 

ne zavpijejo, kadar jih ranimo. Če raziskujemo z okultnim 

vidom, odkrijemo nekaj zelo značilnega v odnosu do rastlinskega 

kraljestva – odkrijemo, da obstaja bolečina celo 

v rastlinskem svetu. Le-ta se zagotovo občuti, kadar pulimo 

rastline iz zemlje skupaj s koreninami. Skupinski organizem 

Zemlje občuti bolečino, ki je podobna tisti, ki jo 

občutimo, kadar se lasje izpulijo iz našega telesa. 

Sedaj si lahko zastavimo naslednje vprašanje: Ali to pomeni, 

da živali nimajo Jaza oz. ega? Ne, temu ni tako, 

kajti ‘v svetu nadčutne narave lahko odkrijemo ego živali. 

Tam se pojavi kot realnost, vendar pa se v fizičnem 

svetu ta živalski ego ne pojavi kot individualnost. V tem 

svetu ga lahko prepoznamo samo, če usmerimo našo pozornost 

na skupino živali – na skupino volkov ali ovc itd. 

Tako kot pripada ena duša našima dvema rokama, našim 

desetim prstom in našima nogama – duša, ki ima v sebi 

svoj lasten ego – prav tako ima skupina živali iste vrste v 

lasti takšne vrste ega, ki ga ne najdemo v fizičnem svetu; 

le-ta se zgolj razodeva in manifestira v fizičnem svetu. 

18 

Z rastjo rastlin je povezano tudi zavestno življenje druge 

vrste. Poskusite si predstavljati, kako se spomladi poganjki 

rastlin vzpenjajo iz zemlje kvišku; to kaljenje in 

brstenje se ujema z razpoloženjem določenih duhovnih 

bitij, ki pripadajo Zemlji in sodelujejo v njeni duhovni 

atmosferi. To razpoloženje si lahko predstavljamo, če ga 

primerjamo z zaznavo, ki jo ima nekdo zvečer v trenutku, 

ko preide iz budnega stanja v spanec. Tako kot v tem 

primeru zavedanje postopoma ugaša, ravno tako občutijo 

določeni duhovi zemlje takrat, ko rastline spomladi 

klijejo. In v postopnem venenju in odmiranju rastlinskega 

sveta imajo določena duhovna bitja, ki si povezana z


duhovno atmosfero Zemlje, enako občutenje, kot ga ima 

človek, kadar se zjutraj prebudi. 

Tako lahko rečemo: Obstajajo določena bitja, ki so povezana 

z zemeljskim organizmom, ki imajo enaka občutja, 

kot jih ima naše astralno telo, ko zaspimo in se prebudimo. 

Vendar ne smemo tega primerjati na abstrakten 

način. Seveda bi se zdelo mnogo bolj pravilno, če bi primerjali 

spomladansko prebujenje narave s prebujenjem 

obrniti k središču Zemlje. Dejansko se Zemlja, ki sicer sooča 

človeka zgolj s svojo materialno zgradbo, s pomočjo 

jasnovidnega pogleda razširi do organizma, ki ima svoj 

Jaz v lastnem središču; ta Jaz vključuje vse rastlinske 

Jaze. Zemlja je s pomočjo svojega Jaza prežeta z dušo in 

na isti način, kot je vaša glava pokrita z lasmi, ki rastejo 

iz vašega bitja, tako rastejo rastline iz zemeljskega bitja in 

pripadajo njenemu celotnemu organizmu. Kadar nekdo 

človeka – in jesensko odmiranje rastlinskega sveta s prehodom 

v spanje – ampak resnica je nasprotna: bitja, ki jih 

sedaj preučujemo, občutijo neke vrste prebujenja v jeseni 

in določeno vrsto uspavanja, ko se spomladi pojavijo rastline 

iz zemlje. Ta bitja niso nobena druga kot astralna 

telesa rastlin, ki jih najdemo v istem okolju kot skupinske 

duše živali. Astralna telesa rastlin se nahajajo na t.i. 

