Revija Svitanje - Pomlad 2016

wsljubljana

Letnik XII, številka 1

Kazalo

S V I T A N J E

Revija za negovanje kulture zavedanja

031 725 909 revija@svitanje.si

www.svitanje.si

GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA:

Marina Nuvak

UREDNIŠKI ODBOR:

Breda Medvešček, Aci Urbajs,

Monika Brinšek

STROKOVNI SODELAVCI:

Mihaela Zalokar, Andreja Videmšek,

Zmago Petrič, Franc Vehar,

Fanika Jeromel, Cvetka Jagodič,

Brane Žilavec, Samo Simčič,

Ivica Topolovec

SLIKOVNI MATERIAL:

Breda Medvešček, Andreja Videmšek,

Matjaž Jež, Saša Aden, Brane Žilavec,

Aci Urbajs, arhiv uredništva

NASLOVNICA:

Breda Medvešček

PRELOM IN OBLIKOVANJE:

Žiga Vuk, zzigc.net

JEZIKOVNI PREGLED:

Betka Jamnik

IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK:

PARSIVAL, zavod, Ljubljana

Kašeljska cesta 150 C, 1260 Ljubljana-Polje

Tel: 031 725 909

DŠ: 94313008

IBAN: SI56 0203 1025 4286 474

LETNA NAROČNINA: 22 €

Za društva, ki revijo naročijo za

vse svoje člane, ali najmanj 25 članov,

je letna naročnina 14 €

NAKLADA: 1200 izvodov

PRILOGA:

Waldorfske novice

časopis Waldorfske šole Ljubljana

Vse pravice zadržane. Ponatis celote ali posameznih

delov je dovoljen le s pisnim dovoljenjem

uredništva.

Uvodnik 3

Utrinki 4

Klic zemlje in tiha pomoč narave 4

Branje kmetijskega tečaja 5

Rogovi izobilja 6

Čebelice čaka neugodna pomlad 8

Biodinamično oživljanje puščave 9

Biodinamično vrtnarjenje in živali na vrtu 11

Sekcija za vinogradništvo v goriški Ajdi 14

BD praksa in duhovna znanost 2. del 15

Širimo obzorja 17

Duhovni ustroj treh kraljestev narave 17

Kapital in duh 2. del 22

Revijo SVITANJE lahko naročite:

• na elektronskih naslovih

revija@svitanje.si

www.svitanje.si/narocilo

Letna naročnina znaša 22 €.

www.svitanje.si

2

ISSN 1854-1739


Uvodnik

Marina Nuvak

glavna in odgovorna urednica

Dragi prijatelji,

pred vami je prva številka

dvanajstega letnika revije

Svitanje/Waldorfske novice.

Da, prav ste prebrali, v slovenskem prostoru obstaja

ta antropozofska revija že celih enajst let! V njej širimo

vsa tista vedenja, ki jih je dal človeštvu dr. Rudolf

Steiner.

Vsa ta leta se skupina sodelavcev veča, pridružujejo se

nam ljudje, ki so med prvimi v Sloveniji začeli prakticirati

biodinamiko, ljudje, ki s svojim vedno živim

zanimanjem odkrivajo skrivnosti čudovite harmonije

narave in se svoja odkritja trudijo prenašati na nove

rodove.

Vedno ko izide nova številka, si vzamem čas, da jo v

celoti preberem . In vedno znova me prevzamejo navdušenje,

ponos in hvaležnost, da so tudi oni začutili

potrebo, si vzeli čas, da svoja vedenja, videnja in odkritja

podelijo z našimi bralci. Za to sem jim globoko

hvaležna.

V tej številki lahko beremo:

• o klicu zemlje in tihi pomoči narave;

• o seminarju, ki so ga organizirali v Združenju

Demeter Slovenije, na katerem so vrtičkarji,

kmetje, študenti agronomije in ostali zainteresirani

skupaj z Jean Michelom Florinom brali

kmetijski tečaj dr. Rudolfa Steinerja, opazovali

rastline na način, kot ga je on opisoval, in si

postavljali vprašanja;

• o sekciji za vinogradništvo in vinarstvo v goriški

Ajdi, ki šteje kar pet članov s certificiranimi

kmetijami na Primorskem;

• o tem, kako pomembna je za biodinamika

zvedavost ter o rogovih izobilja;

• o tem, kaj čaka čebele to pomlad;

• o biodinamičnem oživljanju puščave na otoku

Fuerteventuri, kamor sta se ob pomoči društva

Ajda Štajerska podali dve njihovi članici;

• o tem, kako z naravnimi pripravki pregnati

'škodljive' ter ohraniti 'koristne' živali na vrtu;

• razmišljanje o biodinamični praksi, geomantiji

in duhovni znanosti;

• o duhovnem ustroju treh kraljestev narave;

• o totalnem kapitalizmu, kjer visoki krogi upravljajo

svetovni kapital, razpolagajo z močjo,

ki si jo je komaj mogoče predstavljati, in ki

lahko človeka izpridi, zato daje takim posameznikom

visoko mero odgovornosti.

Ob branju teh vsebin vam želim veliko

novih odkritij.

DAN IMPULZ ZA NABIRAMO

04. 4. ponedeljek cvet cel dan regrat

05. 4. torek cvet do 17 regrat

13. 4. sreda cvet cel dan regrat

21. 4. četrtek cvet od 10 do 21 regrat

23. 4. sobota cvet cel dan regrat

24. 4. nedelja cvet do 9 baldrijan, regrat

01. 5. nedelja cvet od 11 regrat, kamilico

02. 5. ponedeljek cvet cel dan bald., reg., kam.

10. 5. torek cvet do 13 bald., reg., kam.

DAN IMPULZ ZA NABIRAMO

11. 5. sreda cvet do 19 bald., reg., kam., kop.

20. 5. petek cvet cel dan bald., reg., kam., kop.

21. 5. sobota cvet do 15 bald., reg., kam., kop.

29. 5. nedelja cvet cel dan bald., reg., kam., kop.

15. 6. sreda cvet do 17 bald., reg., kam.

16. 6. četrtek cvet od 11 regrat, kamilico

17. 6. petek cvet do 22 bald., reg., kam.

25. 6 sobota cvet cel dan bald., reg., kam.

* reg. - regrat, kam. - kamilica, bald. - baldrijan, kop. - kopriva

3


Utrinki

4

Klic zemlje in tiha

pomoč narave

Mihaela Zalokar

Leta 2013 sva dobila zemljo, na kateri so se tekom

50 let zaradi podtalnice naredili trije požiralniki.

Na spodnji strani zadnjega udora zemlje sem zorala

njivo. Drugo leto je na njivi zraslo okoli 50 sejancev

jabolk. Razmišljala sem, zakaj so se pojavili prav na

tej zemlji in v takšni količini. Saj vem, da v naravi na

1000 semen vzkali le eno drevo.

Kako je to mogoče ravno na tej njivi? Po daljšem premišljevanju

sem ugotovila, da zemlja rabi korenine, da

jo bo skupaj držala koreninska gruda in s tem preprečila

udore odnašanja zemlje. A še vedno nisem prišla

do odgovora, kako da so sejanci zrasli na njivi. Žal mi

jih je bilo v jeseni podorati. Zato sem jih izkopala in

po oranju prenesla nazaj na rob njive na razdalji 5 metrov,

da bo na parceli tudi sadovnjak. Ker se že deset

let trudim, da bi obdržala stare sorte jablan in jih tudi

sama cepim, sem bila sadik zelo vesela, saj jih zraste

zelo malo. Še zelo veliko sort jabolk je, ki jim grozi izginotje

vrste.

Po dolgem premišljevanju sem prišla tudi do tega odgovora.

Dala mi ga je moja krava Roža, ki je bila jalova

in je vsak dan pojedla pol vedra jabolk.

Preizkus, ali je krava breja, naredimo tako, da namočimo

v njen urin pšenico in če ne vzkali, pomeni, da bo

krava telila. Če pa pšenica zraste, pa krava ne bo telila,

je jalova. Ker pa naša krava Roža to leto ni bila breja in

je vsak dan jedla jabolka, saj jih je bilo to leto izredno

veliko, so šla skozi njeno prebavo semena jablan. Semena,

ki se niso prebavila, so vzkalila. Vem, da sejanec

jabolka tudi zraste, če jabolka namočimo za kis in

gredo skozi fermentacijo. Ko kis odcedimo in ostanke

damo na kompost, vzkalijo sejanci jablan.Pri hruškah

ni tako. Na tak način sem vsako leto dobila nekaj sadik.

V kravjem vampu je prav tako vrenje.

Marsikatero seme mora iti skozi prebavo živali, da lahko

vzkali. Hruške – skozi ptičjo prebavo.

Ker krava ni bila breja, so lahko semena vzkalila iz

gnoja – komposta krave, ki ne bo telila.

Dobri ljudje so mi pomagali ograditi sadovnjak. Jeseni

sem od dobre ženske dobila dvometrsko mrežo, ki ji

je ostala od vrtne ograje. Ahacijeve kole pa sem dobila

od novega lastnika Rekarjeve zemlje, ker sem mu svetovala,

kako naj dela z Rekarjevo domačijo. Posejala

sem mu njivo pire, za zahvalo sem dobila kole za nov

sadovnjak, da ga ne bo uničila divjačina.

Sadno drevje je dobilo v Evropi pri prehrani ljudi velik

pomen. V stoletju, ko je sredi junija padel sneg po

celi Evropi in je vse žito poleglo ter ni dozorelo, je bila

velika lahkota, saj ni bilo žita. Tisti čas je tudi moj prapraded

umrl s travo ustih, ko je iskal žito za sejanje in je

med potjo umrl. Takrat je Napoleon dal ukaz, da mora

vsak moški, ki se želi poročiti, zasaditi 33 dreves za

hrano družini. Sadje so tudi sušili, ker zdrži več let, če

je dobro shranjeno. Marija Terezija je dala ukaz, da se

mora ob poti zasaditi sadno drevje, da ga lahko jedo in

nabirajo tudi reveži. S tem se je preprečilo množično

umiranje ljudi zaradi lahkote. Moj praded je bil tudi

sadjar in imeli smo zelo veliko dobrih jabolk in hrušk,

ki so zaradi starosti preminula. Meni jabolko zelo veliko

pomeni, saj smo med drugo svetovno vojno preživeli

na račun sadja. Drugega ni bilo v shrambi kot suho

sadje. Vojna leta je sadje dobro obrodilo. Upam, da se

ti hudi časi nikdar več ne ponovijo. Zato se zahvaljujem

naravi, da mi je pomagala pri ohranjanju sadnih

vrst, ki jim grozi izginotje. Stare vrste so odpornejše,

ker so preživele več sto let.


Branje kmetijskega

tečaja z Jean Michelom

Florinom

Andreja Videmšek

Zimski čas, ko se delo na poljih in vrtovih nekoliko

umiri, biodinamiki izkoristimo za različna

izobraževanja, seminarje in tečaje. Tako je Združenje

Demeter Slovenija skupaj z Zvezo društev za

biološko-dinamično gospodarjenje Ajda Slovenija in

Biotehniškim centrom Naklo organiziralo dvodnevni

seminar z Jean Michelom Florinom. Jean Michel

Florin je vodja Sekcije za kmetijstvo v Dornachu v

Švici, koordinator Zveze biodinamikov v Franciji,

soorganizator dvoletnega študija biodinamičnega

kmetovanja v Franciji, predvsem pa vodi mnoge

tečaje in seminarje za kmete in učitelje po celem

svetu.

Na tokratnem seminarju smo se ukvarjali z branjem

in razlago Kmetijskega tečaja dr. Rudolfa Steinerja, ki

je temeljno delo biološko dinamičnega načina pridelave

hrane, in predstavlja zapis predavanj znamenitega

Kmetijskega tečaja leta 1924 v Koberwitzu. Seminar

je bil razgiban, saj smo znanje, pridobljeno na predavanjih,

nadgradili s praktičnimi vajami v skupinah in

tudi zunaj na prostem, pri čemer nam je bilo vreme

zelo naklonjeno. Kmetijski tečaj je precej zahtevno in

kompleksno branje, zato smo ga obravnavali v manjših

skupinah in podrobno razpravljali o vsebini. Prednost

branja v skupini je izmenjava mnenj in dopolnitev

znanja, saj iz različnih pogledov in razumevanj istega

besedila dobimo precej širšo sliko, kot če bi se branja

lotili sami.

