programi - Zdravniška zbornica Slovenije

More documents

Recommendations

Info

16 NOVICE Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu spodbuja razvoj in pretok informacij o pomembnih temah varnosti in zdravja pri delu. S tem prispeva k izboljšanju razmer na področju varnosti in zdravja pri delu v Evropi. Njena letošnja kampanja, ki bo potekala šest mesecev, njen vrhunec pa bo evropski teden varnosti in zdravja pri delu, od 24. do 28. oktobra 2005, se imenuje “Prenehajte s tem hrupom!” in je namenjena preprečevanju prekomernega hrupa pri delu. Vsak dan je na milijone delavcev v Evropi izpostavljenih hrupu pri delu in vsem tveganjem, ki jih lahko povzroči. Vsak peti evropski delavec mora vsaj polovico časa na delovnem mestu govoriti glasneje, da ga drugi lahko slišijo. Kar sedem odstotkov delavcev ima težave s sluhom zaradi hrupa pri delu. Okvara sluha, povzročena zaradi hrupa je najpogosteje prijavljena poklicna bolezen v EU. V okviru kampanje za zmanjšanje hrupa na delovnem mestu je Evropska agencija pripravila številna informativna gradiva, spletne strani, plakate, zloženke, prireditve, seminarje in drugo. Pripravljajo tudi posebno listino kampanje in pozivajo k njenemu podpisu. Listina in druga gradiva so objavljena na spletnem naslovu http://ew2005.osha.eu.int. V Sloveniji je za prevod gradiv, ki bodo sicer izšla v nacionalnih jezikih, poskrbel sektor za varnost in zdravje pri delu Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Kampanja želi dvigniti zavedanja, da hrupu niso izpostavljeni samo delavci v gospodarskih Za kakovostne zdravstvene storitve so uporabniki pripravljeni (do)plačati, vendar zato zanje zahtevajo tudi garancijo – večina zdravnikov in terapevtov pa o njej ne razmišlja, v primeru zapletov so prepričani, da se vedno lahko izgovorijo na “nepredvidljiv odziv – reakcijo in obnašanje organizma”. Med redkimi izjemami, ki so se odločili za zelo kakovosten, uporabnikom prijazen strokovni pristop z garancijo, so nemški zobozdravniki, ki svoje storitve ponujajo pacientom v okviru uspešnega projekta za zagotavljanje kakovosti v ISIS � avgust-september 2005 Prenehajte s tem hrupom dejavnostih, izpostavljeni so ji tudi druga delovna okolja, kot so klicni centri, šole, orkestri, Zobozdravniška garancija zobozdravstvu, MacDent. Svojim uporabnikom zagotavljajo garancijo. Ta znaša na primer šest let za krone, mostičke in vsadke – kar je trikrat več kot predpisuje trenutno veljaven zakon. Dr. Armin Jäkel, nekdanji predsednik vsenemškega združenja stomatologov zasebnikov, ki je pred kratkim prevzel vodenje omenjenega projekta sicer poudarja, da iz objektivnih razlogov popolne garancije v medicini (zdravstvu in zobozdravstvu) ni, vendar pa je za določene stvari le mogoče jamčiti, če so narejene karseda strokovno in profesionalno. Najbolj vneti nasprotniki novega koncepta večletnega jamstva za zobozdravniške storitve so bari, ipd. Da hrup povzroči težave na delovnem mestu, ni nujno, da gre za previsoko jakost, saj hrup lahko vzajemno deluje z drugimi nevarnostmi. Jakost oziroma glasnost hrupa se meri v decibelih (dB). Običajen govor ima jakost okoli 65 dB, kričanje okoli 80 dB. Čeprav je razlika med njima zgolj 15 dB, je kričanje 30-krat glasnejše, saj je decibelna skala logaritemska, kar pomeni, da zvišanje ravni zvoka za tri decibele pomeni podvojitev jakosti zvoka. Študija o hrupu v vrtcih je odkrila, da so povprečne ravni hrupa višje od 85 dB, dirigent Labodjega jezera je izpostavljen ravni hrupa 88 dB, vozniki tovornjakov so lahko izpostavljeni hrupu 