astralnem nivoju.’ 16 

Sedaj bi se lahko zastavilo naslednje vprašanje: ‘Ali imajo 

takšna nižja bitja, kot so na primer rastline, tudi ego? Da, 

rastline imajo tudi ego. Predstavljajte si površino Zemlje, 

na kateri rastejo rastline; predstavljajte si korenino 

rastline, steblo, liste in cvetove. To, kar raste, vsebuje le 

fizično in eterično telo. Iz tega dejstva ne smemo priti do 

zaključka, da astralnost, ki je aktivna v nas in živalih, ne 

deluje v rastlinskem svetu. Za odprto oko jasnovidca je 

rastlina obkrožena z žarom, ki izvira iz astralne snovi. 

To je tisto, kar poleg ostalega sodeluje pri razvoju cveta. 

Medtem ko rastlina raste od lista do lista zaradi vpliva 

eteričnega telesa, se njena rast preneha z oblikovanjem 

cveta s posredovanjem astralne snovi, ki jo obkroža. 

Poleg tega je z rastlino povezano še nekaj drugega - to je 

njen ego. Če želimo najti ego rastline, ga moramo iskati 

v središču Zemlje. Tam se najde Jaz vseh rastlin; to je 

pomembna resnica. Medtem ko vidimo živalske Jaze v 

okolici Zemlje, se moramo v primeru rastlinskih Jazov 

izpuli rastlino s koreninami vred, to zaboli celo Zemljo - 

duša rastline občuti bolečino. To je dejstvo. Po drugi strani 

si ne smemo predstavljati, da zemlja občuti bolečino, 

ko utrgamo cvet; zadeva je ravno nasprotna. Na primer, 

ko v jeseni žanjec kosi žito, jasnovidec vidi velike tokove 

občutij ugodja, ki se pretakajo nad zemljo. Ugovori temu, 

ki slonijo na moralnem vidiku, tu ne veljajo. Kajti Zemlja 

uživa, ko preda to, kar pridela na svoji površini; občutenje 

zadovoljstva ima tudi takrat, ko se živali gibljejo preko 

njene površine in se pasejo - zelo podobno temu, kar 

doživlja krava, ko teliček sesa njeno mleko. To je absolutno 

okultno dejstvo. Občutenje Zemlje, ko rastline rastejo 

iz nje in so obsijane z astralnim telesom, je enak občutju 

živali, ko proizvajajo njihovo mleko. To niso le primerjave, 

ampak dejstva.’ 17 

Potemtakem ‘moramo potrditi tudi obstoj rastlinskega 

ega, kadar jih opazujemo okultno. Le-tega odkrijemo 

prav tako kot skupinski Jaz – kot nekaj, kar pripada celi 

skupini ali vrsti rastlin, tako kot je to v primeru skupinskih 

Jazov živali – vendar pa bi zaman iskali skupinske 

Jaze rastlin v isti sferi, kot so astralna telesa rastlin in skupinski 

Jazi živali. Zato se moramo dvigniti iz astralnega 

nivoja v svet, ki ga zaznavamo kot višjega. Le v takšnem 

svetu lahko odkrijemo skupinske Jaze rastlin. Ko raziskujemo 

ta svet, mu lahko spet damo ime. Za nas je ta 

svet najprej značilen po tem, da so v njem skupinski Jazi 

rastlin, čeprav je poleg njih v njem še veliko drugega. Ta 

svet imenujemo duhovni oz. božanski svet.’ 18 

19


Sedaj bomo nadaljevali z ‘navidezno brezživljenjskimi 

bitji, ki pripadajo mineralnemu kraljestvu. Najprej je bilo 

rečeno, da ti minerali nimajo na Zemlji svojega lastnega 

eteričnega telesa niti astralnega telesa in ega. Ampak to je 

res samo za fizični svet. To je treba vedeti, če hočemo jasno 

razumeti to, kar se dejansko dogaja tu na fizičnem nivoju. 