Ker je predavatelj dober poznavalec goetheanističnega

proučevanja narave, smo opazovali rastline na način,

kot je dr. R. Steiner opisoval v številnih svojih delih.

Naučili smo se prepoznavati, kako se različni kemijski

elementi (kot sta npr. ogljik in dušik) izražajo v pojavnosti

rastlin ter kako s pozornim vrstenjem rastlin

pripomoči k ohranjanju plodnosti tal in raznovrstnosti

rastlin. Na seminarju pridobljeno znanje in tehnike

nam bodo lahko v pomoč pri našem nadaljnjem delu

v biodinamiki, tako teoretičnem kot tudi praktičnem.

Seminar je bil zelo dobro obiskan. Pisana družba udeležencev

iz različnih delov Slovenije, tako vrtičkarjev,

kmetov, študentov agronomije kot tudi ostalih zainteresiranih

je aktivno sodelovala. Vsebina je spodbudila

poglobljeno razmišljanje in postavljanje mnogih vprašanj,

na katera smo skušali odgovoriti. Kot nas v svojih

delih uči Rudolf Steiner, ni nujno takoj vsega razumeti,

pomembno je postavljati vprašanja in na svet gledati z

zanimanjem.

Najlepše se zahvaljujemo Biotehniškemu centru Naklo,

ki nas je prijazno gostilo v svojih prostorih.

Vsi prihajajoči dogodki Združenja Demeter Slovenija

in tudi drugih biodinamičnih društev so objavljeni v

koledarju dogodkov na spletni strani www.demeter.

si. Vabljeni k spremljanju!

5


UTRINKI

Rogovi izobilja

Breda Medvešček

Občudujem biodinamike z velikimi kmetijami –

poljedelce, zelenjadarje, oljkarje, vinogradnike,

semenarje in ostale kmetovalce, ki obvladujejo hektare

obdelovalnih površin in obenem skrbno negujejo

in ohranjajo celovitost organizma svojih kmetij in

njihovo samooskrbnost, s svojimi pridelki pa bogatijo

jedilnike še drugih ljudi. Tudi v goriški Ajdi je nekaj

takih. Sama ne sodim mednje, ampak med ostale,

številčnejše, ki premoremo manjše 'kvadrature' in

smo bolj 'miniaturni' pridelovalci, a kljub temu

zagotavljamo vsaj nekaj zdrave hrane predvsem svojim

družinam, morda še prijateljem. Seveda smo na to

ponosni, vendar se z večjimi pridelovalci ne moremo

enačiti. Eni in drugi pa smo biodinamiki in spoštujemo

ta način gospodarjenja. Toda četudi smo majhni ali

veliki pridelovalci, s pomladjo moramo vsi spet bolj

intenzivno poprijeti za delo.

Kljub vsem vremenskim in drugim zagatam pomlad

vedno pride. In z njo vstop v novo pridelovalno sezono.

Kljub temu pa minula sezona nikakor ni pozabljena. V

prvih mesecih tega leta marsikdo še vzame v roke tudi

lanski Setveni priročnik Marije Thun, saj je v njem prava

zakladnica podatkov tudi za ravnanja v tej sezoni. Če ste

si seveda skrbno zapisovali opravila in izkušnje pri svojem

delu z rastlinami.

Prav manjše pridelovalne površine - kot so vrtovi in

manjše njive, so lahko učinkovite zelene poskusne delavnice

na prostem, kjer poseješ novo rastlinsko vrsto, preizkusiš

neobičajen čas sajenja, nov način odvračanja živali

oz. organizmov, ki ti v nasadih povzročajo škodo, ali pa

se poslužiš kakega drugega inovativnega načina pridelovalne

prakse v okviru biodinamike. Prepričana sem, da

je za biodinamika zvedavost, s katero nabira znanje in

izkušnje, nepogrešljiva.

Lanska pridelovalna sezona je bila zares nekaj posebnega.

Postregla nam je z obilnimi pridelki in zanimivimi

pojavi. Še enkrat se je izkazalo tudi, da so takšne mikro

lokacije, kot so domači vrtovi, lahko pravi kraji rogov

izobilja.

Po koledarju je bil 25. november, ponekod v Sloveniji je

ležal sneg, na našem vrtu v srednjem delu Soške doline

pa so se bohotili zeleni grmički paprike, imenovane

kozji rog, s katerih so še vedno viseli rdečkasti in zeleni

plodovi, vmes pa se je belilo celo nekaj cvetov. Na teh

velikih 'grmih' z debelimi olesenelimi stebli je zraslo toliko

plodov, da smo si lahko od avgusta do sredine novembra

privoščili neobičajno količino dišečih, okusnih in

poživljajočih paprik - dozorelih rdečih pa tudi še zelenih,

ki so za solate še primernejši. Res je, da sem rastlinicam

ob presajanju bogato pognojila z zrelim kompostom in

preparatom 500, jih kasneje škropila s kremenovim preparatom,

da so se utrdile, v času prvega zorenja plodov,

ko so se pojavile posamične stenice, pa sem kot škropivo

uporabila še mešanico sirotke in rmanovega čaja. Vrt je

bil seveda decembra 2014 deležen škropljenja s kombinacijo

preparatov 500 in M.T., zgodaj spomladi lani pa

še enkrat tretiran s preparatom M.T., da se je razgradilo

odpadlo listje skupaj z ostanki stare zastirke. Pa še nekaj,

21. marca sem poskusno škropila vrt in ostale obdelovalne

površine z glino po recepturi Huga Erbeja. Od vsega

začetka sem paprike tudi skrbno zastirala s slamo in senom

ter v času rasti še pognojila z gnojem iz roga. Vse je

tu, črno na belem (in nežno zelenem), v setvenem priročniku

s sončno rumenimi platnicami. Kar veliko truda, si

mislim zdaj, ko gledam zapiske.

Druga lanska rastlinska atrakcija je asimilirala na gredici

tik ob steni stanovanjske stavbe. Na tej zavetni lokaciji

je še konec lanskega novembra vztrajala paradižnikova

6


UTRINKI

rastlina s plodovi, ki so primorski burji in vremenskim

napovedim navkljub dobivali odtenke oranžno-rdeče

barve. Kot se zdi, je nekaj sončnih žarkov še vedno

bilo dovolj, da rastlina ni obupala. Verjetno pa je tudi

čutila vpliv baldrijana oz. preparata 507, s katerim sem

jo poškropila, ko so se kazali znaki, da utegne biti goriške

vremenske idile kmalu konec. Rdeči sadeži, sicer ne

prodrle do zgornje plasti slastne vsebine. Spraševala sem

se, le kje neki so naši sicer stalni gostje čmrlji, ki imajo

daljše jezičke in so takšne cvetne čaše zanje kot naročene.

Bi se pa prijatelji čmrlji prav gotovo ne lotili neznatnih in

sploh svojevrstnih cvetov špinače plezalke, ki se je iz neugledne

mini sadike razvila v bogato razraščeno zeleno-

poletno sladkega okusa, ampak še vedno boljši kot tisti

iz marketa, so le za dobre tri tedne zgrešili decembrske

praznike, ker smo jih prej pobrali, saj je mraz končno pokazal

zobe tudi zavetni legi ob stavbi.

Tretja posebnost se je košatila v cvetlično-zelenjavni gredici.

To je bil 190 cm visok, košato razraščen grm ananasovega

žajblja, ki sem ga lani vzgojila iz manj kot 10

centimetrov velike sadike. Čudo je v lanskem oktobu zacvetelo

v stotinah ognjeno-rdečih cvetov, nanizanih na

klasastih socvetjih. Da omamnega vonja, ki se je dneve

širil po vsej okolici ob vsakem dotiku listov, niti ne omenjam.

Še vse do prvih izrazitih padcev nočnih temperatur

so grm obletavale čebele, ki so se neverjetno trudile, da

bi iz dolgovratih cvetov posrkale kaj medičine. Njihovi

jezički oz. rilčki so za tako oblikovane cvetne čaše prekratki,

zato so na vse načine premetavale rdeče lončke in

šele pri čašah, ki jih je poškodoval veter, uspešno s strani

Špinača plezalka

Ananasov žajbelj

-vijolično ovijalko z mesnatimi srčastimi listi. In listi te,

po videzu dokaj eksotične rastline, so s posebnim okusom

in mesnato strukturo popestrile kar nekaj mojih primorskih

minešter od zgodnjega poletja do pozne jeseni.

Če smo že pri listih, nikakor ne smemo (in tudi ne moremo)

spregledati orjaške rabarbare, ki v našem vrtu s

svojo rastjo vzbuja pozornost več kot desetletje, vendar

lanske velikosti ni dosegla še nikoli. Lani ni manjkalo

sočnih in krhkih rabarbarinih stebel za kuhanje specialne

marmelade in želeja. Z ogromnimi rabarbarinimi listi

smo kot z odejo dodobra pokrili vsebino kompostnika,

da so drobnoživke udobneje preživele zimo.

Ves naš lanski pridelek seveda ni bil v presežnikih. Večina

njivskih pridelkov je bila po biodinamično okusna in kvalitetna,

vendar normalnih velikosti in količin, manjši odstotek

pa ni izpolnil mojih pričakovanj. Na koncu se vse

'pogliha', je imela navado reči moja stara mati (babica). In

navadno je še dodala, da je vsaka reč za kaj dobra.

Izdelava preparata iz rmana

7


UTRINKI

Čebelice čaka

neugodna pomlad

Franc Vehar

Pozdravljeni, spoštovani bralci in bralke. Januar

je mimo in že smo stopili v tretji mesec tega leta.

Narava nas je v januarju dobesedno razvajala s

toplim vremenom, kar je za človeka lepo in prijetno.

Tudi čebelice imajo rade lepo sončno in toplo

vreme. To vreme je običajno v mesecu marcu in tako

lahko pričakujemo v marcu januarsko vreme, polno

ohladitev in tudi padavin.

Sedaj je leska že v polnem cvetenju in čebelice v panje

pridno prinašajo cvetni prah.

Zalega se bo zaradi tega vnosa cvetnega prahu v panj

količinsko hitro povečevala. Če bo nenadoma pritisnil

oster mraz, čebelice ne bodo uspele ogrevati celotne

površine zaleženih satov in zgodilo se bo, da bo zalega

v satju umiral, to pa je lahko veliko gojišče za hudo

gnilobo čebelje zalege. Čebelarji temu pravimo kuga

čebelje zalege.

Sedaj moramo čebelarji skrbeti, da bodo panji toplo

odeti, da v njih ni prepiha in da lahko nastajajoča vlaga

izhlapi. Samo primerno suhi panji so topli panji.

Čebelarji morajo biti pozorni na hrano v panjih. Čebelice

ne smejo biti lačne. Če katera družina nima zadostne

količine hrane, je sedaj možno dodajati samo

med v satju.

Medeni sat s pokritim medom rahlo razpraskamo in

ga vstavimo do gnezda tako, da imajo čebelice stik z

medom. Če ima družina že sedaj pomanjkanje hrane,

ji moramo dodati vsaj dva do tri sate pokritega medu

vse do prvih pomladnih paš.

Ponovno bom opozoril čebelarje na napajalno mesto z

vodo. Napajališče mora biti v zavetrju in na soncu, če

je le mogoče, večino dneva. Preveč hladna voda pomeni

za čebelice smrt. Ko se čebelica napije hladne vode,

se podhladi, otrpne in je lahek plen ptic.

V pogovoru s čebelarji sem zaznal strah, da je ostalo

v čebeljih družinah še veliko varoe, ker so bila zatiralna

sredstva, ki jih je priskrbela država, neprimerna

za uporabo v času, ki je najpomembnejši za zatiranje

varoe. Poletje je bilo zelo vroče in mravljična kislina v

takih vremenskih pogojih ni bila prava rešitev.

Kdor je že uporabljal mravljično kislino, je moral iz

panjev odstranjevati hlapilnike, ko je temperatura presegla

30 stopinj, in jih ponovno vstaviti v panj, ko se je

ozračje ohladilo.

To lahko delajo samo čebelarji z malo čebeljih družin.

Dotaknil se bom še medijske gonje proti čebelarjem v

decembru. Moje mnenje je, da pranje osebnega perila

v javnosti ni dopustno in povzroča velikansko škodo

čebelarski panogi v Sloveniji. Če so že odkrili nepravilnosti

pri uporabi zatiralnih sredstev pri nekaterih

čebelarjih, potem naj to rešijo osebno na relaciji veterina

– čebelar in sodstvo, če je to potrebno. Ni dobro, da

se razprtije nekaterih ustanov rešujejo na plečih vseh

čebelarjev.

