programi - Zdravniška zbornica Slovenije

More documents

Recommendations

Info

132 STROKOVNA SREČANJA Med udeleženci so bili (v prvi vrsti): podpredsednik Mednarodne zveze zgodovinarjev medicine Madžar dr. József Honti, prim. mag. Mario Kocijančič, praški zgodovinar medicine dr. Pavel Čech, predsednik Znanstvenega društva za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije prim. Franc Štolfa s soprogo, (v drugi vrsti so) sinova začetnika slovenske zgodovine medicine prim. Luka Pintar in prim. Peter Pintar ter dr. Jernej Sekolec (Foto: Lea Remic) zdravstvu v vsem 20. stoletju in njegovem nenehnem prtialkoholnem boju. Dr. Honti je razpravljal o preteklih madžarskih zdravstvenih izkušnjah pri protialkoholnem boju. Pediatrinja prof. Zora Konjajeva je obudila lastne izkušnje iz dologletne klinične prakse ob srečevanju z alkoholnim sindromom pri novorojencih mater alkoholičark. Tudi razprava dr. Janeza Ruglja je bila odmevna: povedal je, da je v zadnjih 35 letih spremljal okoli 4000 alkoholikov. Po njegovih izkušnjah gre za patologijo naroda, alkoholiki pa izhajajo iz nezdravih družin in prav takega okolja; in ker vsega tega ni mogoče spremeniti, tudi alkoholikov ni mogoče pozdraviti. Dr. Čebaškova je posredovala podatek, da se deduje nagnjenost do vseh psihotropnih drog, do alkohola v približno 15 odstotkih. Sklep Iz povedanega je bilo možno primerjati alkoholizem v Lipičevem času in sodobnosti. Današnja poraba alkohola je podobna tedanji. Zaskrbljujoči so aktualni podatki, ki govorijo, ISIS � avgust-september 2005 da je med odraslimi slovenskimi moškimi okoli 8,2 odstotka alkoholikov, med ženskami okrog 2,8 odstotka, narašča pa pitje med mladimi. Po raziskavi o dejavnikih tveganja za nenalezljive bolezni pri odraslih prebivalcih Slovenije iz leta 2001 (CINDI) so zbrani podatki, da je največ alkoholizma med prebivalci z najnižjo izobrazbo, ki živijo na vasi, najpogosteje v vzhodni Sloveniji. Prekomerno pitje so že Lipičevi predhodniki označili za bolezen in ne le moralni ali sodni prekršek. Lipič mu je dodal prvo znano klasifikacijo in priporočilo, da naj se alkoholike, podobno kot psihiatrične bolnike, zdravi v specializiranih ustanovah. V izjemno obsežni, štiri leta trajajoči, klinični študiji na skupno 200 pivcih je ugotovil, kakšne so bolezenske, družbene, demografske in tudi gospodarske posledice prekomernega popivanja. Zaradi ugotovitev, da prekomerno popivanje alkoholnih pijač vodi k pogostejšemu zbolevanju in večji smrtnosti, slabšemu zdravljenju, nižji rodnosti v družinah alkoholikov, krajši življenjski dobi ter manjši delovni storilnosti in pogosti odso- tnosti z dela, je oblasti nagovarjal k sprejemu ustreznih, še danes aktualnih protialkoholnih ukrepov. Strokovnjaki so zagovarjali omejevanje oziroma preprečevanje oglaševanja alkoholnih pijač. Alkoholni lobiji so močni, a kljub davkom, ki jih država pobere, se že pri porabi štirih litrov čistega alkohola na prebivalca letno državni dobiček prevesi v izgubo (sedanja slovenska poraba znaša 11,5 litra). Močno se namreč zvišajo stroški zaradi kvarnih posledic alkoholizma, izgube delovnih dni, upadanja delovne storilnosti in zdravljenja. Kje smo glede alkoholizma v Sloveniji, vemo, sprašujemo pa se, kaj bodo storili odgovorni, da preprečijo še hujše posledice popivanja, predvsem mladih. Srečanje so omogočili: sodelavci Založbe ZRC, sodelavki Senta Jaunig in Branka Markelj, sponzorji: Agencija za raziskovalno dejavnost RS, Krka d. d., Pliva d. d., Lundbeck Pharma d. o. o., AstraZeneca, Torrex Pharma in Avstrijski znanstveni inštitut. �
Kot ena od petnajstih udeležencev sem bila sprejeta v peto berlinsko poletno šolo »Psychiatry as a Science«. Šolanje vsako leto organizira Charite University of Medicine Berlin (Department of Psychiatry and Psychotherapy), ki je del berlinskega bolnišničnega združenja Charite Campus Mitte, v sodelovanju z Brandenburger Academie of Sciences. Šola je brezplačna, organizatorji pa povrnejo tudi potne in namestitvene stroške. Pogoji za prijavo na razpis so predvsem aktivno znanje angleškega jezika (kar mora biti dokazano z ustreznim dokumentom), najmanj že polovica opravljenega programa specializacije psihiatrije in vsaj potencialno načrtovanje dejavne