Sedaj si predstavljamo, da nekdo reče: Mineral je nekaj, 

kar nima ničesar drugega kot fizično telo. Ta izjava je enako 

napačna, kot bi bila po drugi strani resnična, če bi nekdo 

izjavil: Mineralno kraljestvo je nekaj, kar ima na fizičnem nivoju 

samo fizično telo. Kajti v luči pristne metode duhovnega 

opazovanja odkrijemo, da nima tukaj na fizičnem nivoju 

mineral ničesar več kot fizično telo. Če želimo najti njegovo 

eterično telo, se moramo dvigniti na astralni nivo.’ 19 

Zato ‘se nam mineral zdi kot anorganski, brez življenja. 

Po drugi strani pa je njegovo eterično telo v istem svetu, v 

katerem so skupinski Jazi živali in astralna telesa rastlin. 

Tako spoznamo dolgotrajno življenje mineralov - rud in 

podobnih oblik - njihovo rast in samorazvoj; na kratko, na 

astralnem nivoju se seznanimo z raznimi oblikami mineralnega 

življenja na našem planetu. Ko naletimo na posamični 

mineral, se učimo prepoznati, da ni zelo drugačen 

od naših lastnih kosti mineralne sestave, ki so še vedno 

povezane z našim življenjem. Na takšen način je tudi vse 

mineralno povezano z živim bitjem, vendar se lahko to 

bitje odkrije samo na astralnem nivoju. Eterično telo minerala 

se potemtakem najde na astralnem nivoju.’ 20 

Če nadaljujemo z našim raziskovanjem, odkrijemo, da 

‘ima mineral tudi astralno telo. Vendar se to telo ne more 

najti na astralnem nivoju, temveč se mora iskati v nižjih 

predelih Devahana. 21 Zamislimo si, da opazujemo kristal 

tu na Zemlji. Z jasnovidnim pogledom lahko odkrijemo 

eterično telo, ki daje življenje njegovemu fizičnemu telesu, 

v astralnem svetu. Še vedno pa ni možno tam zaznati, 

da katerakoli poškodba, ki se jo povzroči mineralu, 

povzroči tudi bolečino. Radost in veselje, bolečino in 

trpljenje mineralov se lahko najde le na duhovnem nivoju, 

v Devahanu - vendar popolnoma drugače od tega, kat 

si to običajno predstavljamo.’ 22 ‘Ko se v rudniku drobijo 

skale, se na astralnem nivoju ne opazi nobene zaznave 

tega dogajanja; na duhovnem nivoju pa je takoj razvidno, 

da se takrat, ko se skale drobijo in njeni delci letijo na 

vse strani, dejansko pojavi nekaj podobnega kot občutje 

ugodja, neke vrste uživanja. 

Tovrstno občutenje je v nasprotju s tem, kar bi v takem 

primeru občutili ljudje in živali. Če bi bili le-ti raztreščeni 

na kose, bi občutili bolečino; pri mineralih je to ravno 

nasprotno. Ko je mineral zdrobljen, se zaveda občutja 

ugodja. Če opazujemo s pogledom, ki je usmerjen v duhovni 

svet, kako se iz vode oblikujejo kristali, vidimo, 

da to povzroča bolečino. To se dogaja v mineralnem 

življenju vedno, kadar se tekočine s pomočjo kristalizacije 

oblikujejo v trdne snovi. To se je dejansko dogodilo 

naši Zemlji, ki je bila v določenem času v mehkejšem, bolj 

tekočem stanju. Trdna snov se je postopoma oblikovala 

iz tekoče snovi in sedaj lahko hodimo po trdni osnovi, ki 

jo lahko orjemo. S tem Zemlji ne povzročamo bolečine; 