Niso vsi čebelarji goljufi in davčni utajevalci. Sprašujem

se, kdaj bo država naredila red v institucijah, ki so

zadolžene za pomoč kmetijskim panogam, kot je čebelarstvo.

Neodgovorno je nuditi čebelarjem neučinkovita

sredstva za zatiranje varoe. Nedopustno je, da

na večini slovenskih čebel testirajo nekatere novosti za

zatiranje varoe. Ko ugotovijo, da ne učinkuje, je že prepozno.

Čebelarjem s tem povzročajo ogromno škodo,

ki pa je niso pripravljeni povrniti.

Če se bodo dogodki vrstili še naprej, kot so se pričeli,

bodo povzročili propad slovenskega čebelarstva ali pa

upor slovenskih čebelarjev.

Država nima učinkovite strategije za zaščito slovenskega

čebelarstva. To sem razbral iz pogovorov s kolegi

čebelarji.

Upam, da bo ČZS odigrala pravo vlogo, ki ji gre pri vsej

tej zadevi. V tem upanju zaključujem ta prispevek.

8


UTRINKI

Biodinamično

oživljanje puščave

Otok Fuerteventura

Cvetka Jagodič in Saša Aden

Mesec januar je na otoku Feurteventura, enem izmed

prekrasnih sončnih Kanarskih otokov, čas zgodnje

pomladi. Žgoče sonce greje celo leto, zimski čas pa

je le čas krajših deževnih ploh in kakšnih močnih

nalivov, ki oživljajo izsušeno zemljo v puščavi. Naju

je zanimala možnost oživljanja puščave s pomočjo

biodinamičnega kolobarjenja in s tem namenom sva

orali peščeno ledino, in sicer s Steinerjevo zapuščino.

Otok Fuerteventura je danes zaradi političnih in zgodovinskih

interesov vojaško oporišče ter po Frankovi

smrti popolnoma iztrebljen iz tradicionalnega kmetovanja.

Pred dobrimi 50 leti je bil obljuden z zelenimi

površinami riža in paradižnika ter samopreživetven.

Domačini so imeli drobnico in še danes je kozji sir znana

blagovna znamka Kanarskih otokov. Bogato agrarno

zgodovino življenja in zmožnosti preživetja izpričujejo

številni opuščeni mlini in vodne vetrnice, ki danes samevajo

v kamnu in pozabi. Za takrat napredno kmetovanje

so imeli svoje vodnjake iz lastnih izvirov. Te vire

so oblasti po letu 1968 zabetonirale in vodo podržavile

predvsem za nove tako imenovane moderne potrebe turizma.

S to zakonodajo je kmečko prebivalstvo v veliki

večini emigriralo v Venezuelo in na Kubo. Šele sedaj se

nekateri njihovi potomci vračajo in poskušajo oživljati

dediščino. Danes še živeči starčki pripovedujejo, kakšna

sta bila življenje in oskrba na tem otoku.

Najin prvenstveni namen je bil spoznati krajino in življenje

v notranjosti otoka. Imeli sva krasno priložnost sodelovati

pri ureditvi zemeljskih del pri našem slovenskem

rojaku, ki že dobro desetletje živi na otoku in ki s svojo vizijo

poskuša oživiti svoj del zemlje. Hkrati pa želi s svojim

projektom sporočiti, da se da v današnjem času preživeti

in samooskrbovati tudi v tako skrajnih klimatskih razmerah,

kot je vulkanska puščava. S podporo društva Ajda

Štajerska sva prejeli potrebne biodinamične pripravke za

kompostne kupe in razna semena za nadaljnje sejanje.

Cilj je bil predstavitev našega društva, seznanitev in

potek dela po Steinerjevi metodi ter praktična izdelava

treh kompostnih kupov (biodinamični kompost, perma-kompostnik,

puščavski kompost in biološka deponija)

in zasaditev vrta po biodinamični metodi Marije

Thun (dobri in slabi sosedje).

9


UTRINKI

Pričeli smo s kompostno jamo v globini enega metra in

velikosti 3 x 3 metre. Vanjo smo po plasteh položili vse

zelene in suhe odpadke, pridobljene z okoliških dvorišč.

Dodobra smo jih namočili z vodo ter obogatili z oslovskim

govnom. Posebnost izdelave biodinamičnega komposta v

omenjeni puščavi se loči od celinskega podnebja v tem, da

se vzdržuje mikro klima v globini do enega metra na temperaturi

ca. 18 do 22 stopinj celzija in ob tem ni potrebno

hlajenje kompostnika, marveč se dodaja le voda. Pokrit je s

palmovimi listi do nivoja zemeljske površine. To pomeni,

zemljanke. Lastnik parcele je že pred nekaj meseci izkopal

jarke za bodoči nasad banan in palm. Naročili

sva mu, da vanje polaga drobne rastlinske odpadke

z dodajanjem vulkanskega peska, zemlje in sejanjem

žita za zeleno gnojenje in oživljanje rastne podlage za

nov nasad. Prva zasaditev vrta na parceli je bila za našega

rojaka želja in hkrati presenečenje. Določil je svoj

vrtni kotiček za sezonsko zelenjavo, pripravil gredice,

ki smo jih obogatili z oslovskim kompostom in vulkanskim

peskom iz njegove okolice.

da sonce omenjeni biodinamični kompostni kup celo leto

enakomerno greje in ni nevarnosti, da bi se izsušil. Biodinamične

preparate sva dodali po naši ustaljeni metodi. Posebnost

je, da sva v sredino biodinamičnega kompostnika

dodali drenažno cev, skozi katero se napaja biodinamični

kompostni kup z vodo, hkrati služi cev kot ventilacija za

uravnoteženo vlago in temperaturo v tem kompostniku.

Naslednji projekt je bila izdelava perma-kompostnika, ki

se ravno tako razlikuje od celinskega kultiviranja. Perma-

-kompostnik bo v nadaljevanju služil kot osnovno dognojevanje

pri zasaditvah sadik na drugih perma gredah.

Predzadnji kompostni kup se imenuje puščavski kompost.

Izkopali smo en meter globoko jamo s premerom 3

m. V sredino smo zapičili odpadne veje, in sicer v obliki

kroga. Te smo opletli s palmovimi vejami za biološke odpadke.

Okrog smo po plasteh naložili drobne in debele

odpadke, ki s svojo raznolikostjo služijo za ugodno klimo

razvoja ameriških deževnikov. Omenjeni kompostnik

bo zorel leto dni, medtem pa se bo še dodatno bogatil

z dnevnim dodajanjem bioloških odpadkov. Kompostna

površina ima rahel naklon od sredine proti robovom,

kar služi lažjemu vlaženju kompostnika. Ta kompostna

zemlja bo uporabna za dodajanje pri zasaditvi palm in

ostalega grmičevja. Takšen način kompostne podpore

rastlinam bo pospešil mikorizme v zasaditvenih jamah.

Zadnji kompostnik pa je skladiščna biološka deponija

odpadkov z vrtov, ki bodo vse leto uporabni pri graditvi

10

Zasaditev vrta po biodinamični metodi

Pri posevkih sva izbrali mešane posevke z metuljnicami,

križnicami in razhudniki. Med krompirjeve vrste

sva posadili sojo, ki bo v vročih dnevih senčila gomile

krompirjevega nasada. Grah, fižol sva dali v bližino

koruze, ječmen med vrste za zeleno gnojenje; pri kreši,

kamilici, redkvi in solati pa naju je zanimalo, kako

bodo pokrile rdečo zemljo med posevki.

Po dveh tednih (ob odhodu v domovino) sva še enkrat

pregledali najine posevke, ki so vzkalili v različnih

časovnih dnevih, in vsi zadovoljni čakamo, kako bo

napredovala rast in uporaba samooskrbnega vrta v

puščavi.

Vsak teden prejemava sporočila in fotografije, da rastline

napredujejo, živijo in navdihujejo lastnika k zadovoljstvu,

da bo prvič v življenju pobiral zdravo zelenjavo

s svojega vrta sredi puščave, in to po zaslugi

Rudolfa Stainerja.

Naš rojak je odgovoren in hvaležen je za vso prejeto

znanje in dobljeno prakso, zato se je podal v novi tehnološki

izziv - bitko za vodo.

Bitka za vodo

Po smrti španskega diktatorja Franka (1968) so naselili

na ta otok politične zapornike, ki jih je nadzorovala


UTRINKI

nemška vojska. Še danes je ta otok vojaški in lahko

se vam pripeti, da se bo, medtem ko ležite na peščeni

plaži, pripeljala na urjenje garnizija stoterih vojakov.

Zato so zgradili strnjena mesta, nekje do 5.000 prebivalcev,

in v večini so to apartmaji, ki jih zasedajo

prišleki – delavci v turizmu in turisti. Na zasebnih

parcelah v notranjosti otoka pa stojijo individualne

vile premožnih lastnikov iz najrazličnejših držav

sveta, ki na otoku upravljajo turizem in vojsko.

Borba za vodo je nujna, zato je lastnik zemljišča izvedel

zemeljski poseg zajetja vode v deževnem času,

in sicer predvideva zbrati zalogo vode do 500 m3,

kar mu bo zadoščalo za eno vegetacijsko sezono. Ob

tem delu mu svetujejo prijatelji iz Slovenije in to bo

prvi inovativni poizkus, da je smotrno zbiranje vode

na otoku v deževnem času za zalogo enega leta. Te

danosti so velike, saj je meteornih strug in naravnih

bazenov med vulkanskimi dolinami v izobilju, tako

da bi lahko suhe rečne struge napajale najmanj pol

leta zapuščene terase nekoč riževih polj in paradižnika.

Naravni izviri sladke vode ne zadoščajo za 50.000

prebivalcev na otoku in ravno toliko turistov v enem

dnevu, zato sedaj vso vodo pridobivajo iz morja s

filtrirnimi postopki. Vodovodni sitem je povezan z

zunanjimi alkaten cevmi do vodnih zbiralnikov in

do uporabnikov po vsem otoku, kar podraži stroške

uporabnikom vode. Ta voda ni okusna in ni dobra

za pitje, zato za uporabo v gospodinjstvu kupujejo

vodo v plastenkah.

Vsakemu od vas želiva približati dani projekt in ga

razširiti med vas s pridihom radovednega duha, ki

strmi po izzivu potopisnega potovanja, zato vnovič

vabljeni z nama na Fuerto.

Biodinamično

vrtnarjenje in živali na

vrtu

Fanika Jeromel

Rastlinam zagotovimo dovolj hrane, vode, sonca in zraka,

tako da bodo zrastle zdrave, odporne rastline, katerim

razne bolezni in škodljivci ne bodo mogli do živega.

Načela:

1. Krepiti rastline s pripravki iz zelišč.

2. Z naravnimi ukrepi zatirati škodljivce.

Živali na vrtu

Naši predniki se niso kaj dosti obremenjevali glede

škodljivcev. V starih vrtnarski literaturi skoraj ni zaznati

kaj dosti o tem. Marsikaj je uredila narava sama,

saj je še v veliki meri veljalo naravno ravnovesje.

Pomembno je, da izberemo semena, ki ustrezajo našim

krajevnim razmeram. Pogoj za odpornost rastlin je s

kompostom oskrbljena rahla in vlažna zemlja, upoštevajmo

vrstenje (kolobar), med vrtnine posadimo rože,

ki bodo pomagale in odganjale nekoristne žuželke.

Opomba: narava ne pozna koristnih ali škodljivih živali. To

razdelitev je napravil človek glede na svoje osebne koristi.

Zato bomo pri biodinamičnem vrtnarjenje izraza 'koristne'

in 'škodljive' živali uporabljali samo pogojno.

Nevretenčarji: pikapolonica (ličinka), tenčicarica,

muha trepetavka, muha goseničarka, najezdnik, plenilske

stenice, strigalice, bogomolke, hrošči krešiči in

brzci, pajki, pršice. To so plenilske živali, ki se hranijo z

različnimi listnimi ušmi, gosenicami in drugimi žuželkami

ter tako zmanjšujejo njihovo številčnost in vpliv

na gojene rastline (manj poškodb, manj bolezni).

Nasadimo cvetlice, ki bodo na naš vrt privabile koristne

žuželke: rman, vratič, koriander, ajda, komarček, melisa,

ožepek, kamilica, ameriški slamnik, marjetica.