89 dB, osebje v nočnih klubih do 100 dB, izmerjen hrup na prašičjih farmah je dosegel raven do 115 dB. Poleg jakosti je pomembno tudi trajanje izpostavljenosti, ki se “meri” s časovno vrednotenimi povprečnimi ravnimi zvoka. Nezanemarljivi niso tudi impulznost – zvočne konice, frekvenca in časovna porazdelitev. Hrup poveča tveganje za nezgode pri delu, ob tem pa so opozorilni znaki pogosto prikriti. Zdravstvene posledice so lahko okvare sluha, vpliv na srčno-žilni sistem in povišan krvni tlak, stres in povečano tveganje za nezgode zaradi napak pri sporazumevanju. Članice EU so, v skladu s smernico 20- 03/10/ES do 15. 2. 2006 dolžne prenesti določitve smernice v nacionalno zakonodajo. Po tem bodo delodajalci zakonsko obvezani varovati varnost in zdravje osebja pred vsemi tveganji na delovnem mestu, povezanim s hrupom. � predstavniki zveznega združenja zobozdravnikov v javnem sektorju na čelu s predstojnikom, dr. Karlom Horstom Schirbortom, ki poudarja, da tovrstne garancije nimajo stvarne osnove. Z njimi se strokovnjaki iz Mac Denta, ki prisegajo na model odličnosti in kakovosti zobozdravstvenih storitev v vsakdanji praksi, seveda ne strinjajo. Zaupajo jim tudi (in predvsem uporabniki). Tako je Mac Dent pod svoje okrilje nedavno sprejel še 20 novih stomatoloških ambulant. � Vir: FAZ Prevedla in priredila: Nina Mazi
MALARIJA NOVICE Potem ko so strokovnjaki SZO na prelomu tisočletja oznanjali, da zanesljivo nadzorujejo malarijo in da bo bolezen kmalu stvar preteklosti, globalne zdravstvene statistike beležijo vse več smrti zaradi te nevarne bolezni. Po podatkih ZN na svetu vsako leto zboli od 300 do 500 milijonov ljudi, obenem pa vse več otrok (do petega leta starosti), nosečnic in ostarelih tudi umre, vsako leto med 1,5 in 2,7 milijona. SZO je v sodelovanju z ZN, SB in drugimi, več kot 50 organizacijami, leta 1998 vzpostavil mednarodni antimalarijski program »Roll Back Malaria«, ki naj bi do leta 2010 razpolovil število smrti, vendar se velikopotezni načrti v praksi žal ne uresničujejo. Pet let pred iztekom razpolovne dobe smrtnosti se strokovnjaki upravičeno zaskrbljeni, zakaj so prizadevanja SZO in njegovih partnerjev tako neuspešna. Mnogi ugotavljajo, da predvsem zato, ker vojne proti malariji ni mogoče uspešno voditi iz udobnih pisarn, tudi je ni mogoče preprečevati iz laboratorijev, temveč na terenu, med ljudmi, ki jih ogroža. � Vir: ZN Prevedla in priredila: Nina Mazi UMETNA OPLODITEV Umetna oploditev v Nemčiji sodi med običajne, dokaj pogoste posege, ki so strokovno enotni in na visoki ravni, finančni pristop pa je dokaj selektiven in strog. Država (zdravstvena blagajna) v celoti plača umetno oploditev le za enega, prvega otroka. Zasebne zavarovalnice pri drugi umetni oploditvi ne krijejo več stroškov (vse nosi uporabnik sam), javne zavarovalnice pa plačajo (povrnejo) le polovico celotnega zneska (drugo mora uporabnik kriti iz lastnega žepa). Pri čemer velja poudariti, da umetna oploditev sodi med dokaj drage medicinske postopke, saj lahko njena cena doseže tudi 10.000 evrov in več. � Vir: FAZ 17 Prevedla in priredila: Nina Mazi avgust-september 2005 � ISIS
Page 1 and 2: Leto XIV. Številka 8-9 / 1. avgust
Page 3 and 4: 4 UVODNIK 2. Smo prava potovalna ag
Page 5 and 6: EZOFAGOGASTROSKOP Gastroskopske pre
Page 7 and 8: 10 NOVICE uvesti upravljanje s tveg
Page 9: 14 NOVICE S sredstvi Phare do progr
Page 13 and 14: Spoštovani oražnovci, cenjene ora
Page 15 and 16: upokojenci, zato lahko tudi veliko
Page 17 and 18: 26 FOTOREPORTAŽA ISIS � avgust-s