le-ta občuti ob tem ugodje. Ampak bitjem, ki so povezana 

z Zemljo, in ki kot astralno kraljestvo pripadajo planetu, 

ni ugajalo, da so se morala tesno povezati skupaj z namenom, 

da lahko postane človeško življenje možno na 

našem planetu. Bitja, ki se kot astralna telesa nahajajo v 

ozadju kamenin, morajo prestajati nenehne bolečine. V 

mineralnem kraljestvu bitje trpi, medtem ko se Zemlja 

strjuje. Vse to se dogaja v tistih bitjih, ki se nahajajo v 

ozadju mineralnega kraljestva kot njihovo astralno telo, 

in ki jih lahko odkrijemo v Devahanskem svetu.’ 23 

Kako pa je v primeru Jaza minerala? ‘Dejanski ego, resnični 

skupinski ego mineralnega kraljestva se mora iskati v 

višjem svetu, ki ga bomo imenovali višji duhovni svet.’ 24 

‘Le na višjem miselnem nivoju lahko najdemo ego minerala 

- od tu je mineral voden s svojim Jazom. Če si želite 

ustvariti približno sliko tega odnosa, si morate reči: Poizkusil 

si bom zamisliti človeka, čigar jasnovidnost seže tako 

daleč, kot je višji Devahan. Takemu jasnovidcu se bodo minerali 

zdeli podobni nohtom človeka - videli se bodo kot 

nohti bitij, katerih ego prebiva v višjem duhovnem svetu. 

Nohtov brez človeka si ne moremo zamišljati; enak pristop 

se mora uporabiti tudi pri mineralih. Na duhovnem nivoju 

pripada osebnosti minerala ne samo en mineral, temveč cel 

sistem mineralov, ravno tako, kot - rečeno v prispodobi - 

vaši nohti nimajo vsak zase ločene duše.’ 25 

Med človeškim in mineralnim Jazom obstaja pomembno 

nasprotje. ‘Kjerkoli se nahaja človek, je človeški Jaz vedno 

v njegovem središču, medtem ko je mineralni Jaz vedno 

na periferiji – točno nasprotno kot pri človeku. Mineralni 

Jazi tvorijo obod Zemeljske oble.’ 26 

Če hočete razumeti te razlage, ‘potem se morate v celoti 

osvoboditi predstave, ki enači to, kar imenujemo astralno 

telo nekega bitja z astralnim svetom. Kar se tiče mineralov, 

se njihovo astralno telo mora iskati v Devahanu; po 

drugi strani pa je njihovo eterično telo v astralnem svetu. 

Skupinski Jazi živali so na astralnem nivoju in njihova 

astralna telesa na fizičnem nivoju. O svetu, ki ga poznamo, 

moramo reči: To, kar prepoznamo kot posamične 

principe bitij, ne smemo enačiti s svetovi, ki so iste narave, 

temveč se moramo navaditi, da bodo obstajale razlike 

v primeru raznovrstnih bitij.’ 27 

Tu je sedaj povzetek tistih principov mineralov, rastlin in 

živali, ki skupaj s prvo razpredelnico predstavljajo celotno 

sliko skritega duhovnega ustroja teh treh kraljestev narave. 

20


‘Točno takrat, ko govorimo o tako zahtevnih zadevah, 

se moramo od samega začetka truditi, da spoznamo, da 

se resnični cilj ne more doseči, če verjamemo, da se lahko 

koncept, ki ga posedujemo - tako rečeno - zapiči kot 

kol v zemljo in se potem pusti tam zakoreninjen. To je 

morda še možno znotraj fizično-zaznavnega sveta, kajti 

tu stvari stojijo ena zraven druge; tu obstaja ločitev med 

njimi, tako kot so ta knjiga, ta kos krede, vrtnica itd. različne 

in ločene ena od druge. V takem primeru je možno, 

da se priloži misel k enemu objektu, kajti potem, ko smo 

nekaj poimenovali, smo gotovi, da imamo pred nami nekaj 

posebnega in omejenega. Ampak če se preselimo na 

astralni nivo - v svet, ki je takoj onkraj našega sveta, in ki 

ga prežema kot tisti, ki mu je najbližji - potem odkrijemo, 

da temu ni več tako, kajti v astralnem svetu obstaja večno 

gibanje. 