Vretenčarji: krt, netopir, hermelin, podlasica, dihur,

domača mačka, jež, martinček, slepec, krastača, žabe,

močeradi, kače, ptice.

Za vse te koristne živali poskrbimo tako, da jim zagotovimo

življenjski prostor in hrano. Za sesalce pustimo v delu

vrta kup kamenja z vejami in vodo. Za netopirje pripravimo

netopirnice, za ptice gnezdilnice in krmilnice. Za žuželke

postavimo hotele za žuželke. Ne bojmo se kač, saj so

dejavne v glavnem ponoči, čez dan se skrijejo v zavetje.

11


UTRINKI

Talni 'škodljivci': strune, ogrčice, ogrci, bramor, voluhar in miši.

Stebelni 'škodljivci': kapusova muha, korenjeva muha,

čebulna muha, talne muhe, kapusova hržica.

Listni 'škodljivci': uši, grahov zavijač, bolhač, gosenice

sovke, koloradski hrošč, kapusov belin, pršice, resarji,

polži. Resarje privlači modra barva, zato teh barv na vrtu

nimamo (cvetje, oblačila, vrvice).

pripravki iz preslice, česna, jabolčnega kisa, bezgovih listov,

kopriv, kamilic. Napade pepelnate plesni zmanjšujejo

tudi čebulnice, ki rastejo v bližini (česen, čebula, drobnjak).

Siva plesen: Prepoznamo jo, ko listi ali plodovi gnijejo, na

propadlih delih pa postane sivkasto zelena plesen. Ukrepi:

skrb za čistočo, odstranjevanje obolelih delov rastline.

Uporabljamo žajbljev, kamilični ali kompostni pripravek.

Glivične bolezni

Bakreni krešič

Večina za svoj razvoj potrebuje primerno temperaturo od

20 do 28°C in vlago (upoštevajmo predvsem pri toplih

gredah in rastlinjakih: zračenje). Večina glivic se naseli

na eni družini rastlin, prezimijo v zemlji oz rastlinskih

ostankih, če naslednje leto ne najdejo gostitelja, propadejo,

ravno zato je potreben kolobar.

Zelo pomembno je, da rastline okrepimo, ko so v neugodnih

razmerah. Ko opazimo prve poškodbe, odstranimo

obolele dele rastlin ali cele rastline in jih sežgemo (higiena

orodja in rok). Preventivno lahko uporabimo številne doma

narejene pripravke (koprivno ali gabezovo prevrelko, kompostni

čaj) ali kupljene pripravke iz alg ali aminokislin.

Uporaba takih pripravkov je učinkovita, hkrati pa z njimi

ne škodimo drugim, koristnim organizmom v naravi.

Listna pegavost: krepitev rastlin z naravnimi pripravki,

pripravki iz mleka, jabolčnega kisa, kamiličnega čaja,

zdravljenje s čajem iz žajblja, timijana ali preslice.

Krompirjeva plesen: uporaba pripravka iz mleka in kamilic.

Ob napadu škropimo s pripravkom čebule, česna in žajblja.

Solatna plesen: solato vedno gojimo na drugi ali tretji

poljini, preventivno pripravki iz mleka in kamilic, ob napadu

pripravki iz čebule, česna, žajblja.

Glive plesnivke: sorodna solatni in krompirjevi plesni.

Postopamo enako kot pri le-teh.

Pepelaste plesni: ko opazimo plesen, rastline operemo,

peteršilj porežemo do srčnih listov, redno škropimo s

Tančicarica

Bela plesen: ukrepi - velja enako kot pri sivi plesni, prepoznamo

jo po vatastih prevlekah na odmrlih delih, po

navadi rastline čez noč propadejo, listi ostanejo zeleni,

plesen pa se vidi na steblih rastlin. Napada vse vrste, najpogosteje

fižol, solatnice, papriko.

Rja: prepoznamo jo po trosih, s katerimi si umažemo

prste, če se jih dotaknemo. Zaščita je povsem enaka kot

pri glivah plesnivkah.

Padavica sadik: povzroča jo več glivic, ki živijo v zemlji.

Če se padavica pojavi, izpulimo vse rastline, ki so že prizadete,

in del zdravih v okolici. Nato posevek izsušimo

in ga zalijemo z žajbljevim čajem. Vse sadike zalivamo

z razpršilkami, ne z zalivalkami. Seme preventivno namočimo

v žajbljev čaj, tudi zemljo zalivamo z žajbljevim

čajem, pravočasno prepakiramo in redčimo rastline. Potrebna

je higiena pri rokovanju z rastlinami! Ta bolezen se

pojavlja predvsem v rastlinjaku.

Virusi: Rastline postanejo neobičajne oblike, barve, se

gubajo, kodrajo, zvijejo. Vzrok so sesajoče žuželke ali pa

viruse prinesemo s semeni. Mnogo škode nam naredijo,

če je prisotno veliko vlage, če je suša in seveda nepravilna

prehrana. Mnogi virusi so na tobaku. Kadilci naj si

umijejo roke in pri delu z rastlinami naj ne kadijo.

Bakterije: bakterije napadejo rastline samo v vlažnem

vremenu. Znamenja so različna; v vlažnem vremenu

opazimo na listih pege, ki so posledica bakterij. Rastline

in plodovi gnijejo - mokro gnitje, oboleli deli smrdijo.

12


UTRINKI

Naravni pripravki za varstvo rastlin

Kemičnim pripravkom se lahko izognemo, če iz naravnih

sestavin izdelamo pripravke, ki bodo imeli podoben

učinek.

Zeliščni izvlečki: sveže ali posušene rastline namakamo

v hladni vodi.

Paradižnik: dve pesti zmečkanih rastlinskih delov za 2

do 3 ure namočimo v 2 l vode. Pripravek deluje proti gosenicam,

metuljem in bolhačem. Škropimo večkrat.

Čebula in njene sorodnice: 500 gr listov in čebul namočimo

v 10 l vode. Pustimo, da na soncu prevre, uporabimo

razredčeno 1:10. Deluje proti plesnim in bakterijam.Iz

narezane čebule lahko pripravimo čaj, ki ga uporabimo

Bogomolka

Zeliščna brozga: sveže dele (koprive, gabez, kompost)

rastlin namakamo 24 ur. Pri uporabi jo redčimo 1:10.

Njivska preslica vsebuje veliko kremenčeve kisline, zato

deluje proti glivicam in pršicam. Čaj iz njivske preslice

pripravimo tako, da 1,5 kg narezane sveže rastline damo

v 10 litrov vode in namakamo 24 ur, potem pa kuhamo

30 min. Ta čaj pustimo še 1 do 3 dni na prostem, potem ga

razredčimo na 10 x in s tem škropimo zemljo. Poškropimo

tudi gredice, pripravljene za setev, posebej še v rastlinjakih.

Zeliščni čaj: zelišča prelijemo z vrelo vodo, pustimo nekaj

časa in odcedimo.

Zeliščna prevrelka: rastlinske dele namočimo v vodi (1

kg svežih rastlin na 10 l vode), posodo zapremo z mrežo.

Večkrat jo premešamo, da dodamo kisik. Ob razpadanju

se tekočina prične peniti. Po določenem času se preneha

peniti in takrat jo precedimo in razredčimo na 10 X količine

vode za koreninske dele, za liste pa 1:20. Uporabimo

za zalivanje ali škropljenje. Vsebuje veliko dušika.

Gabezova prevrelka (napravimo enako) vsebuje veliko

kalija in nekaj dušika. V jeseni, ko čistimo z vrta, pripravimo

zeliščno prevrelko (kamilica, baldrijan, plešec,

regrat, preslica, čebulni in česnovi listi), jo damo v sod,

nalijemo vodo in pustimo čez zimo. Spomladi zalijemo

gredice pred setvijo.

Pelin: pripravimo lahko brozgo, prevrelko ali čaj (400 gr

pelina in 10 l vode). Škropimo rastline proti rji in gosenicam

(razredčimo 1:3).

Muha trepetavka

nerazredčenega (75 gr na 10 l vode). Narezan drobnjak

prelijemo z vrelo vodo in ohladimo. Uporabljamo 2 do 3

tedne, in sicer proti plesni na kumaricah in paradižniku.

Čaj iz kamilic: uporabimo ga za razkuževanje semen,

predvsem križnic. Lahko tudi škropimo po tleh, deluje

krepčilno, zmanjša pa tudi napad plesni.

Regrat: pripravimo čaj ali prevrelko, spomladi in jeseni

škropimo nerazredčenega. Pripravek krepi rastline in so

zato močnejše in odpornejše.

Hren: pripravimo kot čaj ali brozgo. 500 gr listov sesekljamo,

prelijemo z litrom vrele vode, mešamo 15 min, odcedimo in

razredčimo 1:1. Uporabimo pri zeleni plesni in moniliji.

Korenje: pripravimo čaj, z nerazredčenim zalivamo čebulo

proti čebulni muhi.

Ognjič: s čajem zalivamo rastline. Ima veliko koristnih

lastnosti, zdravi zemljo, krepi rastline.

Rman: pripravimo tako, da vzamemo pest rmanovih cvetov,

prelijemo z litrom hladne vode in pustimo stati 24 ur. Razredčimo

1:10 in škropimo rastline proti glivičnim boleznim.

Žajbelj: je zelo močan pripravek, ki uniči tudi koristne glivice

v tleh, zato ga uporabljamo previdno. Namesto čaja lahko

uporabimo tudi eterično olje (2 do 3 kapljice na 2 litra vode).

Uporabimo pri napadu krompirjeve ali solatne plesni.

Mleko: uporabimo nepasterizirano (surovo) mleko in ga

redčimo 1:1 (lahko redčimo tudi s kamiličnim čajem). Redno

škropimo, in sicer enkrat na teden ali celo pogosteje

v času, ko je nevarnost za plesen največja.

13


UTRINKI

Soda bikarbona: potrebujem 1 žlico sode, ki jo zmešamo

z 2 do 3 žlicami rastlinskega olja. Damo v 4 litre vode in

dodamo nekaj kapljic tekočega detergenta za posodo ali

kalijevega mila. Vse skupaj dobro premešamo ter dobro

omočimo rastline. Deluje kot fungicid pri zatiranju glivic

pegavosti, plesnivk in pepelnate plesni. Lahko ga uporabimo

tudi, ko plesni že napadejo naše rastline. Drugi način:

vzamemo 20 gr sode na 1 liter vode, dodamo veliko žlico

kalijevega mila (zaradi boljšega prijemanja). Škropimo 1 x

tedensko po močnem deževju ali dolgotrajni vlažni dobi.

Jabolčni kis: veliko žlico 5 % kisa zmešamo s 3 litre vode

in poškropimo. Lahko ga uporabimo pri različnih pegavostih

na listih (tudi na vrtnicah).

Kalijevo milo: je pol tekoče in zgleda kot med. Lahko

ga dobimo pod imenom 'sapokalin' v lekarni ali specializiranih

trgovinah s kemikalijami. 2% raztopina uniči

uši. Škropimo pravočasno, preden so listne uši skodrale

list, tedaj jih je nemogoče okopati z milnico in uspeh ni

najboljši. Kalijevo milo deluje tako, da zniža površinsko

napetost vode, ki ne odteče z voščene površine, kjer so

uši. Tako onemogoči ušem nadaljnjo pojedino na listih.

Milo najprej raztopimo v malo vode in nato dodamo še

preostalo vodo. Z raztopino ne škropimo sadnega drevja

v času cvetenja – opraševanje.

Pri biodinamičnem vrtnarjenju je potrebno veliko več potrpežljivosti,

iznajdljivosti in opazovanja rastlin ter neposrednega

življenja z njimi.

Če smo bili pozorni na vse, kar smo do sedaj povedali,

ter zagotovili prostor koristnim živalim na našem vrtu,

bomo vse lažje obvladovali.

Viri:

Darko Znaor, 1991: Čudežni biovrt, vrtičkarska univerza 1991.

Miša Pušenjak, 2013: Zelenjavni vrt, Kmečki glas.

Maria Thun, 1997: Praktično vrtnarjenje, Društvo Ajda, Ljubljana.

Plenilska stenica

Sekcija za

vinogradništvo in

vinarstvo v goriški Ajdi

Zmago Petrič

Ajda Goriška ima pod svojim okriljem tudi sekcijo

za vinogradništvo in vinarstvo, ki šteje pet članov,

vendar je kljub temu zelo pomembna, saj je toliko

kot članov tudi certificiranih vinogradniških kmetij

na Primorskem.