Page 19 and 20: 32 AKTUALNO Stalni odbor evropskih
Page 21 and 22: FORUM V Sloveniji nismo in ne bomo
Page 23 and 24: Privatizacija ali zasebno delo v zd
Page 25 and 26: 40 FORUM Svoje mnenje o navedbah, k
Page 27 and 28: 42 Z A N I M I V O Igor, Snežana,
Page 29 and 30: 44 Z A N I M I V O člane komisije,
Page 31 and 32: 46 Z A N I M I V O Okrogla miza o p
Page 33 and 34: 48 D E L O Z B O R N I C E delo, dr
Page 35 and 36: 50 D E L O Z B O R N I C E speciali
Page 37 and 38: 52 D E L O Z B O R N I C E Opravlja
Page 39 and 40: 54 D E L O Z B O R N I C E Obrazlo
Page 41 and 42: 56 D E L O Z B O R N I C E Sklep š
Page 43 and 44: 1. zmanjšanje administriranja v am
Page 45 and 46: Zapisnik 10. seje izvršilnega odbo
Page 47 and 48: Sklep št. 149/10/2005: Izvršilni
Page 49 and 50: Zapisnik 11. seje izvršilnega odbo
Page 51 and 52: sedaj opravljal zdravniško službo
Page 53 and 54: 70 KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJ SEPT
Page 55 and 56: 72 KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJ SEPT
Page 57 and 58: 74 KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJ OKTO
Page 59 and 60: 76 KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJ OKTO
Page 61 and 62:
78 KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJ OKTO
Page 63 and 64:
80 KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJ OKTO
Page 65 and 66:
82 KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJ NOVE
Page 67 and 68:
84 KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJ DECE
Page 69 and 70:
86 KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJ MAJ
Page 71 and 72:
88 KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJ URED
Page 73 and 74:
90 PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJ Fri
Page 75 and 76:
92 PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJ 10.
Page 77 and 78:
94 PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJ in
Page 79 and 80:
96 PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJ Org
Page 81 and 82:
Page 83 and 84:
100 PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJ 11
Page 85 and 86:
102 PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJ sp
Page 87 and 88:
104 PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJ Na
Page 89 and 90:
106 PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJ 13
Page 91 and 92:
108 PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJ Ko
Page 93 and 94:
Page 95 and 96:
112 DELOVNA MESTA Javni zavod Psihi
Page 97 and 98:
114 D E L O Z B O R N I C E Zapisni
Page 99 and 100:
116 STROKOVNA SREČANJA okužbe. O
Page 101 and 102:
120 STROKOVNA SREČANJA Od 2. do 4.
Page 103 and 104:
122 STROKOVNA SREČANJA mnevajo, da
Page 105 and 106:
124 STROKOVNA SREČANJA kazalo se j
Page 107 and 108:
126 STROKOVNA SREČANJA grami zdrav
Page 109 and 110:
130 STROKOVNA SREČANJA Znanstveni
Page 111 and 112:
Kot ena od petnajstih udeležencev
Page 113 and 114:
zdravljenja srčnega popuščanja z
Page 115 and 116:
utrdil status in ugled organizacije
Page 117 and 118:
Med strokovne, poljudne in polemič
Page 119 and 120:
144 TAKO MISLIMO Kar dve sta iz Dra
Page 121 and 122:
Oživljen les v skulpturah Cirila B
Page 123 and 124:
O starših in bližnjih ponavadi po
Page 125 and 126:
152 ZDRAVNIKI V PROSTEM ČASU Oče
Page 127 and 128:
Goran Gačevski, dr. med., izpit op
Page 129 and 130:
pred stolom, na katerega sem navadn
Page 131 and 132:
160 Re vi ja iz ha ja pr ve ga v me
Page 133:
162 dela, kadrovskih vprašanj in d
show all

programi - Zdravniška zbornica Slovenije

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?