udeležbe v raziskovalni dejavnosti (bodisi popoln začetek, bodisi nadaljevanje). Namen tega izobraževanja je predvsem pridobivanje znanja in spretnosti pri pripravi in izvedbi nastopov – predavanj in plakatov – prav tako tudi spoznavanje novosti in napredka na področju psihiatrije, kjer je bil letos poudarek na odvisnosti od alkohola, depresivnih in anksioznih motnjah. Že sama uvodna predstavitev udeležencev se je sprva zdela nekoliko nenavadna, saj je moral vsak najprej povedati nekaj o sebi svojemu desnemu sosedu, ki je potem to na kratko posredoval drugim – in tako v krogu. Ta kratka vaja nam je pozneje prišla zelo prav. Že pred prihodom v Berlin smo prejeli natančna navodila, kaj vse Psihiatrija kot znanost Arijana Turčin bomo potrebovali: najmanj eno predavanje, ki ne sme trajati več kot osem minut (nekateri smo imeli po dve predavanji) in plakat, izdelan po splošno veljavnih pravilih. Preden smo začeli svoja predavanja, smo poslušali do najmanjših podrobnosti, kako je treba predavanje formalno pravilno pripraviti. Potem se je začelo. Vsak dan je bilo na sporedu približno štiri do pet naših kratkih predavanj, po vsakem nastopu smo s kritičnimi pripombami iskali tudi najmanjša odstopanja od danih smernic, kar je ponavadi trajalo tudi po pol ure. Ocena same vsebine je bila drugotnega pomena, saj je bil poudarek predvsem na oblikovni izvedbi predavanja (običajno powerpoint), kakor tudi na obnašanju med nastopom, drži predavatelja, kakovosti in količini očesnega stika s poslušalci, ob tem pa tudi na sporazumevanju s ključno osebo (»key person« je tisti, s katerim predavatelj sodeluje pri rotaciji diapozitivov ali prosojnic). Sprva ni bilo nič kaj enostavno – ne za predavatelje, ne za kritike. Postopoma smo se sprostili, s tem pa je narasla tudi stopnja kritiziranja. Postali smo neusmiljeni, včasih je prišlo tudi do pretiravanja, kar pa so organizatorji uspešno omejevali. Vsak predavatelj je moral po preživetem seciranju najaviti še naslednjega nastopajočega – tako kakor smo to počeli takoj prvi dan ob uvodni predstavitvi. Na podoben način smo se lotili tudi s seboj prinesenih plakatov. Po predavanju o projektu »plakat«, smo šli po vrsti od izdelka do izdelka in Aran Tomac, Andreas Ströhle, Tatjana Zogović, Ljubica Zamurović, Maja Milosavljević, Domagoj Vidović in Arijana Turčin (z leve) STROKOVNA SREČANJA 135 iskali slabosti. In ni jih bilo malo. Najpogostejša napaka je bila želja po vključevanju čim večje količine informacij na tako majhno površino, kot je 120 x 80 cm, s posledično daleč premajhnimi črkami, da bi plakat sploh lahko uspešno opravil svojo funkcijo – pritegniti pozornost mimoidočega in mu podati zgolj pomembne podatke in zaključke (in ne vsega možnega znanja, ki trenutno na tistem področju obstaja). Že pred uradno analizo izdelkov smo imeli nalogo, da ocenimo plakate. Ob koncu »šole« je nagrado za najboljši plakat prejela kolegica iz Litve. Ta dva sklopa sta se mi zdela najpomembnejša, saj je bil prav to razlog, da sem se prijavila na razpis. Sicer smo poslušali – ob tem pa seveda tudi zelo dejavno sodelovali – o problematiki klasifikacij duševnih motenj, o statistiki in raziskovalnem delu, o zgoraj že omenjenem vprašanju odvisnosti in novih dognanjih na tem področju, kakor tudi o depresivnih in anksioznih motnjah, žal pa je odpadel sklop o shizofreniji, ki je bil sprva tudi načrtovan. Razpravljali smo o etičnih in moralnih vprašanjih ter o prihodnosti raziskovalnega dela v evropski psihiatriji s poudarkom na povezovanju in sodelovanju med državami, predstavili smo svoje nacionalne programe specializacij psihiatrije in tako preživeli vsak dan. Udeleženci smo bili iz Nemčije (1), Litve (2), Romunije (6), Srbije in Črne gore (3), Hrvaške (2) in Slovenije (1). Modus operandi projekta je bil prof. Norman Sartorius, ki je – kljub svoji dostopnosti, lahkotnosti in sproščenosti – že ob uvodnem nagovoru strogo prepovedal spanje pri pouku (ali karkoli v tej smeri), kar pa ob samem poteku dogajanj niti ni bilo možno, saj smo morali biti vseskozi pozorni tudi na najmanjše podrobnosti. Res smo naporno delali, vendar smo bili na koncu več kot zadovoljni. Tudi ostali organizatorji – predavatelji – prof. (em) dr. Hanfried Helmchen, prof. dr. Andreas Heinz, dr. Andreas Ströhle in dr. Adriana Mihai – so se potrudili, da je bil program izpeljan korektno in kakovostno. Pridobila sem izjemno veliko praktično uporabnega znanja, saj Berlin Summerschool ni zgolj izobraževanje zaradi izobraževanja. Organizatorji imajo trden namen nadaljevati tradicijo in zato lahko le priporočam tistemu, ki ga ta področja zanimajo, da izkoristi možnost in se prijavi na naslednji razpis. � avgust-september 2005 � ISIS