Delo v vinogradu in v kleti po principih biodinamike

je dokaj specifično. Še posebej je zahtevnost večja pri

večjih površinah. Pri klasični pridelavi vinogradniki

škropijo z raznimi sistemiki, ki jih ponuja »sodobna«

kemijska industrija. Ti pripravki ne delujejo samo

kontaktno in preventivno, ampak prodrejo v limfo rastline.

Na ta način je njihovo delovanje daljše, tudi 14

dni in več. Po tem času naj bi se delovanje sistemikov

zmanjšalo. Gotovo pa je, da se škropivo ne razgradi v

celoti, ampak ostane v trti - grozdju, okoliških rastlinah

in zemlji. Škropljenja s sistemiki opravljajo v obdobju

najbolj intenzivne rasti, ker je takrat ob neugodnem

vremenu možnost okužbe največja. Ostanki škropiva

pa se nekontrolirano spuščajo v podtalnico, v bližino

vodotokov ali pa morda v kanalizacijo. Če pa za škropljenje

ne uporabljamo vseh novodobnih pripravkov, je

potrebno delo v vinogradu zastaviti popolnoma na

novo. Tudi naši očetje in »nonoti« niso uporabljali sistemikov.

Moj oče je povedal, da so v času njegove mladosti

škropili le trikrat do štirikrat letno. Sprašujem se,

zakaj se danes običajno škropi od sedemkrat pa tudi

do dvanajstkrat letno.

Muha goseničarka

14


UTRINKI

Prepričan sem, da je do povečanja škropljenja prišlo

zaradi pretiranega gnojenja. Obilno gnojenje pa je

posledica težnje, da bi bil pridelek večji. V 70-ih letih

prejšnjega stoletja so začeli postavljati vinograde s prostovisečo

vzgojo (t.i. casarsa). Pri tej vzgoji so pridelki

bistveno večji in tudi manj kvalitetni. Trte imajo zaradi

velike obremenitve manjšo lastno odpornost, zato so

vinogradniki prisiljeni večkrat škropiti ali pa uporabljati

močnejše pripravke.

Gnojenje s komposti in zeleno gnojenje veliko pripomoreta

k zdravju rastlin. Rast se umiri in trte postanejo

same po sebi odpornejše na bolezni. Ob stalni uporabi

sodobnih škropiv namreč oslabi tudi imunski sistem

trt. To sem ugotovil, ko sem pred leti pričel obdelovati

sosedov vinograd. Škropil sem ga enako kot svojega,

vendar je bil v sosedovem napad bolezni tako močan,

da pridelka sploh ni bilo. V mojem vinogradu se oidij

sploh ni pojavil. Vinograda sta narazen samo sto metrov,

kar pomeni, da imata enake klimatske pogoje.

Podoben značilen primer je iz leta 2014, ki je bilo zelo

deževno, kar je tudi za vinogradnike problem. Kmetje

s klasično pridelavo so imeli velike težave zaradi

napada gnilobe. Pridelovalci iz naše sekcije smo imeli

teh težav bistveno manj. Škropljenje s 501 očitno zelo

dobro deluje v hladnejših in mokrih letih.

Kot ste iz zapisanega lahko ugotovili, imamo ob srečanjih

veliko tem za razpravljanje, seveda pa si izmenjamo

tudi svoje izkušnje. Naših srečanj se udeležuje tudi

dosedanja predsednica društva Ajda Goriška, Greta

Sorta, in seveda Franka Ozbič. Dolgoletne izkušnje

Ozbičeve so vedno dobrodošle, ima pa tudi še veliko

novih idej s področja biodinamike. Z njeno vzpodbudo

in pomočjo smo pripravili kar nekaj novih pripravkov,

ki jih uporabljamo v biodinamični pridelavi. Za

vinogradnike sta še posebej pomembna baker iz roga

in žveplo iz roga.

Kot vidite, nam dela ne bo zmanjkalo in tudi idej je še

veliko. Narava pa poskrbi, da niti dve leti nista enaki.

Zmago Petrič je predsednik sekcije za vinogradništvo in vinarstvo

pri Ajdi Goriška.

Biodinamična praksa,

geomantija in duhovna

znanost 2. del

Aci Urbajs

Po jesenski reviji Svitanje nadaljujem z zgodbo. Namen

je, da vas spodbudim k potovanju. Vesoljni viri so

neskončni, saj se po ugotovitvah kvantnih fizikov

vesolje širi vedno hitreje. In to s hitrostjo, ki je večja

od svetlobne hitrosti, tako da bodo oddaljene zvezde

ugasnile, ker njihova svetloba zamuja s hitrostjo širjenja

vesolja. Vesoljni prostor, vakuum ni prazen prostor,

temveč se v njem nenehno rojeva materija iz antimaterije

in obratno. Torej smo vsi neke vrste vesoljni popotniki.

Moderna znanost, s poudarkom na kvantni fiziki, se je rodila

v obdobju plodnega Steinerjevega delovanja na začetku

20. stoletja. Njihova odkritja pa danes dokazujejo prepletenost

materije in antimaterije, ki sta vedno v interakciji.

Drug zelo pomemben aksiom kvantne fizike je: če obstaja

pomnilnik z 1 GB(giga baytov) spomina, lahko s tem

spominom zapišemo samo eno zelo ostro sliko, ki jo lahko

poljubno povečujemo, a njena oblika ostaja ostra. Na

drugi strani pa z istim spominom posnamemo film, tj.

več zaporednih slik, ki nimajo ostrine prve, a vsebujejo

dogajanje, imajo svojo začetek, vsebino in konec.

Tudi človekov spomin ima podobne omejitve glede prostora

(lahko rečemo, da v možgane spravimo en GB podatkov).

Od našega višjega »Jaza« je odvisno, kako bomo v

življenju delovali: ali bomo osredotočeni le na eno področje

ali pa bomo pozorni na dogodke in delovanje celote.

S temi ugotovitvami se prebuja pozabljena ezoterična ali

duhovna fizika, ki je bila prezrta s strani materialističnega

pogleda na svet. Tako lahko sedaj ponovno gledamo

na Zemljo kot na organizem, ki ima svoje življenje in ritem,

a je s svojo popkovino večno vezana na izvir vesoljnega

duha, ki je neodkriti prostor Vesolja.

R. Steiner nas je opozoril, da nam pogled skozi mikroskop

da natančno sliko, ne pomaga pa nam razumeti življenja,

saj ne zrcali odnosov. Odnosov med duhom in materijo,

ki mora biti v ravnovesju, da lahko ljudje v popolnosti

izpeljemo svoje poslanstvo zemeljskega življenja.

Ena od starih ved raziskovanja pokrajine, prostora in bivanja

se imenuje geomantija. Od naše svobodne volje je odvisno,

če hočemo spoznati ta nadčutni, duhovni svet pokrajine.

Marko Pogačnik, geomant, pravi, da je potrebno za

15


UTRINKI

takšno razumevanje razviti poseben kozmično-univerzalni

jezik. Ljudje se sporazumevamo z besedami različnih jezikov.

A pokrajina, potoki, živali, rastline, angeli potrebujejo

drugačno sporazumevanje z nami. Ta jezik ni sestavljen

iz črk. Oblika ni besedna, temveč je čutna, zaznavna in se

razvija od dogodka, ko se nadčutna sila dotakne človeka;

kot statična elektrika, le zaznava je drugačna; kot pripoved

sanj, ali skiciranje znakov na papir, drugič spet kot pesem

ali bajka. Tako se duhovne sile preoblikujejo v kulturno,

umetniško obliko. Inspiracija je torej nekako kozmično uho,

ustvarjalnost in umetniško snovanje pa kozmična usta.

Ob razumevanju narave, da je le-ta manifestacija duhovnih

sil vesolja, si lahko predstavljamo začetek vsega kot

neskončen vir »izvir vesolja«, iz katerega teče energija,

pra-sila, prana; ta nenehno raste, saj se vesolje širi. To silo

zajemajo elementarna (vilinska) in duhovna (angelska)

bitja, ki pošiljajo preko arhetipskih slik in domišljije nam

ljudem, in sicer kot inspiracijo za ustvarjanje in snovanje.

Mnogi ljudje so gluhi za to komunikacijo. A če hočemo

kot biodinamiki razvijati kmetijo kot celosten organ, ki je

v interakciji s Kozmusom, se moramo učiti snovanja tudi

teh odnosov. Lepota kozmičnega sporazumevanja bogati

karmo kmetije in prinaša duhovni mir. Zadovoljstvo

kraja čutimo vsi: obiskovalci, živali, rastline in zemlja. Te

sile zadovoljstva se s kmetije vračajo nazaj v Vesolje in

tako skupaj dvigujemo kozmično zavest.

(Besedi veselje in vesolje sta si oblikovno zelo podobni.

Če zamenjaš e v o sta enaki.)

Odkar kmetujem na Rifniku, me notranji glas nagovarja h

klesanju kamnov. Rifnik je en sam kamen, na njem je več

vrst kamnov in kamen je bil pomemben pri izdelavi orodja,

utrjevanju bivališč, svetišč. Bil je prvi list, na katerega so

staroselci klesali pomenske zgodbe (kozmograme, piktograme).

Arheološke najdbe nam osvetljujejo to staroselsko

kulturo, ki se je časovno prepletala s prvo perzijsko civilizacijo.

A preteklost ni prekrita s preprogo časa, obstaja

dejavna preko duha kraja - Genius Locija. Tako arhetipske

slike čakajo na nas, da kozmična komunikacija steče.

Zaslišal sem en glas:

O kaplji ujeti v jantar

So vodne pare v oblaku zadrhtele,

se z vetrom poigrale,

a ko blisk prepara noč,

so kot dežne kaplje pa'le.

A pot nebesnih kapel tu še ni končana,

drsijo skozi nedra Zemlje,

ki vdihuje njihov hlad.

Čuti se pridih nebes,

ko zgodi se čarovnija,

da se seme čvrsto

zmehča kot zemlja v blato,

iz njega pa že žene kal.

Življenje teče.

V zemlji so se tudi korenine trte znašle.

Naredile pajkovo so mrežo,

so ujele dežno kapljo,

žejno jo popile,

jo pognale spet navzgor;

v liste, vitice, grozdiče,

vse do vina.

In ko rujno vince pijem,

Mislim, kaplja, nate,

ko spirala si mi obraz v poletni noči,

povezala nebo in zemljo si v krog življenja:

rojstva, rasti, zorenja, smrti,

spanja in prebujenja.

Tako spokojno zdaj ,

potujem od Zemlje k Soncu

Pesem se nadalje zgoščuje v sliko - kozmogram. Poiskal

sem kamen s podobno zgodbo. Začela se je s kotaljenjem,

drgnjenjem in brušenjem z drugimi kamni. Pesek,

ki je nastal, je voda spirala in naplavila v korito, ki ga je

prekrila zemlja in ga prežela kot mati otroka in to milijone

let, da postal je nov trden kamen peščenjak. Astralni

pojav drobljenja kamna v pesek se prepleta z zemeljskim

strjevanjem, kristalizacijo in rojstvom nečesa novega. In

ta prepletenost pojavov mu daje dobre lastnosti klesanja.

Kamen zdaj kot kozmogram ponovno pridobi novo astralnost.

Ne potuje več kot pesek z vodo, temveč duhovno.

Povezuje duh in materijo. Postane uho in usta Vesolja.

16

Z grudno zemljo so se zlile v

blato, luže, mlako.

A ko Mesec noč črno spremeni v srebro,

se predrami Zemlja v zvoku galaksije;

črički, žabe in škržati godejo po svoje,

a iz doline skladno se dviguje zvok v višave,

da Venera zasveti za takt svetleje.


Širimo obzorja

Osnove antropozofije

Duhovni ustroj treh

kraljestev narave

Brane Žilavec

Kadar gledamo na naravo, ki nas obkroža, vidimo

‘tu v fizičnem svetu štiri kraljestva, ki se razprostirajo

pred našimi čutili: mineralno kraljestvo, rastlinsko

kraljestvo, živalsko kraljestvo in kraljestvo človeka.