Če opazujemo astralno telo človeka, ki lebdi okoli njega 

kot njegova avra, in ki je izraz njegovih strasti ipd., bomo 

opazili, da je to človeško astralno telo v nenehnem gibanju 

- v njem vidimo plimo in oseko, dviganje in upadanje 

barv in oblik, ki se neprestano spreminjajo, kajti v vsakem 

trenutku zažarijo nove barve in druge izginejo. To odkrijemo 

v primeru človeka. Vendar obstajajo druga bitja, ki 

se vrtinčijo na astralnem nivoju. Njihova astralna telesa 

se tudi spreminjajo, kajti v vsakem trenutku imajo drugačno 

obliko, barvo ali svetlobno energijo. Vse, kar je na 

astralnem nivoju, je stalna manifestacija notranje narave 

teh bitij. Mi se bi prav gotovo znašli v težkem položaju, 

če bi na astralnem nivoju uporabljali toge, nespremenljive 

misli fizičnega sveta. Namesto tega se moramo naučiti, da 

se prilagodimo gibljivosti teh oblik – pridobiti si moramo 

gibljive misli. Sposobni moramo biti, da uporabimo koncept 

enkrat na ta način in enkrat na drug način.’ 28 

Sposobnost živega mišljenja ni nujen pogoj samo za pravilno 

raziskovanje astralnega oz. duševnega sveta, temveč 

jo še v večji meri potrebujemo, ko vstopimo v duhovno 

področje, v Devahan. Kadar se bolje seznanimo s 

temi nadčutnimi svetovi, kjer najdemo eterične, astralne 

in duhovne principe živali, rastlin in mineralov, spoznamo, 

kako malo v resnici vemo o teh treh t.i. nižjih kraljestvih 

narave, o katerih nam je na voljo ogromno število 

podrobnosti, ki so jih odkrile naravoslovne vede. Potem 

bomo morda v razpoloženju začudenja izjavili: ‘Resnična 

skrivnost sveta ni neviden svet, temveč to, kar vidimo!’ 29 

Ali bolj natančno rečeno: nevidno, ki obstaja v ozadju 

tega, kar vidimo. 

Opombe: 

1, 2, 19, 22, 25, 28 Steiner, The Elementary Kingdoms, Munich, 4.12.1907 

3 Steiner, Rosicrucian Esotericism, Budapest, 5.06.1909 

4, 6 Steiner, An Outline of Anthroposophical Medical Research, London, 1924 

5, 7, 10 Steiner, An Outline of Occult Science 

8 Steiner, vir neznan 

9 Steiner, Rosicrucian Esotericism, Budapest, 5.06.1909 

11 Steiner, The Spiritual Beings in the Heavenly Bodies and in the Kingdoms 

of Nature, Helsinki, 11.04.1912 

12 Steiner, Theosophy 

13 Za osnovni opis štirih teles glej tekst Štiridelna narava človeka, www. 

newfoodculture.info 

14 Steiner, The Spiritual Beings in the Heavenly Bodies and in the Kingdoms 

of Nature, Helsinki, 11.04.1912 

15, 17, 26 Steiner, Universe, Earth and Man, Stuttgart, 6.08.1908 

16, 18, 20, 23, 24, 27 Steiner, The Spiritual Beings in the Heavenly Bodies and in 

the Kingdoms of Nature, Helsinki, 11.04.1912 

21 Devachan (Sanskrt ‘Deva’, bog; tibetanski ‘chan’, dežela) je indijski izraz, 

ki ga je uporabljal Steiner v njegovih predavanjih teozofom. Antropozofski 

prevod je: duhovni svet (nastanjen z različnimi duhovnimi 

bitji). Obstaja sedem različnih stopenj ali polj delovanja Devahana, ki 

se občasno delijo na nižji in višji Devahan. Te stopnje niso določena 

‘področja’ ampak okoliščine oz. stanja v življenju duše in duha. Te sfere 

obstoja niso dostopne našim fizičnim čutilom, čeprav so tesno povezana 

s fizičnim svetom. 