Page 1 and 2:
Leto XIV. Številka 8-9 / 1. avgust
Page 3 and 4:
4 UVODNIK 2. Smo prava potovalna ag
Page 5 and 6:
EZOFAGOGASTROSKOP Gastroskopske pre
Page 7 and 8:
10 NOVICE uvesti upravljanje s tveg
Page 9 and 10:
14 NOVICE S sredstvi Phare do progr
Page 11 and 12:
MALARIJA NOVICE Potem ko so strokov
Page 13 and 14:
Spoštovani oražnovci, cenjene ora
Page 15 and 16:
upokojenci, zato lahko tudi veliko
Page 17 and 18:
26 FOTOREPORTAŽA ISIS � avgust-s
Page 19 and 20:
32 AKTUALNO Stalni odbor evropskih
Page 21 and 22:
FORUM V Sloveniji nismo in ne bomo
Page 23 and 24:
Privatizacija ali zasebno delo v zd
Page 25 and 26:
40 FORUM Svoje mnenje o navedbah, k
Page 27 and 28:
42 Z A N I M I V O Igor, Snežana,
Page 29 and 30:
44 Z A N I M I V O člane komisije,
Page 31 and 32:
46 Z A N I M I V O Okrogla miza o p
Page 33 and 34:
48 D E L O Z B O R N I C E delo, dr
Page 35 and 36:
50 D E L O Z B O R N I C E speciali
Page 37 and 38:
52 D E L O Z B O R N I C E Opravlja
Page 39 and 40:
54 D E L O Z B O R N I C E Obrazlo
Page 41 and 42:
56 D E L O Z B O R N I C E Sklep š
Page 43 and 44:
1. zmanjšanje administriranja v am
Page 45 and 46:
Zapisnik 10. seje izvršilnega odbo
Page 47 and 48:
Sklep št. 149/10/2005: Izvršilni
Page 49 and 50:
Zapisnik 11. seje izvršilnega odbo
Page 51 and 52:
sedaj opravljal zdravniško službo
Page 53 and 54:
70 KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJ SEPT
Page 55 and 56:
72 KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJ SEPT
Page 57 and 58:
74 KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJ OKTO
Page 59 and 60: 76 KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJ OKTO
Page 65 and 66: 82 KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJ NOVE
Page 67 and 68: 84 KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJ DECE
Page 69 and 70: 86 KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJ MAJ
Page 71 and 72: 88 KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJ URED
Page 73 and 74: 90 PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJ Fri
Page 75 and 76: 92 PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJ 10.
Page 77 and 78: 94 PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJ in
Page 79 and 80: 96 PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJ Org
Page 83 and 84: 100 PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJ 11
Page 85 and 86: 102 PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJ sp
Page 87 and 88: 104 PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJ Na
Page 89 and 90: 106 PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJ 13
Page 91 and 92: 108 PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJ Ko
Page 95 and 96: 112 DELOVNA MESTA Javni zavod Psihi
Page 97 and 98: 114 D E L O Z B O R N I C E Zapisni
Page 99 and 100: 116 STROKOVNA SREČANJA okužbe. O
Page 101 and 102: 120 STROKOVNA SREČANJA Od 2. do 4.
Page 103 and 104: 122 STROKOVNA SREČANJA mnevajo, da
Page 105 and 106: 124 STROKOVNA SREČANJA kazalo se j
Page 107 and 108: 126 STROKOVNA SREČANJA grami zdrav
Page 109: 130 STROKOVNA SREČANJA Znanstveni
Page 113 and 114: zdravljenja srčnega popuščanja z
Page 115 and 116: utrdil status in ugled organizacije
Page 117 and 118: Med strokovne, poljudne in polemič
Page 119 and 120: 144 TAKO MISLIMO Kar dve sta iz Dra
Page 121 and 122: Oživljen les v skulpturah Cirila B
Page 123 and 124: O starših in bližnjih ponavadi po
Page 125 and 126: 152 ZDRAVNIKI V PROSTEM ČASU Oče
Page 127 and 128: Goran Gačevski, dr. med., izpit op
Page 129 and 130: pred stolom, na katerega sem navadn
Page 131 and 132: 160 Re vi ja iz ha ja pr ve ga v me
Page 133: 162 dela, kadrovskih vprašanj in d
show all

programi - Zdravniška zbornica Slovenije

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?