To je obče znanje. Poskusimo sedaj oblikovati bolj

natančno in jasno idejo o naravi teh kraljestev, kajti

le-ta nikakor ni dostopna navadnim ljudem.’ 1

Preden se lotimo te naloge, si moramo biti na jasnem, da

takrat, ‘ko preučujemo svet z višje perspektive, odkrijemo,

da je vse, kar obstaja na fizičnem nivoju, izraz sil, ki

izvirajo iz višjih svetov. V vsem, kar vidimo okoli nas, ležijo

skrite višje sile in višja bitja. Točno to dejstvo razloži

veliko raznovrstnost med bitji fizičnega sveta.’ 2

Naše raziskovanje v skrito duhovno ozadje treh kraljestev,

ki omogočajo naš obstoj, bomo začeli z dejstvom, da

so ta naravna kraljestva odsevana v duhovnem ustroju

človeka. ‘Ljudje imamo fizično telo, ki je v zunanji naravi

primerljivo z mineralom; potem imamo eterično telo,

ki je primerljivo z rastlino; in potem astralno telo, ki je

skupno tako živali kot človeku. Četrti član našega ustroja

je nosilec ega.’ 3

Moderna znanost raziskuje žive organizme, kot da bi imeli

zgolj fizično telo, ker ne ve, da ‘ima vse živo eterično telo.’ 4

Ena od ključnih razlik med tema dvema telesoma je v tem,

da je ‘znotraj sveta, ki se manifestira, fizično telo tisto, ki ima

enako naravo kot mineralni svet’ 5 in je zaradi tega razloga

‘podrejeno zakonom gravitacije – njegova težnja je, da ga

privlači proti zemlji. V nasprotju s tem eterično telo stremi

k temu, da ga privlači proti periferiji vesolja – kar pomeni

navzven v vse smeri. Normalno se znanstvene raziskave

ukvarjajo z relativno težo stvari; vendar je ta del organizma,

ki vsebuje težo, v direktnem nasprotju s tem, kar ni le brez

teže, temveč se trudi, da bi se rešilo zakonov gravitacije.’ 6

Ko opazujemo človeka, vidimo, da ‘eterično telo prežema

celotno fizično telo ter se ga mora smatrati za neke

vrste arhitekta fizičnega telesa. Vsi organi se vzdržujejo v

njihovi obliki s pomočjo tokov in premikov eteričnega telesa.

Fizično srce sloni na eteričnem srcu, fizični možgani

na eteričnih možganih itd. Eterično telo je organizirano podobno

kot fizično telo, vendar je bolj zapleteno. Medtem

ko obstajajo v fizičnem telesu ločeni deli, je v eteričnem

telesu vse v živem gibanju, ki se prepleta,’ 7 kajti ‘osnovna

značilnost eteričnega sveta je medsebojna povezava

vseh njegovih delov’ 8 – z drugimi besedami: na eteričnem

nivoju vpliva vsak del na vse druge! To značilnost

lahko prepoznamo na področju lastnega zdravja: zdravi

se počutimo le takrat, kadar so vsi deli našega organizma

v dobrem stanju, medtem ko se počutimo bolni, če le en

samcat del ne deluje, kot je treba.

Druga lastnost eteričnega telesa je, da omogoča rast. Na

primer, če opazujemo rast rastline, lahko vidimo, kako

‘živo seme ustvari steblo in list za listom – nenehno se dodajajo

novi listi. To je možno zato, ker ima rastlina eterično

telo, in ker je osnovni aktivni princip eteričnega telesa

ponavljanje. Kjerkoli se pojavi ponavljanje, deluje eterično

telo. Cvet, s katerim se rast rastline zaključi, je rezultat

drugega principa – astralnega telesa, ki obkroža rastlino.’ 9

Kaj so torej tipične značilnosti astralnega telesa? ‘Eterično

telo, ki je prepuščeno samemu sebi, mora ostati v stanju

trajnega spanja. Lahko tudi rečemo: eterično telo lahko

vzdržuje le stanje rastlinskega obstoja znotraj fizičnega telesa.

Prebujeno eterično telo je razsvetljeno z astralnim

telesom. Rastline so v trajnem stanju spanja. Nekdo, ki ne

presoja teh stvari natančno, lahko zlahka pade v zmoto

in pripiše tudi rastlinam neko vrsto zavesti, ki je podobna

živalim in ljudem v njihovem budnem stanju. Vendar

se to lahko zgodi le, če ima ta oseba nejasno idejo o naravi

zavedanja. Njihov argument je, da se v primeru, ko

se uporabi določena zunanja spodbuda, rastlina odzove

17


ŠIRIMO OBZORJA

z določenimi premiki, podobno kot pri živalih. V primeru,

ko rastline skrčijo svoje liste, če deluje na njih določen

zunanji dražljaj, se govori o občutljivosti rastlin. Vendarle

lastnost zavedanja ni v tem, da se bitje odzove na določene

dražljaje, temveč v tem, da bitje izkusi nekaj v svoji notranji

naravi, kar doda k samemu odzivu nekaj novega. V

nasprotnem primeru bi lahko govorili o zavedanju tudi,

kadar se kos železa razširi pod vplivom vročine. Zavedanje

je prisotno samo takrat, ko zaradi učinka vročine, bitje

izkusi v svoji notranjosti bolečino’ 10 ali ugodje. To je razvidno

iz dejstva, da ‘medtem ko rastlina ne zakriči, ko se

nanjo izvede določen zunanji vtis, se žival izrazi s krikom

– kar pomeni, da zunanji vtis proizvede notranjo izkušnjo.

Okultno videnje nam razkrije, da je takšno notranjo

doživetje možno le takrat, ko je prisotno astralno telo.’ 11

Ampak zavedanje še ni samozavedanje. Sposobnost pravega

samozavedanja je možna le, kadar ima bitje sposobnost

razmišljanja – tako kot je to v primeru ljudi – ki

omogoča premišljevanje o lastnih dejanjih, čustvih in razumevanju

stvari in pojavov. Dodatni učinek je, da ‘s pomočjo

samozavedanja človek prepozna samega sebe kot

neodvisno bitje, ki je ločeno od vseh drugih.’ 12

Če sedaj povzamemo osnovne opise štirih kraljestev

narave v odnosu do štirih teles, dobimo naslednjo

razpredelnico: 13

Običajen abstraktni materialist današnjega dne pravi:

Samo to, kar vidimo v primeru živali z našimi fizičnimi

očmi, je dejstvo – kadar oblikujemo koncept volka ali

ovce, je to zgolj ideja. Za okultista temu ni tako; to niso le

ideje, ki živijo znotraj nas, to so slike, ki odsevajo nekaj

resničnega, kar pa ni na fizičnem nivoju, ampak v nadčutnem

svetu. Svet, v katerem najdemo skupinske Jaze

živali, imenujemo astralni svet.’ 14

Potemtakem ‘je skupinski ego živali v astralnem svetu.

Od vsake posamične živali se razteza neke vrste podaljšek

njenega bitja v astralni svet; v tem svetu se ti podaljški

združijo in oblikujejo oblačilo oz. pokrivalo živalskega

Jaza. Ti skupinski Jazi živijo kot edinstveni posamezniki

na astralnem nivoju, tako kot živijo tu na fizičnem nivoju

posamezni Jazi ljudi.’ 15

Če sedaj pogledamo rastline, bomo opazili, ‘da v fizičnem

svetu ne najdemo pri rastlini ničesar drugega kot njeno

fizično in eterično telo. Samo zaradi tega dejstva rastline

ne zavpijejo, kadar jih ranimo. Če raziskujemo z okultnim

vidom, odkrijemo nekaj zelo značilnega v odnosu do rastlinskega

kraljestva – odkrijemo, da obstaja bolečina celo

v rastlinskem svetu. Le-ta se zagotovo občuti, kadar pulimo

rastline iz zemlje skupaj s koreninami. Skupinski organizem

Zemlje občuti bolečino, ki je podobna tisti, ki jo

občutimo, kadar se lasje izpulijo iz našega telesa.

Sedaj si lahko zastavimo naslednje vprašanje: Ali to pomeni,

da živali nimajo Jaza oz. ega? Ne, temu ni tako,

kajti ‘v svetu nadčutne narave lahko odkrijemo ego živali.

Tam se pojavi kot realnost, vendar pa se v fizičnem

svetu ta živalski ego ne pojavi kot individualnost. V tem

svetu ga lahko prepoznamo samo, če usmerimo našo pozornost

na skupino živali – na skupino volkov ali ovc itd.

Tako kot pripada ena duša našima dvema rokama, našim

desetim prstom in našima nogama – duša, ki ima v sebi

svoj lasten ego – prav tako ima skupina živali iste vrste v

lasti takšne vrste ega, ki ga ne najdemo v fizičnem svetu;

le-ta se zgolj razodeva in manifestira v fizičnem svetu.

18

Z rastjo rastlin je povezano tudi zavestno življenje druge

vrste. Poskusite si predstavljati, kako se spomladi poganjki

rastlin vzpenjajo iz zemlje kvišku; to kaljenje in

brstenje se ujema z razpoloženjem določenih duhovnih

bitij, ki pripadajo Zemlji in sodelujejo v njeni duhovni

atmosferi. To razpoloženje si lahko predstavljamo, če ga

primerjamo z zaznavo, ki jo ima nekdo zvečer v trenutku,

ko preide iz budnega stanja v spanec. Tako kot v tem

primeru zavedanje postopoma ugaša, ravno tako občutijo

določeni duhovi zemlje takrat, ko rastline spomladi

klijejo. In v postopnem venenju in odmiranju rastlinskega

sveta imajo določena duhovna bitja, ki si povezana z


ŠIRIMO OBZORJA

duhovno atmosfero Zemlje, enako občutenje, kot ga ima

človek, kadar se zjutraj prebudi.

Tako lahko rečemo: Obstajajo določena bitja, ki so povezana

z zemeljskim organizmom, ki imajo enaka občutja,

kot jih ima naše astralno telo, ko zaspimo in se prebudimo.

Vendar ne smemo tega primerjati na abstrakten

način. Seveda bi se zdelo mnogo bolj pravilno, če bi primerjali

spomladansko prebujenje narave s prebujenjem

obrniti k središču Zemlje. Dejansko se Zemlja, ki sicer sooča

človeka zgolj s svojo materialno zgradbo, s pomočjo

jasnovidnega pogleda razširi do organizma, ki ima svoj

Jaz v lastnem središču; ta Jaz vključuje vse rastlinske

Jaze. Zemlja je s pomočjo svojega Jaza prežeta z dušo in

na isti način, kot je vaša glava pokrita z lasmi, ki rastejo

iz vašega bitja, tako rastejo rastline iz zemeljskega bitja in

pripadajo njenemu celotnemu organizmu. Kadar nekdo

človeka – in jesensko odmiranje rastlinskega sveta s prehodom

v spanje – ampak resnica je nasprotna: bitja, ki jih

sedaj preučujemo, občutijo neke vrste prebujenja v jeseni

in določeno vrsto uspavanja, ko se spomladi pojavijo rastline

iz zemlje. Ta bitja niso nobena druga kot astralna

telesa rastlin, ki jih najdemo v istem okolju kot skupinske

duše živali. Astralna telesa rastlin se nahajajo na t.i.

astralnem nivoju.’ 16

Sedaj bi se lahko zastavilo naslednje vprašanje: ‘Ali imajo

takšna nižja bitja, kot so na primer rastline, tudi ego? Da,

rastline imajo tudi ego. Predstavljajte si površino Zemlje,

na kateri rastejo rastline; predstavljajte si korenino

rastline, steblo, liste in cvetove. To, kar raste, vsebuje le

fizično in eterično telo. Iz tega dejstva ne smemo priti do

zaključka, da astralnost, ki je aktivna v nas in živalih, ne

deluje v rastlinskem svetu. Za odprto oko jasnovidca je

rastlina obkrožena z žarom, ki izvira iz astralne snovi.

To je tisto, kar poleg ostalega sodeluje pri razvoju cveta.

Medtem ko rastlina raste od lista do lista zaradi vpliva

eteričnega telesa, se njena rast preneha z oblikovanjem

cveta s posredovanjem astralne snovi, ki jo obkroža.