29 Oscar Wilde (1854-1900) irski dramatik, novelist in pesnik 

The Spiritual Constitution of the Three Kingdoms of Nature 

Here in the physical world we find minerals, plants 

and animals. Minerals contain only the physical 

body; plants contain the physical and the etheric 

body; animals the physical, the etheric and the astral 

body. This doesn’t mean that these beings don’t have 

any higher bodies. However, they can be found only 

in the supersensible realms. With clairvoyant vision 

we can see on the astral plane: the etheric bodies of 

minerals, the astral bodies of plants, and the groupegos 

of animals. In the lower spiritual world we find 

the astral bodies of minerals and the group-egos of 

plants. And in the higher spiritual world we can see 

the egos of minerals. 

21


Kapital in duh 2. del 

Samo Simčič 

22 

Totalni kapitalizem 

Nič ni bolj človeškega kot sposobnost avtonomnega 

mišljenja. Zavest o tem omogoča človeku, da 

prepozna svoje instinkte in svojo naravo ter ustvarja 

misli, ki neodvisno od teh razkrivajo bistvo pojavov 

sveta in življenja ter človeka samega. 

Narava se ne razvija, temveč ponavlja v svojem krogotoku. 

Impulz razvoja je v človeku. Ta je seme svetovnega 

razvoja. V toku človeške zgodovine se je zgodilo, 

da je kapital postal temeljno orodje razvoja. S pomočjo 

kapitala udejanjamo duha. 

Duh človeške civilizacije in kulture se razvija iz stopnje 

v stopnjo. Izvir evropske kulture je stara Grčija. Pred 

tem je visok duhovni razcvet doživljal stari Egipt. Iz 

stare Grčije se je impulz razvoja selil preko Rima proti 

evropskemu zahodu. V prvih stoletjih novega veka 

se je okrepila moč Anglije, od koder so izšli impulzi 

za tehnični razvoj in svetovni imperij v obliki kolonialnega 

gospostva. Ta impulz se je nadalje oblikoval v 

Severni Ameriki. Tehnika in ekonomija sta postala gonilno 

sredstvo civilizacijskega razvoja. Ko se je zrušil 

kolonialni sistem, se je v ves svet razširil impulz globalnega 

ekonomskega imperija. Ekonomski miselnosti 

se je morala podrediti tudi kultura. 

V 18. stoletju so se državniki, vidne individualnosti, 

umetniki, cerkveni dostojanstveniki, bogati meščani in 

imetniki kapitala združevali v tako imenovanih ložah, 

kjer so gojili vrednote civilizacije na osnovi svobodne 

gradnje človekovega duha. Podlaga za to delo so bile 

simbolne slike, ki so izhajale iz izročila Starega Egipta, 

iz manihejstva in iz tajnih figur Christiana Rosenkreutza. 

V teh simbolnih ključih je zajet ves človeški razvoj. 

Del teh lož se je tesno povezal z nastajanjem tedanjega 

bančnega kapitala. To ni bil slučaj. Upravljanje z bančnim 

kapitalom jim je bilo zaupano, ker so razpolagali 

z omenjenimi ključi, da bi s kapitalom kot orodjem 

smiselno usmerjali razvoj. Do tedaj je razvoj določalo 

nastajanje pravnih sistemov, samostani in plemstvo pa 

so negovali vire kulture. 

Sedež omenjenih lož je v tako imenovanem 'zahodnem 

svetu'. Visoki krogi, ki upravljajo svetovni kapital in 

ki so jim dani ključi svetovnega razvoja, razpolagajo z 

močjo, ki si jo je komaj mogoče predstavljati. V interesu 

te moči vodijo finančne tokove. Kapital je vse, kar 

je mogoče uporabiti za določen cilj, tudi sposobnosti 

posameznih ljudi in narodov. Kapital mora vplesti človeškega 

duha v razvoj, vprašanje je le, kako to počenja 

in kako omenjeni visoki krogi razumejo človeški 

razvoj. Moč lahko bolj ali manj izpridi človeka, mogoče 

pa je z njo ravnati tudi z visoko mero odgovornosti. 

