programi - Zdravniška zbornica Slovenije

44
Z A N I M I V O
člane komisije, je pozval, da poskrbi za zakonitost njenega delovanja. Še posebno,
ker jo čaka veliko dela na področju preučevanja raziskovalnih nalog, ki
potrebujejo njeno soglasje. Vse številčnejša vprašanja o evtanaziji, kloniranju
človeka in biomedicinskih raziskavah na ljudeh ter finančne dostopnosti
zdravstvenih storitev, kličejo po potrebni novi slovenski zakonodaji, ki bi tudi
z etičnimi merili uredila ta področja.
Preventiva in zdravljenje srčno-žilnih bolezni
Program tematskega sklopa sta pripravljala in naj bi ga na konferenci tudi
vodila prof. dr. Borut Geršak in prof. dr. Peter Rakovec, ki pa žal zaradi bolezni
ni mogel predstaviti svojega dela na področju vsajanja srčnih spodbujevalnikov
in avtomatičnih defibrilatorjev v Sloveniji in ga primerjati s svetom, je pa o
tem pripravil krajši izvleček za zbornik konference. Prof. dr. Borut Geršak,
priznani srčni kirurg, je širše orisal kirurgijo srca, ki se je začela razvijati pred
petdesetimi leti. Kljub razvoju medicinske znanosti je kirurgova roka še vedno
glavno orodje pri tej vrsti kirurgije, in za slovenske strokovnjake smo se na
konferenci lahko prepričali, da imajo »zlate roke«.
V Sloveniji so bolezni srca in ožilja v letu 2000 predstavljale okoli 40 odstotkov
vzrokov vseh smrti, zato se je leto pozneje začel na državni ravni izvajati
sistematičen program osnovne preventive. Program, v katerega so vključeni vsi
splošni zdravniki osnovnega zdravstvenega varstva, je predstavil mag. Zlatko
Fras. O »Ljubljanski hitri poti« za zdravljenje akutnega srčnega infarkta s primarno
koronarno intervencijo je spregovoril izr. prof. dr. Marko Noč. Z njeno
uvedbo bolniku urgentni zdravnik že na terenu določi diagnozo in ga pripelje
neposredno (mimo pristojne regionalne bolnišnice in urgentnega oddelka
Kliničnega centra) približno 70 minut prej v katetrski laboratorij. Prof. dr.
Dušan Pavčnik iz ZDA, izumitelj in raziskovalec na področju delovanja venskih
zaklopk, je prikazal idejne zasnove, razvoj načina zdravljenja kronične venske
odpovedi z vstavitvijo venske zaklopke in najnovejše raziskave za izboljšanje
njenega delovanja.
Prof. dr. Metka Zorc je govorila o pomenu dobro organiziranega zdravljenja
bolnikov po srčnih operacijah, tako z zdravili kot tudi z zdravim načinom
življenjskega sloga, kar omogoča kakovostno življenje bolnika in posledično
prispeva tudi k znižanju stroškov ponovnih operativnih posegov.
Ob koncu četrtkovega programa je dr. Peter Bonutti iz ZDA, izumitelj
več patentov na področju ortopedije, predstavil svoje raziskovalno delo. Z
minimalni invazivnimi posegi pri popolni kolenski artroplastiki je dr. Bonutti
razvil metodo, ki omogoča pacientom po operaciji večjo gibljivost sklepov z
manj bolečinami in bistveno skrajša čas bolnišnične oskrbe.
V večernih urah smo se zbrali na gradu Otočec, kjer je glavni sponzor Krka,
d. d., pripravila sprejem. Udeležil se ga je tudi dr. Iztok Simoniti, svetovalec
predsednika Republike Slovenije, dr. Janeza Drnovška, za zunanje zadeve,
Polna dvorana zdravnikov iz sveta in Slovenije
ISIS � avgust-september 2005
in v njegovem imenu pozdravil navzoče. Z nami sta bila tudi minister RS
za zdravje, Andrej Bručan, in Jože Colarič, predsednik uprave in generalni
direktor Krke.
Nevropsihiatrične bolezni
Obsežen tematski sklop s kar dvanajst sodelujočimi o nevropsihiatričnih
bolezni sta povezovala prof. dr. Marga Kocmur in doc. dr. Zvezdan Pirtošek.
Dr. Vojko Kavčič iz ZDA se ukvarja z raziskavami na področju nevronskih
in kognitivnih mehanizmov vidnega zaznavanja in orientacije, še posebej pri
starejših in pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo. Na konferenci je predstavil
raziskavo z difuzijskim tenzorskim slikanjem pri sledenju in preučevanju
sprememb bele možganske substance. O raziskavah s funkcijsko magnetno
resonanco v Kliničnem centru v Ljubljani nas je seznanil mag. Blaž Koritnik.
Poudarki srečanja
Svetovni slovenski kongres je strokovna srečanja začel
organizirati iz velike želje, da bi medicinske strokovnjake
iz sveta vključili v domače raziskovalno in tudi
pedagoško delo. Zato smo bili na tokratni konferenci
izjemno veseli povabila dr. Francija Demšarja, direktorja
Agencije RS za raziskovano dejavnost, rojakom iz tujine,
naj se vključijo v komisijo za ovrednotenje domačih
raziskovalnih projektov, ki bodo prispeli na javni razpis
za pridobitev državne pomoči pri njihovi izvedbi. Enako
velja povabilo k skupnemu raziskovalnemu delu in
mlajši generaciji k prijavi na projekt Mladi slovenski
raziskovalci, četudi nimajo slovenskega državljanstva.
V sklopu predstavitve raziskovalnega dela slovenskih
medicinskih strokovnjakov smo navzoči soglasno
predlagali in se zavzeli za to, da bi v Sloveniji morali
polno zaposliti raziskovalce tudi na tem področju,
še posebej zato, ker so rezultati medicinskih raziskav
nadpovprečni.
Vse številčnejša vprašanja o evtanaziji, kloniranju
človeka in biomedicinskih raziskavah na ljudeh ter
finančne dostopnosti zdravstvenih storitev kar kličejo
po novi slovenski zakonodaji, ki bi tudi z etičnimi merili
uredila ta področja.
Kot pomemben zaključek naj izpostavimo še priporočila
in pozitivna stališča udeležencev, da moramo v Sloveniji
uvesti standarde in normative v javno zdravstvo, v
katerem naj bo čim več pozitivne zasebne pobude, tudi
tiste slovenske, ki prihaja iz sveta.
***
Naslednje strokovno srečanje vseslovenskih medicinskih
strokovnjakov bomo pripravili leta 2007 s posebnim
prizadevanjem, da bi k sodelovanju privabili čim več
mladih zdravnikov.