Poleg tega je z rastlino povezano še nekaj drugega - to je

njen ego. Če želimo najti ego rastline, ga moramo iskati

v središču Zemlje. Tam se najde Jaz vseh rastlin; to je

pomembna resnica. Medtem ko vidimo živalske Jaze v

okolici Zemlje, se moramo v primeru rastlinskih Jazov

izpuli rastlino s koreninami vred, to zaboli celo Zemljo -

duša rastline občuti bolečino. To je dejstvo. Po drugi strani

si ne smemo predstavljati, da zemlja občuti bolečino,

ko utrgamo cvet; zadeva je ravno nasprotna. Na primer,

ko v jeseni žanjec kosi žito, jasnovidec vidi velike tokove

občutij ugodja, ki se pretakajo nad zemljo. Ugovori temu,

ki slonijo na moralnem vidiku, tu ne veljajo. Kajti Zemlja

uživa, ko preda to, kar pridela na svoji površini; občutenje

zadovoljstva ima tudi takrat, ko se živali gibljejo preko

njene površine in se pasejo - zelo podobno temu, kar

doživlja krava, ko teliček sesa njeno mleko. To je absolutno

okultno dejstvo. Občutenje Zemlje, ko rastline rastejo

iz nje in so obsijane z astralnim telesom, je enak občutju

živali, ko proizvajajo njihovo mleko. To niso le primerjave,

ampak dejstva.’ 17

Potemtakem ‘moramo potrditi tudi obstoj rastlinskega

ega, kadar jih opazujemo okultno. Le-tega odkrijemo

prav tako kot skupinski Jaz – kot nekaj, kar pripada celi

skupini ali vrsti rastlin, tako kot je to v primeru skupinskih

Jazov živali – vendar pa bi zaman iskali skupinske

Jaze rastlin v isti sferi, kot so astralna telesa rastlin in skupinski

Jazi živali. Zato se moramo dvigniti iz astralnega

nivoja v svet, ki ga zaznavamo kot višjega. Le v takšnem

svetu lahko odkrijemo skupinske Jaze rastlin. Ko raziskujemo

ta svet, mu lahko spet damo ime. Za nas je ta

svet najprej značilen po tem, da so v njem skupinski Jazi

rastlin, čeprav je poleg njih v njem še veliko drugega. Ta

svet imenujemo duhovni oz. božanski svet.’ 18

19


ŠIRIMO OBZORJA

Sedaj bomo nadaljevali z ‘navidezno brezživljenjskimi

bitji, ki pripadajo mineralnemu kraljestvu. Najprej je bilo

rečeno, da ti minerali nimajo na Zemlji svojega lastnega

eteričnega telesa niti astralnega telesa in ega. Ampak to je

res samo za fizični svet. To je treba vedeti, če hočemo jasno

razumeti to, kar se dejansko dogaja tu na fizičnem nivoju.

Sedaj si predstavljamo, da nekdo reče: Mineral je nekaj,

kar nima ničesar drugega kot fizično telo. Ta izjava je enako

napačna, kot bi bila po drugi strani resnična, če bi nekdo

izjavil: Mineralno kraljestvo je nekaj, kar ima na fizičnem nivoju

samo fizično telo. Kajti v luči pristne metode duhovnega

opazovanja odkrijemo, da nima tukaj na fizičnem nivoju

mineral ničesar več kot fizično telo. Če želimo najti njegovo

eterično telo, se moramo dvigniti na astralni nivo.’ 19

Zato ‘se nam mineral zdi kot anorganski, brez življenja.

Po drugi strani pa je njegovo eterično telo v istem svetu, v

katerem so skupinski Jazi živali in astralna telesa rastlin.

Tako spoznamo dolgotrajno življenje mineralov - rud in

podobnih oblik - njihovo rast in samorazvoj; na kratko, na

astralnem nivoju se seznanimo z raznimi oblikami mineralnega

življenja na našem planetu. Ko naletimo na posamični

mineral, se učimo prepoznati, da ni zelo drugačen

od naših lastnih kosti mineralne sestave, ki so še vedno

povezane z našim življenjem. Na takšen način je tudi vse

mineralno povezano z živim bitjem, vendar se lahko to

bitje odkrije samo na astralnem nivoju. Eterično telo minerala

se potemtakem najde na astralnem nivoju.’ 20

Če nadaljujemo z našim raziskovanjem, odkrijemo, da

‘ima mineral tudi astralno telo. Vendar se to telo ne more

najti na astralnem nivoju, temveč se mora iskati v nižjih

predelih Devahana. 21 Zamislimo si, da opazujemo kristal

tu na Zemlji. Z jasnovidnim pogledom lahko odkrijemo

eterično telo, ki daje življenje njegovemu fizičnemu telesu,

v astralnem svetu. Še vedno pa ni možno tam zaznati,

da katerakoli poškodba, ki se jo povzroči mineralu,

povzroči tudi bolečino. Radost in veselje, bolečino in

trpljenje mineralov se lahko najde le na duhovnem nivoju,

v Devahanu - vendar popolnoma drugače od tega, kat

si to običajno predstavljamo.’ 22 ‘Ko se v rudniku drobijo

skale, se na astralnem nivoju ne opazi nobene zaznave

tega dogajanja; na duhovnem nivoju pa je takoj razvidno,

da se takrat, ko se skale drobijo in njeni delci letijo na

vse strani, dejansko pojavi nekaj podobnega kot občutje

ugodja, neke vrste uživanja.

Tovrstno občutenje je v nasprotju s tem, kar bi v takem

primeru občutili ljudje in živali. Če bi bili le-ti raztreščeni

na kose, bi občutili bolečino; pri mineralih je to ravno

nasprotno. Ko je mineral zdrobljen, se zaveda občutja

ugodja. Če opazujemo s pogledom, ki je usmerjen v duhovni

svet, kako se iz vode oblikujejo kristali, vidimo,

da to povzroča bolečino. To se dogaja v mineralnem

življenju vedno, kadar se tekočine s pomočjo kristalizacije

oblikujejo v trdne snovi. To se je dejansko dogodilo

naši Zemlji, ki je bila v določenem času v mehkejšem, bolj

tekočem stanju. Trdna snov se je postopoma oblikovala

iz tekoče snovi in sedaj lahko hodimo po trdni osnovi, ki

jo lahko orjemo. S tem Zemlji ne povzročamo bolečine;

le-ta občuti ob tem ugodje. Ampak bitjem, ki so povezana

z Zemljo, in ki kot astralno kraljestvo pripadajo planetu,

ni ugajalo, da so se morala tesno povezati skupaj z namenom,

da lahko postane človeško življenje možno na

našem planetu. Bitja, ki se kot astralna telesa nahajajo v

ozadju kamenin, morajo prestajati nenehne bolečine. V

mineralnem kraljestvu bitje trpi, medtem ko se Zemlja

strjuje. Vse to se dogaja v tistih bitjih, ki se nahajajo v

ozadju mineralnega kraljestva kot njihovo astralno telo,

in ki jih lahko odkrijemo v Devahanskem svetu.’ 23

Kako pa je v primeru Jaza minerala? ‘Dejanski ego, resnični

skupinski ego mineralnega kraljestva se mora iskati v

višjem svetu, ki ga bomo imenovali višji duhovni svet.’ 24

‘Le na višjem miselnem nivoju lahko najdemo ego minerala

- od tu je mineral voden s svojim Jazom. Če si želite

ustvariti približno sliko tega odnosa, si morate reči: Poizkusil

si bom zamisliti človeka, čigar jasnovidnost seže tako

daleč, kot je višji Devahan. Takemu jasnovidcu se bodo minerali

zdeli podobni nohtom človeka - videli se bodo kot

nohti bitij, katerih ego prebiva v višjem duhovnem svetu.

Nohtov brez človeka si ne moremo zamišljati; enak pristop

se mora uporabiti tudi pri mineralih. Na duhovnem nivoju

pripada osebnosti minerala ne samo en mineral, temveč cel

sistem mineralov, ravno tako, kot - rečeno v prispodobi -

vaši nohti nimajo vsak zase ločene duše.’ 25

Med človeškim in mineralnim Jazom obstaja pomembno

nasprotje. ‘Kjerkoli se nahaja človek, je človeški Jaz vedno

v njegovem središču, medtem ko je mineralni Jaz vedno

na periferiji – točno nasprotno kot pri človeku. Mineralni

Jazi tvorijo obod Zemeljske oble.’ 26

Če hočete razumeti te razlage, ‘potem se morate v celoti

osvoboditi predstave, ki enači to, kar imenujemo astralno

telo nekega bitja z astralnim svetom. Kar se tiče mineralov,

se njihovo astralno telo mora iskati v Devahanu; po

drugi strani pa je njihovo eterično telo v astralnem svetu.

Skupinski Jazi živali so na astralnem nivoju in njihova

astralna telesa na fizičnem nivoju. O svetu, ki ga poznamo,

moramo reči: To, kar prepoznamo kot posamične

principe bitij, ne smemo enačiti s svetovi, ki so iste narave,

temveč se moramo navaditi, da bodo obstajale razlike

v primeru raznovrstnih bitij.’ 27

Tu je sedaj povzetek tistih principov mineralov, rastlin in

živali, ki skupaj s prvo razpredelnico predstavljajo celotno

sliko skritega duhovnega ustroja teh treh kraljestev narave.

20


ŠIRIMO OBZORJA

‘Točno takrat, ko govorimo o tako zahtevnih zadevah,

se moramo od samega začetka truditi, da spoznamo, da

se resnični cilj ne more doseči, če verjamemo, da se lahko

koncept, ki ga posedujemo - tako rečeno - zapiči kot

kol v zemljo in se potem pusti tam zakoreninjen. To je

morda še možno znotraj fizično-zaznavnega sveta, kajti

tu stvari stojijo ena zraven druge; tu obstaja ločitev med

njimi, tako kot so ta knjiga, ta kos krede, vrtnica itd. različne

in ločene ena od druge. V takem primeru je možno,

da se priloži misel k enemu objektu, kajti potem, ko smo

nekaj poimenovali, smo gotovi, da imamo pred nami nekaj

posebnega in omejenega. Ampak če se preselimo na

astralni nivo - v svet, ki je takoj onkraj našega sveta, in ki

ga prežema kot tisti, ki mu je najbližji - potem odkrijemo,

da temu ni več tako, kajti v astralnem svetu obstaja večno

gibanje.

Če opazujemo astralno telo človeka, ki lebdi okoli njega

kot njegova avra, in ki je izraz njegovih strasti ipd., bomo

opazili, da je to človeško astralno telo v nenehnem gibanju

- v njem vidimo plimo in oseko, dviganje in upadanje

barv in oblik, ki se neprestano spreminjajo, kajti v vsakem

trenutku zažarijo nove barve in druge izginejo. To odkrijemo

v primeru človeka. Vendar obstajajo druga bitja, ki

se vrtinčijo na astralnem nivoju. Njihova astralna telesa

se tudi spreminjajo, kajti v vsakem trenutku imajo drugačno

obliko, barvo ali svetlobno energijo. Vse, kar je na

astralnem nivoju, je stalna manifestacija notranje narave

teh bitij. Mi se bi prav gotovo znašli v težkem položaju,

če bi na astralnem nivoju uporabljali toge, nespremenljive

misli fizičnega sveta. Namesto tega se moramo naučiti, da

se prilagodimo gibljivosti teh oblik – pridobiti si moramo

gibljive misli. Sposobni moramo biti, da uporabimo koncept

enkrat na ta način in enkrat na drug način.’ 28

Sposobnost živega mišljenja ni nujen pogoj samo za pravilno

raziskovanje astralnega oz. duševnega sveta, temveč

jo še v večji meri potrebujemo, ko vstopimo v duhovno

področje, v Devahan. Kadar se bolje seznanimo s

temi nadčutnimi svetovi, kjer najdemo eterične, astralne

in duhovne principe živali, rastlin in mineralov, spoznamo,

kako malo v resnici vemo o teh treh t.i. nižjih kraljestvih

narave, o katerih nam je na voljo ogromno število

podrobnosti, ki so jih odkrile naravoslovne vede. Potem

bomo morda v razpoloženju začudenja izjavili: ‘Resnična

skrivnost sveta ni neviden svet, temveč to, kar vidimo!’ 29

Ali bolj natančno rečeno: nevidno, ki obstaja v ozadju

tega, kar vidimo.