Trije miselni tokovi 

Stari Egipčani so neposredno verjeli svojim veličastnim 

razodetjem sveta, smrti in življenja, stari Grki pa so o 

tem razmišljali in si zamišljali načela sveta, smrti in življenja. 

Tako so ustvarili pojme in filozofijo. Jasni in čisti 

pojmi so apolinični duh. Ko se je ta duh širil proti Rimu 

in zahodu, so jasni in čisti pojmi izgubljali svoj prvotni 

življenjski impulz in postajali suhi. Svet in življenje so 

predstavljali vedno bolj kot samodejni, mehanični tok. 

Na zahodu so nastale predstave sveta, kot da je ta mehanizem 

energij. To je danes samoumevno razumevanje 

življenja. Po teh predstavah uresničuje človek impulze 

svoje energije, kar lahko izrazimo z besedicama v angleščini: 

'Do it!' (Stori to!) To je hkrati zahodno pojmovanje 

človeške svobode. Danes se razvoj sveta pomika z zahoda 

na vzhod. Srednja Evropa si ob takšnem pojmovanju


svobode (do it) zastavlja vprašanje: 'Kaj, kako in čemu to 

storiti?' Prepustila se je miselnemu toku z Zahoda, vendar 

v njej kali preverjanje človeških impulzov. Uveljavlja 

higieničnega duha ali etičnega individualizma. V duhu 

Srednje Evrope je človek svoboden, ko neodvisno od 

tega, kar mu veleva njegova narava, ustvarja s svojo moralno 

fantazijo človeško bistvo. Človek ni samo 'natura', 

temveč in predvsem 'kultura'. V razvoj pa je odločilno 

posegla ekonomija, ki jo je omogočil stroj, ki ga poganja 

energija, ter določila kulturi drugotno mesto. 

Danes občutimo stisko, ki prihaja nad človeštvo zaradi 

splošnega uničevanja življenjske podlage. Kdor se zaveda 

tega občutka, doživlja njeno globoko poseganje v 

človekovo notranjost. Tu najdemo speče plasti našega 

bitja, ki jih lahko prelevimo v življenjske sile višje človekove 

osebnosti. Takšna notranja preobrazba obstaja 

šele v kaleh, te pa so že danes močno izpostavljene 

okolju in globokemu razkolu: če jih ne prebudimo, 

bodo človeka potegnile v prepad, če pa se jih vedno 

bolj zavedamo, postajajo rast našega etičnega bistva. 

To je tretja miselna sila v svetu. 

Visoki krogi, ki so povezani s tokovi kapitala, uporabljajo 

svojo moč tudi tako, da obračajo te tri miselne 

sile v svojo korist. Vedo, da kapital niso samo finance, 

temveč tudi viri človeškega duha. Podatki o njih so temeljnega 

pomena. Ko bodo materialni viri izčrpani, bo 

človeštvo moralo razviti nove ustvarjalne sile za preživetje. 

Tudi te sile so kapital. Računi teh krogov segajo 

daleč v prihodnost. Da smrt ni nekaj dokončnega, ni 

tudi zanje nikakršna teorija, zato jemljejo v zakup tudi 

to, kar presega naše rodove. 

Bitje kapitala 

V smislu mehaničnega razumevanja sveta je kapital 

'tok energije'. Izraz 'energija' se vedno pogosteje uporablja 

tudi za duševne tokove in delovanje duha. Je kakor 

brezosebni mehanizem. V tokovih kapitala sodelujejo 

interesi, občutki in instinkti ljudi ter tako postajajo 

njihov odsev. Vendar to ni samo odsev, temveč organizem 

številnih tokov človeškega značaja. Kapital je vsrkal 

človeški značaj, ne pa osebnosti, in črpa 'hrano' v 

dušah ljudi. Je sam svoj subjekt in nepredvidljiv, kljub 

še tako točnim računom. Vendar nima zavesti o sebi. 

