Revija Svitanje - Pomlad 2016

Utrinki
4
Klic zemlje in tiha
pomoč narave
Mihaela Zalokar
Leta 2013 sva dobila zemljo, na kateri so se tekom
50 let zaradi podtalnice naredili trije požiralniki.
Na spodnji strani zadnjega udora zemlje sem zorala
njivo. Drugo leto je na njivi zraslo okoli 50 sejancev
jabolk. Razmišljala sem, zakaj so se pojavili prav na
tej zemlji in v takšni količini. Saj vem, da v naravi na
1000 semen vzkali le eno drevo.
Kako je to mogoče ravno na tej njivi? Po daljšem premišljevanju
sem ugotovila, da zemlja rabi korenine, da
jo bo skupaj držala koreninska gruda in s tem preprečila
udore odnašanja zemlje. A še vedno nisem prišla
do odgovora, kako da so sejanci zrasli na njivi. Žal mi
jih je bilo v jeseni podorati. Zato sem jih izkopala in
po oranju prenesla nazaj na rob njive na razdalji 5 metrov,
da bo na parceli tudi sadovnjak. Ker se že deset
let trudim, da bi obdržala stare sorte jablan in jih tudi
sama cepim, sem bila sadik zelo vesela, saj jih zraste
zelo malo. Še zelo veliko sort jabolk je, ki jim grozi izginotje
vrste.
Po dolgem premišljevanju sem prišla tudi do tega odgovora.
Dala mi ga je moja krava Roža, ki je bila jalova
in je vsak dan pojedla pol vedra jabolk.
Preizkus, ali je krava breja, naredimo tako, da namočimo
v njen urin pšenico in če ne vzkali, pomeni, da bo
krava telila. Če pa pšenica zraste, pa krava ne bo telila,
je jalova. Ker pa naša krava Roža to leto ni bila breja in
je vsak dan jedla jabolka, saj jih je bilo to leto izredno
veliko, so šla skozi njeno prebavo semena jablan. Semena,
ki se niso prebavila, so vzkalila. Vem, da sejanec
jabolka tudi zraste, če jabolka namočimo za kis in
gredo skozi fermentacijo. Ko kis odcedimo in ostanke
damo na kompost, vzkalijo sejanci jablan.Pri hruškah
ni tako. Na tak način sem vsako leto dobila nekaj sadik.
V kravjem vampu je prav tako vrenje.
Marsikatero seme mora iti skozi prebavo živali, da lahko
vzkali. Hruške – skozi ptičjo prebavo.
Ker krava ni bila breja, so lahko semena vzkalila iz
gnoja – komposta krave, ki ne bo telila.
Dobri ljudje so mi pomagali ograditi sadovnjak. Jeseni
sem od dobre ženske dobila dvometrsko mrežo, ki ji
je ostala od vrtne ograje. Ahacijeve kole pa sem dobila
od novega lastnika Rekarjeve zemlje, ker sem mu svetovala,
kako naj dela z Rekarjevo domačijo. Posejala
sem mu njivo pire, za zahvalo sem dobila kole za nov
sadovnjak, da ga ne bo uničila divjačina.
Sadno drevje je dobilo v Evropi pri prehrani ljudi velik
pomen. V stoletju, ko je sredi junija padel sneg po
celi Evropi in je vse žito poleglo ter ni dozorelo, je bila
velika lahkota, saj ni bilo žita. Tisti čas je tudi moj prapraded
umrl s travo ustih, ko je iskal žito za sejanje in je
med potjo umrl. Takrat je Napoleon dal ukaz, da mora
vsak moški, ki se želi poročiti, zasaditi 33 dreves za
hrano družini. Sadje so tudi sušili, ker zdrži več let, če
je dobro shranjeno. Marija Terezija je dala ukaz, da se
mora ob poti zasaditi sadno drevje, da ga lahko jedo in
nabirajo tudi reveži. S tem se je preprečilo množično
umiranje ljudi zaradi lahkote. Moj praded je bil tudi
sadjar in imeli smo zelo veliko dobrih jabolk in hrušk,
ki so zaradi starosti preminula. Meni jabolko zelo veliko
pomeni, saj smo med drugo svetovno vojno preživeli
na račun sadja. Drugega ni bilo v shrambi kot suho
sadje. Vojna leta je sadje dobro obrodilo. Upam, da se
ti hudi časi nikdar več ne ponovijo. Zato se zahvaljujem
naravi, da mi je pomagala pri ohranjanju sadnih
vrst, ki jim grozi izginotje. Stare vrste so odpornejše,
ker so preživele več sto let.