Opombe:

1, 2, 19, 22, 25, 28 Steiner, The Elementary Kingdoms, Munich, 4.12.1907

3 Steiner, Rosicrucian Esotericism, Budapest, 5.06.1909

4, 6 Steiner, An Outline of Anthroposophical Medical Research, London, 1924

5, 7, 10 Steiner, An Outline of Occult Science

8 Steiner, vir neznan

9 Steiner, Rosicrucian Esotericism, Budapest, 5.06.1909

11 Steiner, The Spiritual Beings in the Heavenly Bodies and in the Kingdoms

of Nature, Helsinki, 11.04.1912

12 Steiner, Theosophy

13 Za osnovni opis štirih teles glej tekst Štiridelna narava človeka, www.

newfoodculture.info

14 Steiner, The Spiritual Beings in the Heavenly Bodies and in the Kingdoms

of Nature, Helsinki, 11.04.1912

15, 17, 26 Steiner, Universe, Earth and Man, Stuttgart, 6.08.1908

16, 18, 20, 23, 24, 27 Steiner, The Spiritual Beings in the Heavenly Bodies and in

the Kingdoms of Nature, Helsinki, 11.04.1912

21 Devachan (Sanskrt ‘Deva’, bog; tibetanski ‘chan’, dežela) je indijski izraz,

ki ga je uporabljal Steiner v njegovih predavanjih teozofom. Antropozofski

prevod je: duhovni svet (nastanjen z različnimi duhovnimi

bitji). Obstaja sedem različnih stopenj ali polj delovanja Devahana, ki

se občasno delijo na nižji in višji Devahan. Te stopnje niso določena

‘področja’ ampak okoliščine oz. stanja v življenju duše in duha. Te sfere

obstoja niso dostopne našim fizičnim čutilom, čeprav so tesno povezana

s fizičnim svetom.

29 Oscar Wilde (1854-1900) irski dramatik, novelist in pesnik

The Spiritual Constitution of the Three Kingdoms of Nature

Here in the physical world we find minerals, plants

and animals. Minerals contain only the physical

body; plants contain the physical and the etheric

body; animals the physical, the etheric and the astral

body. This doesn’t mean that these beings don’t have

any higher bodies. However, they can be found only

in the supersensible realms. With clairvoyant vision

we can see on the astral plane: the etheric bodies of

minerals, the astral bodies of plants, and the groupegos

of animals. In the lower spiritual world we find

the astral bodies of minerals and the group-egos of

plants. And in the higher spiritual world we can see

the egos of minerals.

21


ŠIRIMO OBZORJA

Kapital in duh 2. del

Samo Simčič

22

Totalni kapitalizem

Nič ni bolj človeškega kot sposobnost avtonomnega

mišljenja. Zavest o tem omogoča človeku, da

prepozna svoje instinkte in svojo naravo ter ustvarja

misli, ki neodvisno od teh razkrivajo bistvo pojavov

sveta in življenja ter človeka samega.

Narava se ne razvija, temveč ponavlja v svojem krogotoku.

Impulz razvoja je v človeku. Ta je seme svetovnega

razvoja. V toku človeške zgodovine se je zgodilo,

da je kapital postal temeljno orodje razvoja. S pomočjo

kapitala udejanjamo duha.

Duh človeške civilizacije in kulture se razvija iz stopnje

v stopnjo. Izvir evropske kulture je stara Grčija. Pred

tem je visok duhovni razcvet doživljal stari Egipt. Iz

stare Grčije se je impulz razvoja selil preko Rima proti

evropskemu zahodu. V prvih stoletjih novega veka

se je okrepila moč Anglije, od koder so izšli impulzi

za tehnični razvoj in svetovni imperij v obliki kolonialnega

gospostva. Ta impulz se je nadalje oblikoval v

Severni Ameriki. Tehnika in ekonomija sta postala gonilno

sredstvo civilizacijskega razvoja. Ko se je zrušil

kolonialni sistem, se je v ves svet razširil impulz globalnega

ekonomskega imperija. Ekonomski miselnosti

se je morala podrediti tudi kultura.

V 18. stoletju so se državniki, vidne individualnosti,

umetniki, cerkveni dostojanstveniki, bogati meščani in

imetniki kapitala združevali v tako imenovanih ložah,

kjer so gojili vrednote civilizacije na osnovi svobodne

gradnje človekovega duha. Podlaga za to delo so bile

simbolne slike, ki so izhajale iz izročila Starega Egipta,

iz manihejstva in iz tajnih figur Christiana Rosenkreutza.

V teh simbolnih ključih je zajet ves človeški razvoj.

Del teh lož se je tesno povezal z nastajanjem tedanjega

bančnega kapitala. To ni bil slučaj. Upravljanje z bančnim

kapitalom jim je bilo zaupano, ker so razpolagali

z omenjenimi ključi, da bi s kapitalom kot orodjem

smiselno usmerjali razvoj. Do tedaj je razvoj določalo

nastajanje pravnih sistemov, samostani in plemstvo pa

so negovali vire kulture.

Sedež omenjenih lož je v tako imenovanem 'zahodnem

svetu'. Visoki krogi, ki upravljajo svetovni kapital in

ki so jim dani ključi svetovnega razvoja, razpolagajo z

močjo, ki si jo je komaj mogoče predstavljati. V interesu

te moči vodijo finančne tokove. Kapital je vse, kar

je mogoče uporabiti za določen cilj, tudi sposobnosti

posameznih ljudi in narodov. Kapital mora vplesti človeškega

duha v razvoj, vprašanje je le, kako to počenja

in kako omenjeni visoki krogi razumejo človeški

razvoj. Moč lahko bolj ali manj izpridi človeka, mogoče

pa je z njo ravnati tudi z visoko mero odgovornosti.

Trije miselni tokovi

Stari Egipčani so neposredno verjeli svojim veličastnim

razodetjem sveta, smrti in življenja, stari Grki pa so o

tem razmišljali in si zamišljali načela sveta, smrti in življenja.

Tako so ustvarili pojme in filozofijo. Jasni in čisti

pojmi so apolinični duh. Ko se je ta duh širil proti Rimu

in zahodu, so jasni in čisti pojmi izgubljali svoj prvotni

življenjski impulz in postajali suhi. Svet in življenje so

predstavljali vedno bolj kot samodejni, mehanični tok.

Na zahodu so nastale predstave sveta, kot da je ta mehanizem

energij. To je danes samoumevno razumevanje

življenja. Po teh predstavah uresničuje človek impulze

svoje energije, kar lahko izrazimo z besedicama v angleščini:

'Do it!' (Stori to!) To je hkrati zahodno pojmovanje

človeške svobode. Danes se razvoj sveta pomika z zahoda

na vzhod. Srednja Evropa si ob takšnem pojmovanju


ŠIRIMO OBZORJA

svobode (do it) zastavlja vprašanje: 'Kaj, kako in čemu to

storiti?' Prepustila se je miselnemu toku z Zahoda, vendar

v njej kali preverjanje človeških impulzov. Uveljavlja

higieničnega duha ali etičnega individualizma. V duhu

Srednje Evrope je človek svoboden, ko neodvisno od

tega, kar mu veleva njegova narava, ustvarja s svojo moralno

fantazijo človeško bistvo. Človek ni samo 'natura',

temveč in predvsem 'kultura'. V razvoj pa je odločilno

posegla ekonomija, ki jo je omogočil stroj, ki ga poganja

energija, ter določila kulturi drugotno mesto.

Danes občutimo stisko, ki prihaja nad človeštvo zaradi

splošnega uničevanja življenjske podlage. Kdor se zaveda

tega občutka, doživlja njeno globoko poseganje v

človekovo notranjost. Tu najdemo speče plasti našega

bitja, ki jih lahko prelevimo v življenjske sile višje človekove

osebnosti. Takšna notranja preobrazba obstaja

šele v kaleh, te pa so že danes močno izpostavljene

okolju in globokemu razkolu: če jih ne prebudimo,

bodo človeka potegnile v prepad, če pa se jih vedno

bolj zavedamo, postajajo rast našega etičnega bistva.

To je tretja miselna sila v svetu.

Visoki krogi, ki so povezani s tokovi kapitala, uporabljajo

svojo moč tudi tako, da obračajo te tri miselne

sile v svojo korist. Vedo, da kapital niso samo finance,

temveč tudi viri človeškega duha. Podatki o njih so temeljnega

pomena. Ko bodo materialni viri izčrpani, bo

človeštvo moralo razviti nove ustvarjalne sile za preživetje.

Tudi te sile so kapital. Računi teh krogov segajo

daleč v prihodnost. Da smrt ni nekaj dokončnega, ni

tudi zanje nikakršna teorija, zato jemljejo v zakup tudi

to, kar presega naše rodove.

Bitje kapitala

V smislu mehaničnega razumevanja sveta je kapital

'tok energije'. Izraz 'energija' se vedno pogosteje uporablja

tudi za duševne tokove in delovanje duha. Je kakor

brezosebni mehanizem. V tokovih kapitala sodelujejo

interesi, občutki in instinkti ljudi ter tako postajajo

njihov odsev. Vendar to ni samo odsev, temveč organizem

številnih tokov človeškega značaja. Kapital je vsrkal

človeški značaj, ne pa osebnosti, in črpa 'hrano' v

dušah ljudi. Je sam svoj subjekt in nepredvidljiv, kljub

še tako točnim računom. Vendar nima zavesti o sebi.

Njegovo mišljenje je računalniško mišljenje, s katerim

nadzoruje samega sebe. Kapital je animiran s človeško

naravo, z matematično logiko in računalniško tehniko

pa mehaniziran. Obseg njegove animiranosti in mehaniziranosti

je tolikšen, da se je dvignil nad človeka in ga

ni več mogoče povsem obvladati. V kapital se je naselilo

nekaj kakor avtonomno bitje, ki je pametnejše in v

zaznavanju finejše od ljudi. Ker pa nima zavesti o sebi,

mu je mogoče toliko vladati, kolikor obvladamo zavest.

Možnosti

Kakšne so možnosti posameznika in posameznikov v

globalno vodenem svetu? Ozremo se lahko v neposredno

in vsakdanjo stvarnost. Kaj kupujemo in kje?

Kdo je proizvajalec tega, kar kupujemo, kdo opravlja

storitve za nas? Kakšna so merila proizvodnje (npr.

ekološka, humana)? Pri kateri banki imamo svoj račun?

Ali vlaga banka kapital v špekulacije? V katera

in kakšna podjetja? In če imamo svoje podjetje ali svoj

zavod, izprašajmo svojo vest, kako poslujemo in ali je

naša vest resnično svobodna, namreč svobodna v srednjeevropskem

smislu, preverjena z notranjo higieno?

Z denarjem ali s kapitalom, ki nam je na voljo, kreditiramo

finančne in proizvodne tokove. Ti so odvisni

od zavesti in ravnanja posameznikov. Posamezniki se

lahko v tem smislu tudi organizirajo in kupujejo pri

ponudnikih, ki jih sami izbirajo.

Obstaja načrt, po katerem naj bi imel vsakdo dostop do

finančnih tokov - tako kot sicer borzni agenti. To naj bi

bilo v skladu z demokratičnimi načeli. Toda to pomeni,

da se bo vsakdo okoriščal s kapitalom in špekulacijami

drugih, ker pa je kapital brezoseben, ne bo vedel,

komu povzroča škodo. Nastal bo položaj, v katerem

bo vsakdo deloval zoper druge, vsi pa zoper vsakogar.

Obstaja možnost ustvariti takšne zveze ali skupnosti

proizvajalcev in potrošnikov, ki omogočajo za okolje

in kulturo zdravo proizvodnjo. Te zveze lahko znotraj

svoje organiziranosti poslujejo z lastnim denarnim

sistemom, ki ni v nobeni zvezi s siceršnjimi finančnimi

tokovi. Razpolagali bi z lastno denarno enoto. Za

zunanje odnose bi seveda uporabljali običajno valuto.

Tako se je mogoče zaščititi pred možnimi finančnimi

polomi, ki so posledica špekulacij z dobičkom. Mogoče

je tudi ustanoviti alternativno banko, ki ne posluje

zgolj po načelu ustvarjanja dobička, temveč po ekoloških

in humanih načelih vlaganja in vrednotenja kapitala.

Z domišljijo je mogoče ustanoviti majhne enote

za poslovanje s kapitalom, v katerih se posamezniki

povežejo z jasnim skupnim in etičnim interesom, ker

pa lahko na ta način povsem izstopimo iz obstoječega

sistema, je mogoče takšne ideje obsojati kot subverzivne.

Vnaprejšnje rešilne ideje so vedno nekonvencionalne.

Poleg tega jih veliki centri, če je mogoče, takoj

odkupijo, vključijo v sistem ali uničijo. Vsak človek je

tudi izpostavljen večji ali manjši korupciji. Potrebna je

budnost človeškega duha. Možnosti so, upanja ni treba

izgubljati. Človeški duh je iznajdljiv, če to hočemo.

Zaključek

Kapital je duh.

23

More magazines by this user
Similar magazines