Njegovo mišljenje je računalniško mišljenje, s katerim 

nadzoruje samega sebe. Kapital je animiran s človeško 

naravo, z matematično logiko in računalniško tehniko 

pa mehaniziran. Obseg njegove animiranosti in mehaniziranosti 

je tolikšen, da se je dvignil nad človeka in ga 

ni več mogoče povsem obvladati. V kapital se je naselilo 

nekaj kakor avtonomno bitje, ki je pametnejše in v 

zaznavanju finejše od ljudi. Ker pa nima zavesti o sebi, 

mu je mogoče toliko vladati, kolikor obvladamo zavest. 

Možnosti 

Kakšne so možnosti posameznika in posameznikov v 

globalno vodenem svetu? Ozremo se lahko v neposredno 

in vsakdanjo stvarnost. Kaj kupujemo in kje? 

Kdo je proizvajalec tega, kar kupujemo, kdo opravlja 

storitve za nas? Kakšna so merila proizvodnje (npr. 

ekološka, humana)? Pri kateri banki imamo svoj račun? 

Ali vlaga banka kapital v špekulacije? V katera 

in kakšna podjetja? In če imamo svoje podjetje ali svoj 

zavod, izprašajmo svojo vest, kako poslujemo in ali je 

naša vest resnično svobodna, namreč svobodna v srednjeevropskem 

smislu, preverjena z notranjo higieno? 

Z denarjem ali s kapitalom, ki nam je na voljo, kreditiramo 

finančne in proizvodne tokove. Ti so odvisni 

od zavesti in ravnanja posameznikov. Posamezniki se 

lahko v tem smislu tudi organizirajo in kupujejo pri 

ponudnikih, ki jih sami izbirajo. 

Obstaja načrt, po katerem naj bi imel vsakdo dostop do 

finančnih tokov - tako kot sicer borzni agenti. To naj bi 

bilo v skladu z demokratičnimi načeli. Toda to pomeni, 

da se bo vsakdo okoriščal s kapitalom in špekulacijami 

drugih, ker pa je kapital brezoseben, ne bo vedel, 

komu povzroča škodo. Nastal bo položaj, v katerem 

bo vsakdo deloval zoper druge, vsi pa zoper vsakogar. 

Obstaja možnost ustvariti takšne zveze ali skupnosti 

proizvajalcev in potrošnikov, ki omogočajo za okolje 

in kulturo zdravo proizvodnjo. Te zveze lahko znotraj 

svoje organiziranosti poslujejo z lastnim denarnim 

sistemom, ki ni v nobeni zvezi s siceršnjimi finančnimi 

tokovi. Razpolagali bi z lastno denarno enoto. Za 

zunanje odnose bi seveda uporabljali običajno valuto. 

Tako se je mogoče zaščititi pred možnimi finančnimi 

polomi, ki so posledica špekulacij z dobičkom. Mogoče 

je tudi ustanoviti alternativno banko, ki ne posluje 

zgolj po načelu ustvarjanja dobička, temveč po ekoloških 

in humanih načelih vlaganja in vrednotenja kapitala. 

Z domišljijo je mogoče ustanoviti majhne enote 

za poslovanje s kapitalom, v katerih se posamezniki 

povežejo z jasnim skupnim in etičnim interesom, ker 

pa lahko na ta način povsem izstopimo iz obstoječega 

sistema, je mogoče takšne ideje obsojati kot subverzivne. 

Vnaprejšnje rešilne ideje so vedno nekonvencionalne. 

Poleg tega jih veliki centri, če je mogoče, takoj 

odkupijo, vključijo v sistem ali uničijo. Vsak človek je 

tudi izpostavljen večji ali manjši korupciji. Potrebna je 

budnost človeškega duha. Možnosti so, upanja ni treba 

izgubljati. Človeški duh je iznajdljiv, če to hočemo. 

Zaključek 

Kapital je duh. 

23

Revija Svitanje - Pomlad 2016

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?